LETO XXX., ŠT. 30 Ptuj, 4. avgusta 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE V spomin na zadnji boj (stran 3) Predstavljamo vam KS Leskovec (stran 5) Mežanov opus (stran 9) Brigadirji iz Ptuja v Posočju (stran 10) Obisk v počitniški koloniji Biograd (stran 12) EBkadriVa Mrih ob starta na letaHHa ▼ MoikaiiJcBi, U Je občinstva ponazorila letalski napad. Foto: R Še zadnje priprave na osrednjo proslavo v Podlehniku in Leskovcu teče- jo zadnje priprave na osrednjo proslavo praznika občine Ptuj. V soboto bo KS Leskovec organizirala v počastitev občinske- ga praznika in Titovih ter partij- skih jubilejev številne prireditve: — ob 17. uri bodo odprli lovsko in likovno razstavo v OŠ Lesko- vec: Lovci bodo razstavljali svoje trofeje, likovno razstavo pa bodo pripravili člani likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj — ob 18. uri bodo odprli most na cesti, ki pelje v vas Trodobojci — ob 20. uri bodo na bregu pri Jožetu Perneku v Trdobojcih izvedli kresovanje, hkrati pa se bo iz bližnje okolice dalo prečitati tu- di osvetljeno parolo v pozdrav letošnjim jubilejem. V nedeljo bo v Leskovcu osred- nja občinska svečanost s slavnost- no sejo na kateri bodo imenovali delegacije za položitev vencev k spomenikom revolucije in podelili občinska priznanja. Leskovčani bodo prikazali delo in življenje v Halozah in v Leskovcu, po slavnostni seji pa bo vaja enot dvilne zaščite občine Ptuj. Poslovno stanovanjska zgradba v Podlehniku pred dograditvijo. Foto: R Ob 13. uri bodo v Leskovcu odprli dom krajanov in predali namenu nov gasilski avto. V Podlehniku bo osrednja svečanost v ponedeljek, ko bodo ob 16. uri odprli poslovno stanovanjsko zgradbo oddelka milice. N. Topolovec Slovesno in množično v okviru praznovanja praznika občine Ptuj in 35. obletnice usta- novitve, delovanja in junaškega boja Slovenskogoriške — Lackove čete, so bile v nedeljo, 31. julija že prve prireditve. Čeprav organiza- torjem vreme ni bilo posebno na- klonjeno, so kljub temu vse tri pri- reditve uspele, množična udeležba tako sodelujočih kot občanov pa kaže, da se ptujski občani zaveda- jo pomembnosti svojega praznika. S posameznih prireditev poročajo naši sodelavci. ZA PREHODNI POKAL HERO- JA LACKA V prireditve ob prazniku občine Ptuj so se vključili tudi lovci lov- ske družine ,,Jože Lacko" iz Ptu- ja. V Rogoznici ob Dornavski cesti so v nedeljo dopoldne organizirali meddružinsko tekmovanje lovcev za prehodni pokal narodnega he- roja Jožeta iLacka v streljanju na umetne, glinaste golobe. Prireditev je bila posvečena tudi letošnjim Titovim in partijskim jubilejem. Tekmovanja se je udeležilo več ekip iz sosednjih lovskih družin. To tekmovanje je postalo že tra- dicionalno in je letos dobro uspe- lo, saj se ga je udeležilo čez 70 tek- movalcev, kar kaže na povečano zanimanje tako lovcev kot drugih občanov za to športno panogo. B. Vodušek MEDDRUŽINSKO RIBISKO TEKMOVANJE Ribiška družina Ptuj je v nede- ljo dopoldne, ob podlehniškem je- zeru, organizirala meddružinsko ribiško tekmovanje v lovljenju rib s plovcem. Sodelovalo je 24. ekip članov in tri mladinske ekipe. Tekmovanje je bilo v okviru sre- čanj bratstva in prijateljstva med športnimi ribiči SR Hrvatske in SR Slovenije, zato so tekmovanje popestrili tudi številni radovedneži in bodrilci. Za boljše tekmovalno vzdušje je poskrbelo še vreme, saj je tekmovalce med tekmovanjem pošteno zmočilo. Kljub temu so vsi tekmovalci vztrajali in se držali načela: važno je sodelovati, ne pa zmagati. Franc