66. številka. Ljubljana, četrtek 21. marca. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. [shaja vnak tlaa, izvioiuii >ij«o op t?u,ve f>o pv-sanioih, cor v«s(j» po polti pteitiuian r.a iviuo omoriko deiole xa celo letu Ki gld., iti put teta 8 = Id., am oetrt let* 4 glil. — Za Ljxii >.■ + :.>.* Mtta pof.ijanja na do* i* celo lf.to 13 gld., ia bo 10 kr. tu mm^o. >' fcr. k« Aefc-t letu — Za tnj<3 ct«t,ele toliko -;eć, kolikor pu&tnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih žoiah in za dijak ti volja znižana oena ta ateer: Z u Ljnoljaiio ta tet rt lo». 'i gUl 00 kr., po p o i t. i prejemaa za tiotrt lota 3 »e tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se • oki *. i - >*okopt*ii te ne 7rać*jc. — TJ rudni« t v o jo v Ljubljani v F'rnnc Kohuanovvj hiai |\ 3 „ghnialiSkn utolba" Opravniitvo, na katero v »j hlajrovoUjo p:MKli&tš nafo*,n; o : it Sarama i o. OMrnai-«,, L J. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni44 v Kol umno vej hiši. Telegrami. Dunaj 19. marca. Ogcrska delegacija je jednoglasno sprejela kredit 60 milijonov. V dolžjem govoru je Andrassv rekel, da ju peterbttrgska vlada odločno izjavila, da hore vse točke mirovne pogodbe kongresu naznaniti, tako ima Tsaka velevlast priliko povedati, katere točke so evropske nature, katere H nijso. Andrassv pravi, da se prav močno poča-fitenega čuti z zaupanjem Uismaikovim in reče, da bi Bismark predsedništva na kongresu valjda ne bil sprejel, ko bi se bilo imelo le taktične uvete miru na znanje Jemati. Razmere Avstrije z Nemčijo so bile in bodo najprijazniše. O denašiijem položaji pravi Andrassv: Do zdaj se nij noben interes monarhije popustil ; dozdaj ^je še upanje in vera, da se bode dalo posredovati mej ustvarjenimi gotovimi stvarmi in pa mej evropskim pravnim Stanjem ter interesi družili držav. Dunaj 19. marca. Iz Peterburga se v »Pol. Corr." poroča, da so se razmere jnej llusijo in Angleško močno p 0 ostril c. London 19. marca. „Daily Tele-graph" poroča zanesljivo iz Carigrada 1H. t. in., da je Angleška protestirala odločno zoper to, da llusi proti Darda-neloin in Bosporu prodirajo. London 18. marca. V spodnjej zbornici je zakladni kancelar Northcote rekel na več vprašanj odgovarjaje, da v razmerah, kakor so zdaj, smatra vlada za svojo dolžnost, floto pustiti v sosedstvu Carigrada. (Konservativci so tu aplavdirali.) ltusija nij odbila terjatve, naj se tudi Grecija udeleži kongresa, tciiiuć vprašala, v katerej lastnosti bi se grški zastopnik pripustiti imel. Berlin 18.marca. „Nord.Allg. Ztg." poroča: Kadar bodo prišli uveti miru v posamezna glavna mesta, bodo se razposlala vabila na kongres, ki se najbrž snide 2. aprila. Peterburg 18. marca. „Agence Russe" poroča: Mirovna pogodba gre jutri po specijalnih kurirjih petim vele\ lastim V roke. lteul-pašu zapušča denes Peterburg. London 1 9. marca. lleuterjev bureail poroča iz Carigrada; Porta je velikemu Jcnezu poročila, daje zdaj vbarkanje ruskih vojsk v San Štefanu nemogoče in se mora torej odložiti. Govor slovenskega poslanca dr. Vošnjaka (v o53. seji drž.i viiejra. zbora S. marca t. 1. po Btono-graukem zanimnku.) (Konec.) Nikakor no more k dobremu voditi, ako prosta načela javne morale in pravne zavednosti vladni organi teptajo z nogami, kar se je zgodilo, kakor znano, na Kranjskem pri volitvah v trgovin-Iskozbornico in v deželni zbor. Da navedem I samo nekatere „sijajue" primere, omenjam, Ida je v onih mestih iu trgih, kjer je bila oti-icijnlua kandidatura v nevarnosti premngaua j biti, vlada v voli t veni h zapisnikih po sklenenem obroku za reklamacije, kakor se j jej je zljubilo delala promeinbe in je volilcem, za katere se je sumilo, da bodo na strani opozicije, odvzemala glasovanjsko pravo, a take z izkaznicami potikala volit, kateri nijso nikdar imeli za to pravice; tako na primer je nekov 19 letni c. kr. davkarski praktikant, kateri je par duij prej prisegel in stopil v državno službo, dasi maloleten iu na noben način opravičen voliti, dobil izkaznico, ker je po vladnih nazorih vsakdo polnoleten, ako je prisegel za detiuitivuega državnega uradnika. Na dolenjem Kranjskem so v nekovej mest nej volilnej skupim uajuesrnniuejše kupovali glasove, razumejo se, da na korist vladnim kandidatom, in dasi je kazensko-pravna preiskava, katero so zbog tega prouzročili mnogi neodvisni volilci, pokazala obtoževal