Storilnost bi bila lahko višja
Sistem nagrajevanja Še ni pravšnji, menijo neposredni proizvajalci
Defovnm $torilno$t (beaedl »ta te Le krapko uildrafi v nai*m vaakdanfem žtvljenjv)pravgo-tovo zmmIužI v*o pozomoat, ne fe na atolpclh aredafsv javnega obveičanja, temvet tudi na šettankih v delovnlh orgmnizadjah, calo na »Impojljlh pa tudl v vaakdanjlh pogovorlh. Pov-praiali amo neposredna proizva/atc*.
Delavec Galib KAHLEDŽIČ (42), ki dela pn -Gradlsu-, ment: -Zdi se ml, da mi delavci daje-mo po svojih močeh vse, kofikor zmoremo. Saj si vsak od nas Žeti čimbotje živeti Le da morda ni ta naS" Uud tudi pravilno vrednoten. Pravllniki o nagtajavantu bi moratt brti botj konkretni in bol) razumljivi.«
Muhamsd ŠESTAN (27), po poklicu železokri-vec. ni ravno zadovoljen: -Kaj moremo, kopaje vse v rokah Se(a. On nam največkrat tudi -reže-kruh. Nisem pa tudi sicer preveč zadovoljen. ker sem dalefi od družine. Prepričan pa sem, da bi lahko mnogo več naredili, te bi bila organizacija dela boljža. To pa je v rokah Sefov. Od njih je namreč vsaj osemdsset odstotkov vsega odvi-snof«
-Stabihzacija je zdaj poglavitno vpraSanje,-meni VK zidar VIII LACKOVlt -Vsi se ji moramo podrediti- Reči moram. da delamo kolikor se le da! Nismo pa strojl! Ti so vsaj trikrat dražji. kot naSe delovne roke. če pa bi bil sistem nagrajeva-nja ugodnejši. ustreznejši. sam prepndan, da bi bila nafea delovna storilnost 5e viSjal-
•Deset let sem Že pn -Gradisu«, je povedal flamlz KALESIČ (32). -Pogfavitni vzrok, da naia stonlnost ni veija je pravgotovo v tem, da je orggmzacija dela pomanjkljiva. To pa je bistveni razlog. da ne delamo bolJB m uiinkoviieje. Tudi osebni dohodki mso odsev storifnosti. Vse pre-vefi pavJalni so. da ne rečerrt, da so tudi prenizki! In §e nekaj: namesto da b< OD izplačevali po dejansko opravljenem delu, le-te zgolj -delimo-1 Prav to ni,-
Tnmdvajsetletni strojni lehnlk Janez REJIC, ki je zaposlen v -Iskrl-, je takoj dejal: -Ni prav nobenega dvoma, da sleherni delavec raje in botje dela, te je za \o prav slimuliranl To ni nobeno odkritje! Večja deiovna stoninost pa je v korlst podjelju, družbt m samemu delavcu. Seve-da pa mora b'ti organizacija dela 1ud" v skladu s temi hoienji. Delo mora biti pnpravljeno, lako da bo sleherm delavec, ko pride na delo, ludi vedel, kaj bo tisti dan proizvajal. Marsikdaj pa tudi ne zadenemo bistva, kar se maSčuJB.-
JANEZ KHISTAN (30), diplomirani inženir eleMrolehnik«. -Zdi se mi, da je treba v naSem gospodaretvu preseči zgolj organizacijsko dolo-čanje sodelovanja. Pravgotovo je treba. in bo nenehno treba, večati vpliv bazB, se pravi nepo-srsdnih proizvajalcev! Upoštsvati \n ne omalova-zevati njihovih predlogov, Vi pripomorejo k večji delovni siorilnosti Nadalje sem prephČan (zajec leži v tem grmu!), da je orgamzacija dela tista. ki tudi vodi k vefiji angaiiranosti slehemega proiz-vajalca. Ne nazadnje pa je tu tudi vsak Irenutek pneotno nagrajevanje po delu. ki mora temeljiti na učmkovitosli m kakovosli izdelkov!-
I. A. - S. B.