Tetičkovič, predsednik družbenopolitičnega zbora SO Ptuj, je pred podelitvijo pokalov in priznanj, zbranim ribičem in obiskovalcem v krajšem govoru orisal pomen Titovih in naših jubi- lejev, povezano s praznovanjem 8. avgusta. Za tem je prvouvrščeni ekipi, RD Varaždin podelil pokal skupščine občine Ptuj. Več na športni strani. M. Ozmec Četrti ptujski padalski pokal podlehnik '77 Kljub neugodnemu vremenu so prizadevni organizatorji uspešno Na obreiyu ribnika v Podlehniku itt M tekmovakev bi mnogo navijačev. Foto: M. Ozmec izpeljali tekmovanje in prikaz ve- ščin posameznih sekcij. Za tekmo- vanje se je prijavilo 14 padalcev iz aeroklubov Cakovec, Murska Sobota, Maribor, Rijeka in doma- čini iz Ptuja. Po treh poskusnih skokih in po pozdravnem govoru predsednika UO Aerokluba Ptuj. Alojza Goj- čiča, se je tekm.ovanje začelo, spremljalo pa ga je okrog tri tisoč ljudi. Vsak padalec je pred sko- kom ocenjeval hitrost in smer vetra s pomočjo sondažnih trakov, kljub temu je pet tekmovalcev zgrečilo jezero in odjadralo precej vstran. Med tekmovanjem v skokih so člani posameznih sekcij Aerokluba Ptuj prikazali majhen letalski mi- ting, nekaj akrobacij, ki jih je iz- vedel Ivan Cucek, jadralca Trop in Petrovič ter četverica z motornimi letali. 1. kotar Kdaj bomo pričeli graditi šolo v Markovcih, srednješolski center in dijaški dom v Ptuju Občani občine Ptuj zbiramo od 1. januarja letošnjega leta sredstva za gradnjo dveh prepotrebnih šol- skih objektov: šole v Markovcih in srednješolskega centra v Ptuju. V p)etih letih bomo občani občine Ptuj prispevali s samoprispevkom din 45,227.000, TOZD in druge delovne organizacije pa bodo združile še dodatnih 35,000.000 dinarjev. V prvem polletju letošnjega leta se je iz teh naslovov zbralo: — iz samoprispevka občanov 5,750.000 dinarjev — iz prispevkov OZD in TOZD 6,264.064 dinarjev Investitor, Izobraževalna skupnost Ptuj ima za šolo v Mar- kovcih že lokacijsko dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji, izdelan je tudi glavni načrt. Sola bo mon- tažna po načrtih projektivnega bi- roja ,,Marles" Maribor. Izobraže- valna skupnost Ptuj je zaprosila na natečaju pri Izobraževalni skupno- sti SR Slovenije za leto 1977 kredit v višini 15,949.000 dinarjev. Kredit je dobila le v višini 6,980.000 di- narjev. Ker mora investitor pred pričetkom gradnje zagotoviti vsa potrebna sredstva po predračunski vrednosti, si bo morala Izobraže- valna skupnost Ptuj za preostaH znesek zagotoviti kredite iz drugih virov, ali šolo graditi v fazah. Razgovori za pridobitev dodatnih kreditnih virov so v teku, tako da bi lahko začeli z gradnjo že v le- tošnji jeseni. Na pripravljalnih delih za gradnjo srednješolskega centra investitor prav tako intenzivno dela. Izobraževalna skupnost Ptuj si je že pridobila lokacijsko do- voljenje, predhodno pa je dala geološko in arheološko raziskati teren. Načrt za gradnjo centra je izdelal Projektivni biro Ptuj. Glavni projektant je ing. arh. Zdenko REBERC. Idejni načrt centra je bil v javni razpravi v za- četku marca 1977. Ker v prvi fazi gradnje lahko investitor računa le na sredstva, zbrana v občini, dodelujejo projektanti načrt tako, da bo prva faza gradnje spravljena v te okvi- re. Glede zagotovitve finančnih sredstev za to fazo gradnje, to je za pridobitev garancij na priliv sredstev in pridobitev kreditov za sredstva, ki se bodo zbrala do leta 1980, so že nekaj krat tekli razgo- vori s predstavniki Kreditne banke Maribor — podružnica Ptuj in drugimi dejavniki v občini. Inve- stitor