Nova — neznosna bremena. Beograd, 22. jun. K* »e je sestavljal proraftun, so poslanci Jugoslov. tshiba pri vsaki priliki opozarjali na nejednaka bremeaa, katcra nosijo državljani r naši državi, osobito na ^rereliko obremenitev prečanskih krajv; poslanci vladmSa strank so imeli vedno jeden in isti odgovor, da se Bodo darki v celi državi izjednačili. Finančno ministrrtro je na zahtevo finančnega odbora moralo vsak mesec priobčevati izkaze o plačilu davkov itd. v posamezBih mesecih in o državnih izdatkih. J Sloveniji iztirjujejo polovico preveč davkov. Iz teh izkazov se je videlo, da prečanski kraji, osobito Slovenija, še mnogo več plačajo, kakor jim gre po proračunu. Neposrednih davkov na primer je plačala Slovenija v 6 mesecih 51 milijonov dinarjev, dočim je bilo predpisano za celo leto 44 milijonov dinarjev, plaSala je y prvem polletju 115 odstot. za celo leto predpisanega davka. Ko je na te in druge nejednakosti v svojem govoru dne 11. junija opozarjal poslanec Vlad. Pušenjak, so se iz klopi poslancev vladne stranke čuli klici: «Mi hočemo izjednačiti davke v celi državi.« Vlada se boji resnice. Obljubaru pa niso sledila dejanja. Že lansko leto prcdloženi načrt zakona o neposrednih davkih je bil tak, da bi ostale stare nejednakosti, četudi bi na papirju bilo izvršeno izjednačenje. To mnenje niso samo zastopali poslanci raznih strank iz prečanskih krajev, ampak tudi ugledni hrvatski in slovenski finančni strokoTnjaki in vseučiliščni profesorji, ki so v strokovnih časopisih, predavanjih itd. izrekli uničujočo kritiko nad vladnim načrtom. Vlada se je zbala odpora v finančnem odboru in ni pritiskala na narodno skupščino, da reši predloženi zakonski načrt, ker se ji ni zdelo varno — pred Tolitvami izpeljati neznosno obremenitev državljanoT. Zopetno strašno povišanje davkov — celo za pol Ieta nazaj. Kakor strela iz jasnega neba je iznenadila vse poKtične kroge vest, da predloži vlada ob enem z dvanajstinami za mesec julij, avgust in september zahtevo po zvižanju dohodkov. Običajno je, da se v dvanajstisoah, ki so nadomestilo rednega proračuna, ki se ni pravočasno v zbornici sklenil, zahtevajo le krediti za dotične mesece na podlagi proračuna prejšnjega leta, da se izbegava vsem izvanrednim izdatkom in drž. do- . bodkom, kateri se naj dovolijo na podlagi rednega proračuma. Zemljiški davek poviša vladna večina petkrat. Sedanji minister je zapustil to pot in zahteva v členih. 15, 16 in 17 zakona o dvanajstinah za celo leto 1923 — torej tudi za pol leta nazaj — izvanredno doklado na predpisane neposredne davke, z vsemi državnimi dokladami vred in sicer se naj plača pri zemljiškem iiavku na vsaki dinar davka in doklad pet dinarjev izVanredne doklade, na vse ostale neposredne davke pa 80 odstot. doklade. Da bi nekoliko potolažil in pomiril j »azbHrjeno ljudstvo, trdi finančni minister, da je ta do- ; klada le začasna, kar pa nikdo ne verjame ter dovoli ¦ — milostno neke izjeme. Te izvanredne doklade se po i načrtu vrade ne bodo pobirale od invalidskega davka, davka na poslovni promet, davka državnih in avtonomnib uiadnikov, davka na puške, druge takse v Hrvatski in Sloveniji ter Vojvodini, nadalje od sledečih doklad: duhovniških bir v Srbiji in Crni gori, doklad na tobačne sadeže v Bosni in Hercegovini, zdravstvenih in šolskih doklad v Sloveniji in zdravstvenih doklad v Vojvodini. Zakonski načrt ne upošteva celih vrst doklad V Sloveniji, kakor na primer cestne, rentabilitetne itd., katere bi naj bile proste tega izvanrednega davka. Koliko bo znašalo zvišanje? Od zemljiškega davka bo znašal po njegovem načrtu povišek 430 milijonov dinarjev, od ostalega neposrednega davka 81 milijonov, v celem črez 511 milijonov dinarjev. V celem bodo najrevnejši sloji in sicer kmetje, delavci in mali obrtniki morali plačati črez pol milijarde dinarjev ali črez dve