ne resultate, bila jo na zapoved c. kr. dežel ue s o d nije vsa stvar ustavljena, ker bi bil po njej vladni kandidat utegnil biti preveč k o m p r o m i-tiran. Ako se je pak kakov c. kr. soduijsk uradnik usodil, svoj glas komu dni/emu, a ue vladnemu kandidatu oddati, mogel se je pripraviti na neprijetno proceduro disciplinarne preiskave, dočiru je na primer kakov c. kr. soduijsk adjunkt, kateri je htel biti za kandidata vladne stranke in je bil tudi izvoljen, malo dnij zatem očito za nagrado bil povzdignen za deželnega sodišča svetovalca. To je jedna onih rakovih bolezidj, nu katerih pod tem iu i u i s t e r s t v o m bolehajo nase javno razmere, da justicija, kije bila prej toliko visoko spoštovana v Avstriji, i z g u b 1 j a s v o j o veljavo črez dulje bolj, odkar je bila puni ža na do služabnice politiki iu je justični kontrolni uradnik rob političnemu, kateri često nema ni juriiličuih izpitov. Da se kakov oricijalni kandidat spravi v deželni ali državni zbor, u potrebi jaj o vse one vpliv«.-, katere d r ž a v n a m o č ponuja na sredstva ne ozirajočej se vladi. Šefi vseh c. kr. o bi ustij, bodi si administrativnih ali ju-ticijulnih ali finančno ininisterijnlmh poživljajo v okrožnicah ali v d v o ml j i v i h si u č a j i h t u d i o so b no in ustno njim podložno o so bje, naj oddajo svoje glase za oficij al nega kandi data, sami poštni Šefi zahtevajo v svojeroč-iii h listih celo privatno poštne odpravnike in privatne poStarje, da svoje glase v smislu ofi-cijalne kandidature oddajejo in jim žugajo odvzeti pošto, ako bi tega ne h teli storiti, in da se je to v resnici zgodilo, dokazuje tudi na Dolenjskem dogodivši se slučaj, k|or so nekemu zasebniku poštno odpravnistvo odvzeli, ker je oddal svoj glas po svojem prepričanji, a ne kakor je to terjal c. kr. poštni voilja. Ali ker navzlic temu brezprimernemu vladnemu pritisku vendar (liei)alni kandidati propadajo in pe mej volilci Baminii vedno redkejše nahajajo ljudje, kateri bi tej vladi na ljubo svojo kožo nosili prodajat na politični trg, množe s« v najnovejšem času slučaji, da se vodja politične oblasti v okraji, tedaj c. kr. okrajni glavar v sv oje j osobi prežen-tuje volilcem /a kandidata. Na Kranjskem smo doživeli, da je pri zadnjih volitvah za deželni zbor lanskega leta pet c. kr. okraj« ni h glavarjev, nekateri očiti drugi 1». lj skrivni oricijalni kandidati, stopilo pred vo-lilce; dva njih sta bila tudi izvoljena, prvega so si izbrali nemški Kočevarji, adruzega kranjski velikoposestniki, kar dovolj označuje politično zrelost in samostojnost teh voli Ice v. Dobri vzgled na Kranjskem posnemal se jo tudi na Štajerskem in tudi tam so za baŠ sistirane \olitve v deželni zbor v nekem volilveiiem okraji dolenje Štajerske postavili za kandidata ondotuega okrajnega glavarja, in lehko je mogoče, da njega vstop v politično korenco tudi drugod najdo posnemovalcev. Takov c. kr. okrajni glavar ima zaies ugodne šaiue za sebe, občinski načelniki so po mnogoterih službenih poslovili v vednej dotiki z njim in mnogostransko odvisni od njega, on je vsled kurijo/ne sestavitve okrajnih šolskih svetov virilni načelnik vseh v njega politični okraj spadajočih okrajnih šolskih svetov; njegovi nižji uradniki vodijo volitve volitvenih mož, a on sam — političen komisar — pravo volitev, za katero ima del volilne komisje imenovati. Ali se položaj pri viditvi delovati kot nepristransk političen komisar s kandidatskim (hi zlagati in ali more konci sumnjo in nezaupnost mej protivnim! volilci probuditi, o tem je se ve da mogoče diskutirati; da se pa stališče narodnega zastopnika ne da se stališčem aktivnega političnega državnega uradnika združiti, o tem so akti po vseh zares konštitucijonulnih državah Bkleueni. Gospoda ! Ako so zastopstva, katera imajo svobodni in pravi izražaj mnenja narodovega reprozentovati, postavljena na takov temelj, da komandi rani zastopniki se svojim številom pobijajo svobodno izvoljene, ali so nema potem narodov lotiti globoka n e-zado vol j no s t, nekov žalibog preopravičeni pesimizem nasproti vsakej nadeji o boljšej bodočnosti države in nje narodov? Želel bi, da bi naš minister notranjih stvarij posnemal vzgled svojega kolega v francoskem ministerstvu, kateri je, kakor znano, V posebnoj okrožnici prefektom odpravil ofici-jalno kandidaturo, iz katere okrožnice se z dovoljenjem gospoda