si prizadeva, da bo za gradnjo prve faze vse pripravljeno do jeseni letošnjega leta. Hkrati pa tako priprave in razgovori z Izobraževalno skupnostjo SR Slo- venije za pridobitev sredstev za gradnjo naslednjih faz. V skladu s programom gradnje in usmeritve sredstev za izgradnjo domov za učence in študente v letu 1977 in 1978, bo že v letošnjem letu po sklepu skupščine Izobraže- valne skupnosti SR Slovenije z dne 20. julija 1977 dobila Izobraže- valna skupnost Ptuj za pri- pravljalna dela za gradnjo Dija- škega doma v Ptuju 900.000 di- narjev. Vsa ostala potrebna sred- stva pa v letu 1978, ko bomo tudi pričeli dom graditi. Izobraževalna skupnost Ptuj SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ Vsem delovnim ljudem in občanom občine Ptuj iskreno čestitajo k prazniku občine Ptuj — 8. avgustu in jim želijo mnogo nadaljnjih delovnih uspehov na vseh področjih dela, pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in pri doseganju zastavljenih ciljev v zasebnem življenju! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 4. avgust 1977- JEDNIK TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK 8. avgust - praznik občine Ptuj Praznik uspehov, delovnih zmag in 35. obletnice junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete Praznik občine je za nas delovne ljudi in občane slavnostni dan, ko preglejujemo uspehe, delovne zma- ge za preteklo enoletno obdobje; zlasti pa je še dan, ko se spominjamo tragičnih trenutkov padca Lackove čete. Letos mineva 35 let poslednjega junaškega boja slovensko-goriške Lackove čete. Slovenskogoriška — Lackova četa je v boju z nadmočnim okupatorjem v noči od 7. na 8. avgust 1942 izkrvavela v gozdičku Laze pri Mostju. Izkrvaveli so hrabri in neustrašni borci po zaslugi gnusnega izdajstva. Narodni heroj Joie Lacko pa je pretrpel v ptujskih zaporih ob herojskem zadržanju nadčloveške muke, preden je klonil v smrt. Klonil je v smrt, vendar pa njegovo delo in njegove ideje iivijo za današnje in prihodnje rodove. Lacko, Osojnik, Kramberger, Žnidarič in vsi drugi neustrašni borci, rodoljubi in revolucionarji so na našem pod- ročju na oltar domovine skupaj z vsemi borci Lackove čete prispevali za današnjo svobodo, mir in socializem svoje najdražje — življenje. Okupator je hotel zadušiti upor, vendar mu to ni uspelo, kajti pozneje po padcu Slovenskogoriške čete .se je upor nadaljeval in vzplamtel v mogočno narodnoosvobodilno borbo do končne zmage nad zavojevalci naše domovine. Žalostni, vendar slavni so trenutki padca Lackove čete, kije kot iskra prižgala poznejši vseljudski upor — zato Slava njihovemu spominu Naše ljudstvo je pod vodstvom KPJ in tovariša Tita zmagoslavno končalo štiriletno vojno. Naši narodi in narodnosti so dokazali, da so pripravljeni tudi za ceno največjih žrtev braniti svoj obstoj in svobodo. Tudi danes si v borbi za mir, svobodo, neuvrščenost in samoupravljanje prizadevamo obraniti plodove nacionalne in socialne revolucije. 8. avgust praznujemo letos še bolj svečano, kajti letos slavi naš dragi in ljubljeni predsednik, tovariš Tito in vsi z njim pomembne jubileje v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki smo jih v ptuj- ski občini na slovesen in dostojen način proslavili. To niso bile le zgolj masovne manifestacije ljudi, pač pa delovni dogovori in trden odraz pripravljenosti občanov graditi naprej še boljšo in lepšo samoupravno — socialistično sedanjost in prihodnost. Še ni dolgo, ko smo slavili 32 let naše svobode. Ko tako svobodni prelistavamo