milijardi kron novih, zvišanih davkov. Bati se je pa, ker je fin. minister predložil jako površen proračun glede leh novih doklad, da bodo iste znašale okrog 1 milijarde dinarjev ali štiri milijarde kron. Strahovito obdačena Slovenija. Koliko odpade na Slovenijo? Doklade na zemljiški davek bi znašale okrog 31 milijonov dinarjev, doklade na ostale neposredne davke nad 6 milijonov dinarjev, v celem okrog 37 in pol milijona dinarjev ali 150 milijonov kron; na vsako osebo v Sloveniji pride novo obdačenje 150 kron. Naši poslanci v ostrem boju proti vladi. V seji finančnega odbora dne 21. t. m. so vse stranke, izvzemši srbskih radikalcev ostro nastopile proti temu vladnemu predlogu in opozarjale na nedogledne posledice. V imenu Jugoslovanskega kluba so odločno nastopili poslanci J, V»senjak, dr. Kulovec in Vlad. Pušenjak, opozarjali na davčno nejednakost v državi, preveliko obremenitev Slovenije, ki plačuje visok dohodninski davek, grajali način, ki ni v modernih državah običajen, osobito pobiranje za pol leta nazaj, protestirali proti preveliki obremenitvi kmetskega stanu, kateremu preti obubožanje, a vse zastonj. Minister financ je izjavil, da denar nujno potrebuje in poslanci vladne večine, 17 po številu, med njimi dva Nemca, so glasovali za novo obremenitev, ki bo najhujše zadela kmeta, dočim so ostali poslanci, člani finančnega odbora, 13 po številu, med njimi tudi člani Jugoslovanskega kluba, glasovali proti novemu obdačenju. Prejšnja vladna večina glavni krivec. — Puclju in Žerjavu se zahvalite za nove davke. Kdo je povzročil to težko, novo obremenitev kmetskega ljudstva? V prvi vrsti prejšnja koalicijska vlada, v kateri je sedel i g. Ivan Pucelj, zastopnik SKS, ki je strašno slabo gospodarila, razsipavala denar za Orjuno in Sokola in nepotrebna gledališča, potovanja itd. povzročila padec dinarja in s tem podraženje vseh potrebščin za državo, «darovala« okrog ene milijarde za nepotrebno mobilizacijo in vojne namene, zapravila notranje državno posojilo in amerikansko posojilo tako, da ni preostalo za slavno Puceljevo železnico, ne za od samostojnežev toli hvalisano zvezo Št. Janž—Sevnica niti groša. Kako sijajno je prejšnja vlada (Pašič—Žerjav—Pucelj) gospodarila, je najboljši dokaz izjava fi- nančnega ministra, da je ob nastopu službe našd btegajne — prazne. Srbska radikalna stranka drugi krivec. V drugi vrsti jc krivec sedanja radikalna vlada, ki  nadaljuje davčno politiko male, predvojne Srbije, ki nima smisla za obupen gospodarski položaj kmeta in delavca. Enoten nastop vseh strank napram njeni dav čni politiki dovolj jasno kaže, da je na krivem potu in  da naj svojo davčno politiko vodi na ta način, da ob remeni tiste sloje, ki ne trpijo pod pezo neznosnih dav kov, da naj ne tira kmeta in delavca v obup, naj ne pospešuje bega našega Ijudstva iz dežele v tovarne ali pa celo v Ameriko. Radič, Radič, kje čepiš? Tretji in ne najmanjši krivec je Stjepan Radič, ki obljublja ljudem zlate gradove, a sedi v Zagrebu ter ne poskusi niti se boriti za življenske interese kmetskega ljudstva. Kmetje v Sloveniji se naj za 37 in pol milijona novih davkov, kmetje v Hrvatski za 94 milijonov  dinarjev, kmetje v Bosni za 92 milijonov dinarjev, kmet je v Dalmaciji se naj za 6 milijonov dinarjev novih davkov zahvalijo Radiču. Ako bi bil Radič v Beogradu bi opozicija proti novim davkom štela okoli 180 mož, dočim znaša vladna večina 130 poslancev in nikdar bi ne prišlo do povišanja neposrednih davkov v vseh pokrajinah. Prva in dosedaj edina dobrota Radičeve politike so novi davki za kmeta v omenjenih pokrajinahi v znesku 229 in pol milijonov dinarjev. To si naj zapomnijo oni kmetje in delavci v Prekmurju, Posavju in krajih ob Sotli, ki so volili Radiča in naj pričakujejo še nadaljnih, novih bremen, ako bo Radič še naprej čakal v Zagrebu na — dobrote iz Beograda.