predsednika usojam nekatera mesta navesti (čita): „Vlada odločno zumetuje nauk oticijaltiih kandidatur in praktike, ki so s temi v zvezi. Iz tega ravnilnega vodila sledi najstrožja nevtralnost in dolžnost, ogniti se vsakemu do janju iu koraku, kateri bi v očeh narodovih utegnil sum vzbuliti, d i je kak kandidat pod piran. V tem pogledu nijsem uže često nava janega mnenja, da ima vlada kandidata, katerega volitev bi jej najugodnejša bila, imenovati dolžnost in pravico. Nedvomno je naravno, da vlada želi, da bi volilei z izvolitvijo, katero izvrše, ukrepili svojo nagnenost do republike in da v vladi prijaznih volitvah rada videva dokaz, ka je dežela se sedanjim poslovanjem zadovoljna. A nema pravice, izjavil občnega glasovanjskega prava na svojo korist morati in dokazi zaupanja, katere dobiva od volilcev, samo tedaj nje krepost množe, ako priliajejo svobodno od Brca. Nam je v volitve-nih stvareh izpolnjevati jedino dolžnost, da zakonu zagotovimo strogo in nepristransko ve-lja\o. Samo tako nam je moči, dati deželi svobodo in pravost volitev, katerih zahteva." To so v resnici zlato besede, vredne razumnega patrijotičnega državnika, častne za vlado in narod, dočim mi v Avstriji vedno iu vedno doživljamo žalostno resnico, da si vlada ni v sanjah ne omisli, vladati v s mi slu iu po Želji prevažne večine prebivalstva, nego ona svojo in svojih organov silo zgolj za to upotreblja, da si v zastopstvu pridobode narejeno nenaravno večino, da si na troške javne morale in na škodo državi. Ta vlada je kot takozvano liberalno ministerstvo pričela svoje uradovanje, z najlepšimi frazami je naznanjalo narodom, da po temeljnih državnih zakonih ima vsakdo iste pravice, a kmalu je uvedlo gospodarstvo policajev in birokratov, kakoršnega nijsiuo imeli trpeti pod nobedno toliko psovanih absolutnih vlad! Mi imamo tiskovno postavo in bi imeli tudi nekaj tiskovne svobode imeti, ako ne bi policija in državni pravdnik s tisoče konfiskacijami, katerih imajo posebno slovanske no vine obiluo pretrpeti, udušovala svobodne bo Bede iu celo uajnedolžnejše kritikovanje kit cega vladnega čina popolnem onemogočevala; da, kontiskacijska besuost posameznih vladnih organov sega tako daleč, da celo v državnem zboru držani govori, ako se tudi brez vsake opomuje ponatisnejo, zapadejo konliskaeiji. Ali se to zlaga z imuniteto poslancev, o tem bi se drznil dvomiti. .laz bi našemu ministru tiska in govora V temeljito pročitanje priporočal nagovor, ka terega je uže imenovani francoski minister notranjih stvarij ob priliki svojega službnega nastopa imel proti tiskovnoj direkciji. Tam pravi (čita): „Republikansko ministerstvo ne želi mo lati javnega mnenja, nogo išče iz njega različnih izražajev ono, kar smatra za koristno, pravično in pravim interesom dežele primerno. IJaš ker imam tako visoko misel o nalogi tiska in njemu dolžnej pozornosti, postavil sem vam na čelo jednega svojih osobnih prijateljev, kateri vso moje nazore pozna in z druge Btrani tudi izvrstno zapopada izjavo mnenij po listih ter jih prav tolmači. Gospod«, vi imate tudi politične zakone uporabljati, kar se tiče tiska, raznašanja, tiskarnie in knjigo-trštvii. Duh, s katerim vlada te zakone zvršuje, označuje nje politiko. A tu želim, da bi to zvrševanje bilo liberalno, prav liberalno." Naše ministerstvo pa jo reklo svojim uradnikom: „Želim, da ho to iluVralno (nesvobodoo), prav iliberalno zvršuje." Če j« res, in tega menda ne hode nikdo tajil, da vlada svojo politiko najbolj znači po načinu, kakor zvršuje tiskovno post a vodaj o, potem Bi je podpisala naša vlada sama svojo obsodbo in živela bode vekomaj v avstrij8kej zgodovini kot ministerstvo konfiskacije. Še mnogo nevarnejša, avstrijskemu notranjemu miru in vnanjemu vgledu nje močij celo pogubna, je MovrnžunAt to vlade do mIovuiinIi tli narodov, kateri so vendar večina prebivalstva. Imamo Bicer nek člen 19. državnih temeljnih zakonov, ki pa je le na papirju, dočim Be avstrijskim Slovanom v resnici vedno kratijo njih naturne in narodno pravice do jedna-kopravnosti uveditve njihovega j ezi k a v šole in urade in se zatirajo, in le v je-dnej stvari imajo Slovani jednake pravice z druži m i narodi, kadar se tiče njih davkov in vojaštva. Kaki nevarni nasledki lehko pridejo Avstriji po takej politiki preganjanja in zatiranja lastnih slovanskih plemen, to vedo previdni politiki dobro, ker