zgodovino, gradimo nove delegatske in samoupravne odnose, gradimo sedanjost in snujemo bodočnost in se vedno bolj obrača- no k naši Partiji. Kajti, če ne bi imen nje in našega voditelja, tovariša Tita, tudi ne bi imeli takšne srečne sedanjosti. Spominjamo se Lackove čete, spominjamo se naših borcev in revolucionarjev, spominjamo se najhujših preizkušenj za naš narod in Jugoslavijo, ko je ljudstvo uporno branilo naše meje, ob tem pa v trpljenju in krvi korakalo v novo — socialistično deželo. Čas hiti, leta in desetletja so za nami, spomin in ideje pa žive. Nešteto dogodkov in narodnoosvobodilne vojne se odmika v novo sedanjo in bodočo bit življenja. Za vse čase bodo ostali veliki in usodni dogodki kot neuničljiv mejnik naše zgodovine. ,,Svoboda!". Ta velika beseda je za nas temelj izgradnje, napredka j in lepega življenja. i Naš delavec in občan si ne bi dovolila odvzeti takšne svobode in materialnih, kulturnih in drugih dobrin, j ki smo jih dosegli v dosedanji izgradnji naše domovine. Res je, da imamo še napake in kopico problemov, vendar jih z delom odstranjujemo in razrešujemo. Zato je naš občan še bolj pripravljen čuvati svoje rezultate dela, saj je v njih vložil del svojega življenja, odpovedovanja, znanja, solidarnosti in ljubezni. Jugoslavija je danes ponos in ima kaj pokazati sebi in ] svetu. ^ Tudi v ptujski občini je razvoj krenil hitreje ko t kadarkoli doslej. \ Cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja, opredeljene v resolucijskih dokumentih in v družbenem ' planu občine Ptuj v letu 1976 in 1977 uresničujemo na dokaj uspešen način, vendar pa še vse prepočasi, kar ^ se tiče rasti produktivnosti dela in rasti družbenega proizvoda. Ugotoviti pa moramo, da smo z lanskim le- \ tom presegli kot občina nivo manj razvitosti in postali srednje razvita občina. Edino Haloze in Slovenske \ gorice sta še predela manj razvitosti, kljub napredku, ki ga beležimo na teh področjih. i Družbeni sektor gospodarstva se razvija dokaj uspešno, zlasti to opažamo v delu industrije in v kmetij- \ stvu, zlasti v kooperacijski proizvodnji s kmeti — kooperanti. V lanskem in letošnjem letu na novo zapo- j slujemo prek 1200 delavcev, kar je za našo občino zelo pomembno. \ Koncem lanskega leta in v letošnjem letu je bilo v občini dograjeno večje število novih objektov gospo- | darskega in negospodarskega značaja. Zraven tega je v teku večje število investicij, ki bodo končane šele v prihodnjem letu. Na področju industrije je bila končana nova tovarna furnirja in embalaže pri Lesu Ptuj. Za občinski praznik se odpirajo novi silosi in povečana tovarna močnih krmil pri Mesokombinatu Perutni- na. Kmetijski kombinat rekonstruira linijo za proizvodnjo masla in kazeina. v TGA Kidričevo je uvedena proizvodnja za predelavo žlindre, razširjena je elektroliza aluminija in rekonstruirane so naprave za proiz- vodnjo anodne mase. V kmetijstvu je v teku adaptacija in modernizacija objektov za mlečno proizvodnjo pri KK Ptuj. V zaključni fazi je melioracija družbenega sektorja v Pesniški dolini. Hidromelioracijska dela pa bodo še letos nadaljevana na območju Polskave in njenih pritokov. Na področju trgovine so odprti novi objekti Mercatorja, KK Ptuj in Izbire v Gorišnici, Vidmu in v Slovenji vasi. Z dograditvijo pokritih bazenov in restavracije ter športnih objektov v ptujskih toplicah (investitor KK Ptuj) je zaključena druga faza izgradnje, s čimer so podani ugodni pogoji za rekracijo občanov ter za razvoj rekreativnega in v bodoče tudi