oni, kdor se upira duhu časa, ki zahteva vsem narodom popolno jednako pravo, je jednak plavalcu, ki plava nasproti toku reko, in kateri bo ima paziti, da ga ne zagrebo valovi. I 'mljivo je, da vlada ne opirajoča se o večini narodov, nego z njimi celo v sovražnem protivji živeča iu svoje bitje le po omahljivej večini v parlamentu borno podaljšava j oča, da je bila taka vlada najmanj sposobna, naše državne polovice čuvati pred ogerskimi preten-zijami pri obravnavah pogodbenih in sploh dovršiti pogodbo. Ko bo je ogerska vlada trudila, ona notranja državnopravna vprašanja, katera bi jo bila nekdaj pri akciji lehko resno ovirala, o pravem času po potu obojestranskega spora zumljenja urediti in kak modus vivendi h Hrvatsko napraviti, se nij le ta vlada zgolj čisto nič poganjala, da bi se bila s prevažnim faktorjem avstrijske države, s češkim narodom sprijaznila in sporazumela, temveč je sč slepo strankarsko strastjo v veliko škodo, če no v pogubo Avstrije preganjala in zatirala avstrijske Slovane, ne značaj no renegat s tvo božala in pospeševala in na način, katerega avstrijsko ministerstvo ne more opravičiti, hujskanje in raz d raž o nje pri raznih narodih monarhije raz vladno mizo gojila in ostrila. Ako tedaj pogledamo politično delovanje vladujoče stranke in te vlade zadnjih de set let, vidimo žalosten njegov rezultat: povsodi zmešano, nedodelano stanje, pa t rij 0-tični čut narodov, osobito slovanski h, vsled neprave politiko, ki prezira pravo interese Avstrijo iu njenih raznih narodov, v temelju omajan in oslabljen, vidim) tu rastočo nezadovoljnost, tam neprijetno apatijo do občnih državnih interesov, sploh brezupen stan, ki uničuje vse moči posameznikov in tedaj tudi države. Tako daleč segajočih hib ne more samo osobna menjatev v ministerstvu izboljšati, tem manje odstraniti, ukoreninjena bo vsemu političnemu sistemu in se mogo zaceliti jedino s tem, da s > tir notranjo in vnanje politike po« polnem izpremeni. N'vjprej bi moral* na mesto ttga na nenaravno pođloffO IntereilllflfM zastopništva postavljenoga državnega zbora stopiti pravo narodno zastopstvo, katero bi bilo z občim volitvenim pravom ustvarjeno, in v to — tega sem prepričan — bi vsi avstrijski narodi, tudi (1 e h i , poslali svoje zastopnike. Takovo narodno zastopništvo bi so svojim rodoljubjem in z razumnostjo gotovo našlo prava sredstva, da bi bilo pravično interesom države in narodov, ono bi gotovo umelo temni duh mojsobojnega nezaupanju in boja vseh % vsemi, to žalostno ded'čino sedanje zmotujavo stranek, z gaslom „jednake pravice vsem" odpraviti in ono bi pri svojem delu moido računati na požrtvovalnost vseh avstrijskih narodov, kajti mi imamo vsi skupen cilj pred svojimi očmi: vzdržnnje in ukropljenje Avstrije, ne narodne, nogo vsem narodnostim pravične države. (Dobro! Dobro! na desne j.) Politični rnaggled* Motrim.!«* d V Ljttbljanj 20. marca. Iz WMi§niw§ §n'-š! jo no bavarskem dvoru naznanil tudi u m&kej vladi svoje nastopanje na rimski • papeški stol. Angle&i so te dni odpravili v Indiji I tiskovno svobodo za vse domače indijske . ČS n.ke Dunajska uradna „\V en. Ahornlpost4 j temu činu veliko važnost daje, Bosebno nagla* sevaj e, da Ima Angleška v slučaji vojne le iz Indije pričakovati največ, vojakov. Ako so tedaj ■ Indijci tako nezadovoljni z Angleži, da jun , morajo ti zadnji uže tiskovno svobodo jemati, slabo stoji. Indijski časniki so namreč angleške vlade in angleškega naroda hudobnost po zaslužen ji osvitljali. Dopisi. Ik dOVlCCS 14. marca [Izviren dop.j (Plebiscit, — goriška žurnalistika in floribuH, — financa ▼ tiskarni, — volitve za trgovsko zbornico, — Ephialt v kmetijski družbi.) Poslanec, Schonerer je rekel v državnem zboru, da smo uže tako žalostno daleč prišli, da se uže javno razpravlja o državnem razpadu in da se odknzujejo dežele sosednjim državam. Mnenje, da utegne sedanja orijentalna kriza osndepolna postati Avstriji, ako jo Bala diplomacija odcepi od mogočnih ru sk o- nemških zaveznikov, je gotovo močno razširjeno, na dtlUgej strani se pa pri nas v italijanskih krogih sploh govori, da če Avstrija zasede Ro**nn in Hercegovino v proti ruskem smislu, ter hi ti deželi prisvoji — terjal bode italijanski snspd južno Tirolsko in — Gtflrlftko do Soče. Ta eventualnost, se na Goriškem uže Halj časa na drobno pretresa v privatnih lokalih in krogih in seveda se pri takih razgovorih tudi nove mejo potezajo, katere zaznamujejo nekateri od izvira Idrijce preko tega po to ka in potem ob meji Oslih Bfd do Tiičnika in dalje ob Soči do nje iztoka v morje; drugi sodijo, da bo Soča skozi in skozi državna meja in fte drugi jo pomikajo celo do Nanosa. Ta nesramnost italijanska jo kriva, da podpisujejo kmetje onkraj Sočo peticijo v lojalnem avstrijskem smislu, prošnjo na cesarja, naj jih brani in ohrani pri Avstriji. Menim, da je to demonstracija v avstrijskem smislu in prav je, vsaj za to, da bode videla pest goriških itali janis itnov, koliko zaslombe ima v Furlaniji, v oni Furlaniji, ka ter o nje organi zdaj ostentativno imenujejo „11 Friuli orientale". Preverjeni smo, da :bi naši Furlancl, izven kacega velicega posestnika, tudi če pride do resnega plebiscita, lOglaBOO za Avstrijo glasovali ter na vso ■anoč prote štovali zoper združenje z Italijo, naj bode blažena, kolikor hoče. O S'o-vencih onkraj Soče niti govoriti — saj nihče ne mara samega sebe umoriti, Slovenec tudi ne. Italijanska žurnalistika je v na Sej lepej •Gorici v nnjčvrstejšeni razvoji. Zraven konservativnega organa katoliškega društva „L' EJCO del Ijitorale" in demokratičnega dnevnika „11 (Joriziano" ima tudi tukajšnja municipalna „consorttrija" svoje glasilo „1/ Isonzo", kateri je do zdaj dvakrat na teden Uhajal, — pa ee začetkom prihodnjega meseca pomnoži v dnevnik. Čujtel dva italijanska dnevnika v malem provinci jnliiein mestu z narodno mešanim prebivalstvom, ali nij to skoro preveč? )Ne skoro, ampak gotovo je preveč, in v tem „prevet" tiči razpad. Če pomislite, da ima „LT Kco del I/.torale" vet naročnikov, nego oba italijanska tovariša skupoj, da „Ecovi" čitatelji perli ore Bcirajo „Gorisianov" đemokra tizem in „Isonzovo" liberalustvo, da se tiska „(iorizinnow v nekaj nad 60O, „1/ Isonzo" pa v sumo 850 iztisdi, — po tem lehko rasu mete, da ne more biti daleč do razpada, do pogina. Dve liberalni stranki se bojujnti niej BOboj, draga drtlgO izpodriva, vmes tudi sć zaničevanju vrednimi sredstvi; kaj naravnejSe, nego du se tretja, mej soboj složna konser vativna stranka v pest smeje V „Duoluis liti gantibus . . .u Sicer pa je vsa podlaga no- vemu dnevniku gnjila. Iz tiskarne, v kateri se „11 Goriziano" tiska, nekdaj zarad nezmožnosti odpuščen faktor, se je priponudil, da hoče „1/ Isonzo" v Seitzovi tiskarni po nemslišano nizkej ceni tiskati, samo, da propndeta list in tiskarna, katera sta mu kruh odrekla. — Tedni slovi nov dnevnik na kruhobo rs tvu. V redakciji „11 dorizinna" je te dni fmanca zasačila mnogo listov brez koleka, vsled česar čaka lista vidika globa. Tudi tu se govori o „tradimento". V kratkem bomo imeli volitve v našo trgovsko in obrtni j < skoro vsemi itali-janskimi glasovi proti VRem slovonskim dosedanja dva uda: veleposestnik dr. L e v i in vodja tukajšnje deželne gluhonemico, monsignor P a u 1 e t i č, vitez Franjo Josipoveca reda itd., o katerem je bil o svojem času počil glas, da postane p o r e š k i škof. Ali razume monsignor. zakaj slovenski odborniki konsekventno proti njemu glnsujejo in zakaj bodo tudi za naprej vedno zoper njega glasovali ? A kaj visokemu gospodu za to? saj ga pa Italijani na rokah nosijo. Do onega tedna smo imeli prav lepe, pomladanske dneve, mnndelji so uže popolnem razcveli in drugo sadno drevje jo tudi k cvetji pripravljeno. Mislili smo, da ne bode več zimo; a kar naenkrat je v naših gorah zasnežilo in nastali so tudi v Gorici zopet mrzli dnevi. Ko to pišem, jelo jo tudi v G-orlcJ snežiti, a tla so vendar pregorka, zato se belo mucke sproti stope. Zima je bila letos izvrstna za delo, za to so pa naši kmetje neprenehoma iu marljivo rili po zemlji, kakor krti — in zares mnogo in dobro obdelali. Prerana toplota jim je bila prav po vulji, tem zndovoljuejši .so pa, da je začel zopet mraz pritiskati, prodno se je drevje sploh rascvelo in ozeleuelo. Goriški kmet Bpenja vso svoje nado po dobrej letini — ker se mu zares uže prav trda godi. q>«' ..j r - bg J.....i« v j. II. marci. [l/.v. dopis.j Ena največjih in najslavnejib vojsk Bedanjega veka je končana s cari grajski m mi rora ter strt je turski jarem, kateri i*' sko/i 400 let tlačil naše slovanske brate na balkanskem poluotoku. Osvobojenje Jugoslovan« stva m njegova pridobitev delovunju za po-vzdigo in ukrepljenje slovunskih idej in slovanske omike, je