zdraviliškega turizma. Koncem letošnjega leta bo stekla izgradnja nove tovarne hidravlične in pnevmatske opreme pri Cirkulanah v Halozah, katere investitor je proizvodno podjetje ,,Olga Meglic" v sklopu SOZD Elkom. Na začetku gradnje so tudi nove proizvodne hale Elektrokovinarja v sklopu IMP. Zraven novega motela v Podlehniku se KK Ptuj pripravlja tudi na gradnjo novega hotela v Ptuju. Pri izgradnji hidrocentrale SD 2 pridobi Ptuj veliko zajeto jezero, s površino 4,2 kv. km, nove kolektorje, sodobno čistilno napravo; Ptujsko poljske vasi ob Dravi pa vodovod. V letošnjem letu je položen mimo Kidričevega in Ptuja tudi plinovod kot izredno pomemben vir bodoče energije. Na področju družbenih dejavnosti je dograjen otroški vrtec v Cirkovcah m adaptiran otroški vrtec Med vrati v Ptuju. Se letos bo stekla gradnja novega vrtca za Hajdino in Turnišče. Na področju šolstva tečejo intenzivne priprave za izgradnjo srednješolskega centra in novega dijaškega doma ter OŠ v Markov- cih. Adaptirani sta tudi šoli Hajdina in Ptujska gora. V sklopu novogradnje zdravstvenega doma v Ptuju je bil koncem lanskega leta predan svojemu namenu trakt splošne medicine, v zaključni fazi pa je trakt zobozdravstva. V ptujski bolnišnici se dela tudi na adaptacijah ginekološkega oddelka, centralne sterilizacije in internega oddelka. Na področju stanovanjske izgradnje je bilo zgrajenih 180 stanovanj, v gradnji pa sta še dva velika blo- ka, zraven ostale zelo intenzivne stanovanjske gradnje. V gradnji je tudi nov gasilski dom s centrom civilne zaščite in novo poslovna stavba SDK in Ptujskega projektivnega biroja. Na področju vodooskrbe je bila dograjena etapa haloškega vodovoda do Majšperka, dograjena je bi- la tudi prva etapa Slovenjegoriškega vodovoda. V izgradnji, s pomočjo mladinskih delovnih brigad, je druga etapa tega vodovoda do Mostja. V izgradnji je še več vodovodnih omrežij na področju, kjer je bila zgrajena primarna vodovodna mreža. Na področju cestne infrastrukture je položen asfalt ali pa so ceste še v gradnji na relacijah: Ptujska gora—Majšperk, Ptuj—Senarska (Nova vas—Janežovci in naprej'), Videm—Leskovec, Ftuj proti Juršin- cem. Moderniziramo z asfaltom tudi ceste v KS: Cirkulane, Grajena, Ptujska gora, Juršinci, Rogoznica, Cirkulane, Grajena, Ptujska gora, Juršinci, Rogoznica, Videm, Markovci, Gorišnica, Dornava, Ptuj, itd. Toliko kilometrov novega asfalta ni bilo na področju naše občine še nikoli položenega kot v tem letu. Asfaltna modernizacija cestišč v taki meri je po zaslugi visoke zavesti občanov pri vpisu cestnega posojila. V letošnjem letu je v planu tudi začetek gradnje novega mosta prek Drave na Borlu in gradnja bencinskega servisa v Ptuju. V izdelavi imamo tudi študijo razvoja malega gospodarstva in obrti, kajti to področje terja vsekakor usmerjen razvoj. Že danes je v ptujski občini prek 400 obrtnikov. Številni so združeni v njihovi zadrugi ,,Panorama", kijih usmerja in pomaga pri nadaljnjem razvoju. Še bi lahko naštevali uspehe in rezultate tam od muzeja in urejenih novih zbirk, do šolstva, kulture in športa, vendar je za ta uvodnik premalo prostora. Ob razvijanju samoupravnih — delegatskih odnosov v naši socialistični družbi imamo delovni ljudje in občani vse možnosti hitrejšega razvoja na vseh področjih našega življenja. Z našo željo se pridružujemo milijonom svobodnih delovnih ljudi sirom naše domovine, da bi nas še dolgo vodil naš dragi predsednik, tovariš Tito! S to željo čestitamo vsem 67.800 občanov k 19. občinskemu prazniku! Predsednik