veliku koristi za vse Slovane, osobito avstrijske, katera so pa še zdaj ne da oceniti. Po sedanjej vojski se je razSi-rila ideja slovanske vzajemnosti črez vse slovanske kroge ter po niej okrepljeni Slovani se bodo lažje upirali proti potujčeniu Zraven so se pa našo razmere z druži mi evropskimi nnrodi bolje zjasnile in nns privedle do prepričanja, da Slovan moro le od brata Slovana upati pomoči in prijateljstva ter da bo vsi narodi Slovanst.vu bolj ali manj protivni in se vesele vsake nezgode in nesloge, ki zadene Slovane. ..Konservativniw Remci so se dolgo num Slovanom, osobito avstrijskim. Minili kot prijatelji in soborilci proti nemškim ustavo-VSrCSrfl. in lnžiliberalcem; a sedaj v rusko-turškej vojski pa so sneli maske Ft> Bvojih obra/ov in po svojih organih večkrat javno pokarali sovraštvo do bratiivske nam slovansko Rusijo in tudi do vsega južnega Slovan-stva, pokazali so svetu, da njih prizadovanja merijo v narodnih rečeli nivno tja, kakor prizadevanje nemških ustavovercev, naSih neni-škutariev in slnvanožrtnih Mngjarov, k potuj-Senfu Slovanov, samo, da to skuhajo doseči z druzimi boli skrivnimi sredstvi. Sedaj Re je jasno pokazalo, kako prav so svobodoljubni slovanski listi imeli, ko so neprenehoma svarili pred ožjo zvezo nli »topljenjem s nemškimi konservativci, v kiitero ho neknteri bolf konservativni Slovani silili. Vesele se ti pobožnjaki verskega razkola mej slovanskimi nnrodi, zanašajo so, da hode katolicizem branil razširjenje ruskega vpliva na slovanskem zapadu in zaviral vsako duhovno združenje Slovanov. Zato je naša dolžnost tem slovanskim sovražnikom pokazati v dejanji, da različnost v verskem mišljenji nikakor ne ovira duševnega vzajemnega delovanja slovanskega, ter rajši mej soboj eden druzemu malo pri-jenjati, nego slovanRko s I og o kaliti. Slovansko novinarstvo naj dela zložno za napredek Slovnnstva in naravnost kot lažnjivo demontira vsako vest o nemogočnosti sporazum-Ijenja Slovanov. Pred vsem je pa dolžnost vseh Slovnnoljubov, da se odpovedo vsakemu naročevanju Slovanom sovražnih nemških listov in bolje podpirajo slovensko in sosedno slovansko časopisje, ter tako Slovanstvu sovražnim Nemcem pokažejo, da ne maramo za nje. Posebno naše slovenske Čitalnice bi se morale bolj držati tega načela. Kar je tu rečeno v prvej vrsti o političnih listih, naj bi tudi veljalo o lepoznanskih listih, čo tudi manj strogo; vendar naj hi Slovenci naročovali rajše naše domače beletristifne časnike in zabavnike naših slovanskih bratov, nego one nemške zabavnike, katero Često nekateri celo narodni slovenski krogi priporočajo. Ce nemško lepoznanstvo bolje podpiramo, nego slovansko, s tem sami po malo pripomoremo k potUJČevanju našega naroda in svetu pokažemo, da nam je tii|o ljubše, nego domačo slovansko; potem so tudi nij čuditi, če ju v mnogih narodnih krogih nemščina bolj navadna in se bolj gladko govori, nego slovenščina. Z bra-njera nemških političnih, kakor tudi zabavnih listov so gotovo no pospefiuje ljubezen do Slovnnstva, a le neko mrzenje do domačih stvarij in privlačenje b gerinantounu, Za avstrijske Slovane najvažnejše politično vprašanje zadnjih dni) je c knpueija Posne n Hercegovino po Avstriji. V i Časniki, Slovanom prijazni in protivni, bo sadnji čas pisali dolge članke o koristi in Škodi tega početja za Avstrijo; vsak EO svojega s.nlišča. Mi avstrijski Slovani želimo, da so to zgodi in tako pomnoži slovanski element v Avstriji, čo je v • porazu m 1 jenji i Rusijo mogoče, in pa, da se pošljejo za Slovanstvo vneti možje na hosensko vlado, ne pu Mugjari in ustavoverni Nemci, kateri bi se gotovo sporazumeli z mn-bomedanskimi begi in z njimi skupno lopet tlačili prebivalstvo. Sicer pa mi odločno nasprotujemo, ker le slovanska Rusija ima pravico vravnati nove razmere na Balkana, ker je se silnimi žrtvami razbila turško trranstvo in osvobodila balkunske Slovane, iu želimo le zboljšanja, ne pa sbujšanju stanja bosenskih in hercegovinskili prebivalcev. Zadnje pustne dneve smo imeli gorko in jako prijetno vreme, sneg jo skopnel, le v gorah v vsojuih krajih je še ostal Zadnje dni je postalo bolj vetrovno in nestanovitno vremo, in sneg se je pokazoval, sploh je postalo bolj mrzlo vreme. gld., Ig. Seemann 2 gld., Jan. Fabian 2 gld., Henr. Ničman 2 gld., Fr. Uučar 1 gld., Str-zelba 1 gld., A. Jentl 60 kr., J. IJernard 50 kr., Ptterca 1 gld., dalje po uredništvu „Slov. Naroda" paket stare obleke, poslune od g. L. i/. Basala. Domare stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima jutri 22. maica popoludne ob 5. uri zopet sejo. Na dnevnem redu jo mej družim zopet poročilo o prodaji kosa mestnega zemljišča v Lateimanovej aleji, dalje mi mostnim nas»et g. Regalija o ustanovi kopališča na Ljubljanici. — (Za pogorelee v S tare j vasi) pri £t. Jarneji je cesar daroval 1500 gold. iz svojo privatno kase. Ta podpora se bodo precej razdelila. — (Iz Št. Jar naj a) na Dolenjskem se nam piše: Dne 10. t. m. pobrala nam je nemila smrt tukajšnjega trgovca in posestnika Ivana Tavčarja. Pokojni je bil vrl domoljub, iskren narodnjak, pošten iu obče priljubljen mož. Pri volitvah stal je vedno na strani ua rodne stranke. Velika množica domačih iu tujih ljudij izpremila ga je na pokopališče Njegovo življenje v narodnem obziru pa naj bode marsikateiemu tukajšnjemu vaščanu v posnemanje in vzgled! Pogrešali ga bodem o dolgo. Bodi mu zemljica le lika! — (Iz Loke) so nam piše: Nedeljo 10. \. m. je imela tukajšnja požarna straža v mest nej pisarui svoj II. redni občni zbor pod predsedstvom načelnika Deisingerja. Iz letnega poročila razvidnim, da je društvo štelo kon cem leta 50 delovalnih in 88 podpiralnih udov — 15 so je novih oglasilo. — Dohodki znašajo 2115 gld. liO kr. in stroški 2111 gld. 02, tako da ostaja v gotoviui 4 gld. 28 kr. — Podpiralo! udje so vplačali 101 gld. 11 kr. Pozama straža ima 5 gasiluic 335 metrov cevi za vodo, \ lestve novo konstrukcije, in drugo potrebno orodjo — skuj) vrednosti ka kili 3200 gld. Požarna straža jo bila Uarmi-rana trikrat, ter je delovala enkrat v mestu in dvukrut zunaj mesta. Sej je bilo 18, in eicer 6 glavnih, iu 12 odborovih. Vaj 21 — 7 večjih in M manjih. Pri volitvi bil jo gosp. Orosl. Dcisinger za načelnika zopet izvoljen. Daljo so izvoljeni v jiovoljništvo Lovro Sadar, Orosl. Franc, Jakob (irajec, Franjo Dcisinger, Ivun Deisinger, Karel Fahiani. Iu pri posaiuu znih oddelkih: pri plezalcih Teodor Faul, Ju-kob GaSnerin; pri gasilcih Krmijo .Jesenko, Orosl. (iuzelj, pri varuhih Andrej Slabnik, Vcncelj Payer. — (Za ranjence srbske) v belgrad-skej bolnici so g. Iloraku poslali darove p. t. gg.: Fr. Bahašič 1 gld., dan. Novak I gld., J. N. Horak 2 gld., Iv. Hribar nabral 7 gld., Franc Drašlcr, 1 gld., gled. reg. Gecelj 50 kr., Jakob Gruden, župnik, 4 gld., A. Maršalek 2 gld., Val. Plehan 1 gld., obitelj Petričič 10 Ka/ne vrsti. (V cerkev treščilo) je — kakor smo užo jmročah — v Kastr.ivu 8, t. m. Strela je udarila ravno po maši, ko so ljudje /..čeli knžev pot moliti. Užu mej mašo je vihar bil m sneg je naletaval. 2UO ljudij je bilo v cerkvi, ko je prvič in drugič treščilo, užgalo in z žveplenun duhom cerkev napolnilo. Ljudje so drug črez druzega vreli ven, eni so popa dali ubiti, drugi ranjeni, tretji pohojeni. 4 so bili precej mrtvi, 14 jih je v smrtnoj nevarnosti, 33 je men j ranjenih. * (Zaradi os trup ljenja krvi) so moralt v Berlina minolega tedna mlademu tr govskemu pomočniku odrezati desno roko. V soboto večer je namreč mej pisanjem vtaknil tako imenovano „čudežno1' pero za uho, a odtod mu je padlo na desno roko, katera je bila uže vso zimo otekla za ozeblinami. Mož je mujbeuo rano, ki mu jo je jiero na roki napravilo, takoj skrbno izunl m mislil, da je s tem uže vse končano. A po noči ga jo rana jela skeleti in drugi dan je zatekla uže vsa roka — in zdravnik nij znal bolniku pomoči drugače, nego da mu je odvzel vso deano roko * (Bratovščina debelih ljudij) V severno Amerike glavnem mestu jo društvo debeluhov. Pretečeni mesec so imeli v Gregor}'« Pointu občni zbor. Ta klub ima 15 pod predsedmkov, ki skupaj vugajo 3450 funtov. Posebno občudovan je bil mej njimi 25letni mlad mož, ki je uže 800 funtov \agal. Srebro . . . Državno mat ko 105 f>8 85 75 Urin« t i.inH).in m snivati i. I: en.«.', tehtoliter 9 riti 2*1 kr.; —rež 6 gld. 09 I ; - Bn«a 5 •• «o ♦» fld. IH kr.; niza 'J gobi. H(l kr.; krompir liK) kilogramov .'t I d 00 kr.; — fižol hektoliter H gld. fiO kr.: masla kiiugTam -- gl. 94 ^r ^ — mast - gid. BO kr.; — \ i i Jrirten — triu. CH kr.: - ipoli porojen — [Id k., Jamo po P/a Kr.; — iulok.i liter 7 kr.; fOvivlume B^Ogran mi ki.; — tomnim* .ri4 kr.; — evinjtiko m no CS kr.; — tona UM) kilogramov 1 kr.; — slano« l K»id. 78 kr.; — dr/a trda 4 kv. uietror *> gold 5U s.r.; r- umlika 4 cld 50 kr, Posojilo 2.500 gld., z (hn iu Iti. maja t. 1. poeenai. in drugo posojilo 4.500 gld., 7, dnom I. septembra t. I. potVniii, ho proti »>°/0 obivstij in popolnoj varnosti dajo na kuko kmetijo ali zcmljiSčo. NatanAneJla Isvsstila ho dobođo v aotartjal* skciu uradu gosp. (H7—1) «lr. T«MMlorJj» BIimI <>>..» \ IJailsIJmil. Lek v ceno. Vsakdo 7. n a, kako betožni ho navadni prehladi pljučni katari in jednake afekuije, kako dolgo jili treba zdraviti in koliko vzeuikov zdrav il, jm-meno-vek, sirupov itd. nioiaA zlitij njili zaužiti. Tudi ni, nadalje Dohodnemu neznano, da zanemarjen prehlad cesto prouarooujc pljučno bolezen, ako no ne prestvari v jotiko. Mnogi poakuiajl »o dokazali, da norveški tor, Bcišeen iu dobro prigotovljen, deluje pri gori imono- vanili bolesnih Hiino naglo In pokasaje istoraj ftudesno zdravilno inoe. V njega prvotnem Htanji tera zbog noprtjotnega okumi in abog topljivosti zauftlvati nij modi; pariškemu lokal nićiiiju, gospodu (Juvotn, je tedaj prtilo na UU1> savUatl k>« v inajhene, okrogle in z /.ulično skorjo obdano kapsulo v velikosti osvsuaov. Nieesa lažjega, nego pdoilu ta prlredek, kateri, ker bu lehko rastopi, dovoljuje teru nagel vHpoli. Dve ali tri Qnyotove tftrno, kapsule, zaužit« pri vsakem obedu, takoj olajlajo bon in v nnjvo6 Hhu'ajih za malo iiiHa izločijo najtrdovratuejši prehlad in vlak jdjuriii katar. Z njuni je mogočo ohiiHtaviti oelo precej ukoreninjeno jeuko In Jo Talec Iti j vtem ■ludaji /.adi/.iijo ter raatop trdls in ju h pomodjo naravo /.dravijoiijti desto prttfe dogotovUeno, nogo »o j« nadejalo ta mfalilo. Tega udomadonega zdravila nij mogode dovol| priporočiti, hodi-bi glede nJogOVegU delovanja uli njegove nizko cime. V retulOl Btojl VSS zdravljiinjo, ker ima vaaka sklonioa po BO teriuh kapsul) na dan konuij 10—'JO krajearjnv, iu ho vsa druga zdravila, jodmenovke, pastiie ali himpi 6isto nepotrebna; Da gotovo ku|hh prave Quyotove tdrno kapsulo, pazi, ako ima iiiihIov Hkleiiice Oayott»V podpll \ ttO barv enem tisku. (W»—tj Zaloga p ijitbijmii t **. Mmi*'vwti* Itkamičar, 'JJLtajei. 19. lu.iroa: Ktropa: Stomtr iz Uelj.ika. — Sark i/. Yipu\o rn Nluiiu i ilupiinim Is Dunaju. — Skodlur i/, Gradca. — hrand \'i Dunaja. — haiiclli i/. 1'cBto. — Ger&bek, VVenzel i/. Dunaja. tr\ HavIlOI i 1'irkir r/. Trliovlja. — LliKtig i/ i/, Zagorja. — I.ang \i Celja. — Baron hehull i/. Dunaja. — Syz iz CJradca. Dunajska borza iiO maica. (Izvirno i< l C. kr. cekini....... & „ Bl«/i . olje i/i sala pomiihelje-vih fdorševlh) jeter izvrstno zdiavi kaioU. snsJoo, rakitts, bramorje tur najbnIJHo Slstl kri. Vsako Htokleiiico l navodom po 60 kr. prodajo Gabriol Piccoli, lekarnifar, na dunajskvj centi v ljubljani. JJSJJjjT" Vnauju naročbo i/.vr.šujo bo takoj s po.šl umi |iovzetjcni. l72 —ft) Adolf ElDerl, zaloga oljnatih harv, lakov in firiiežev, (8lj3 1 II I. na Marijinem trgu, poleg IVuiu e-kunskega mosta. 99 Hlieuniatisinus -Aether" x» o«l|irwvl|Hii|« liol«'*ln »koIi vrat, Hkiiiulii In kronicuili. (70—8) Ta „Aether" jo najboljše, najrealnojso In najgotovejle IsmeJ vBeli dosdsj snanih sredstev proti* skrnini (Oranju po udili), protinu, vHakovrHlnim otrpiuiujiuu rok ali nog, zbad-Ijajoin itd. Prav po goHtoui izgine imouovana bol užo izza enkratnega uporuhljonja popolnem. — Cena včlikoj skioniri z navodom 1 gld , maloj sklenlol z i dvodbm 40 kr. Najmanjša poliUatev po posti ju aH i velika sklonica ali 2 mali sklenlol. I'ri jioatuih |>o-šiljatvah se računa zavijanje in kolek z 20 kr. Zalogo v Kranjskoj: v ljubljani: Viltlor v. Triikocsj, htknrniear npri zlatom jidnorogu", na mSstnem trgu Hlev. 4; v h U ii o I 1 o V v. iu : l>oill. Iti/./.ol i, Irkai ničar. i Sirovi loj I lmpki*tn viiiii .".n )>■) najvUJI B«al |j Kari Pampcrl-ova sina, Toplllltrtn IN loj, nvi'1'nrijii i« inll:irniia, MtogH v/.ltMlnlli. »»tilnik In iiiii*''ul"iiili (varili v CELOVCI na Koroškem.* -g—ia-js-a a ■ ■ a-a-s (88-1) V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo iu so doniva: VIII. zvozek „Liatki": Pomladanski valovi. Human, spisal I. T urgenj nv, poslovenil dr. M. Suiuoc H« 17 pol. Oena tli) kr. Potom Trije javni govori. Govorili prof. Fr« Buklje. Iv. Tave ar in prof. Fr. VVioHthalor v Ljubljanski čitalnici. Hu *.> pol. Cona BO kr. Izdar.eij in urednik Johiji Jurčič. Lastnina iu titik BNurolue tiakaruok.