občinske skupščine Branko GORJUP TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK NOVIM USPEHOM NASPROTI 26. junija 1948 je bila usta- novljena delovna organizacija TAP. Za mnoge prebivalce ptujske občine, ki jim je bila zemlja edini, večkrat tudi .'preskopi vir pre- življanja, je ustanovitev TAP-a pomenila pomemben mejnik v spreminjanju gospodarske struktu- re občine. Mnogi njeni prebivalci iz Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter iz mesta so dobili zaposlitev in s svo- jim skrbnim delom začeli skupno ustvarjati za celotno občino, zase in za svoje družine. Dali so svoj delež k industrijskemu razvoju, do takrat še pretežno agrarnega ob- močja današnje ptujske občine. Delovna organizacija SIGMA, takrat strojne delavnice, je bila ustanovljena 24. novembra 1952. Tako se je v to industrijsko druži- no vključil še en delovni kolektiv, ki je v takratnih razmerah pomenil prav tako pomemben korak v raz- vijajoči se kovinski industriji. Kljub skromnim sredstvom, ki so bila namenjena za razvoj ce- lotne industrije na našem ob- močju, ko smo še vedno z vsemi silami odstranjevali posledice stra- hovitega opustošenja II. svetovne vojne, so se delavci v obeh kolekti- vih trudili, da bi s pomočjo vse družbenopolitične skupnosti ne- nehno razširjali proizvodne zmo- gljivosti, posodabljali proizvodni proces in ustvarjali pogoje za od- piranje novih delovnih mest. Ni šlo vedno vse tako gladko, potrebno je bilo premagati marsi- katero oviro, spreminjati zastarelo miselnost in privzgajati delovne navade, brez katerih tudi ni moglo biti uspeha. Bogate izkušnje v boju za osvoboditev in neizčrpna želja po boljšem in lepšem, so tudi v TAP-u in SIGMI iz dneva v dan pomagali, da sta kolektiva iz skromnih začetkov preraščala v pomembna industrijska objekta, v katerih je našlo zaposlitev že več sto delavcev in strokovnjakov, ki so lahko zadovoljni in ponosni zrli v prihodnost. Vse bolj je bita prisotna misel, da bi dva sosedna kovinska obrata lahko še boljše in uspešnejše nastopala na tržišču ter razvijala usmerjeno proizvodnjo. Iz prvotne ideje je nastala že cela študija, ki je do podrobnosti analizirala in prikazala prednosti takšne zdru- žitve, ki je v letu 1976, skladno z določili ustave in zakona o konsti- tuiranju organizacij združenega dela, postala resničnost. Delavci obeh kolektivov so se na referen- dumih z javnim glasovanjem iz- rekli ZA združitev in danes je to novonastala delovna organizacija AGIS, ki pomeni pomemben ko- pleks v kovinsko predelovalni in- dustriji. AGIS Ptuj zaposluje 1600 de- lavcev iz Ptuja ter bližnje in daljne okolice. Njegov proizvodni pro- gram zajema zelo širok izbor izdel- kov za avtomobilsko industrijo s katerimi oskrbujejo tržišče. V sestavi AGIS je tudi TOZD Servis motornih vozil s trgovino z rezervnimi deli in drugim materia- lom za avtomobile in ostala mo- torna vozila. AGIS združuje skupno osem TOZD, ki so orga- nizirane kot tehnološke enote. V polletju ugotavljajo, da so dosegli čisti dohodek večji, kot so planirali. Pri tem pa moramo poudariti, da so pri doseganju ma- se osebnih dohodkov pod planom. S takšnim stanjem so vsekakor lahko zadovoljni, saj jih še vedno pestijo organizacijske težave, ki onemogočajo še boljše rezultate. V TOZD Gumama so od lanskega leta pa do sedaj nabavili tri nove stroje: za čiščenje kalu- pov, za čiščenje srha gumijastih iz- delkov in injekcijsko stiskalnico. Največja pridobitev za gumarno je vsekakor injekcijska stiskalnica DESN4A 970. Stiskalnica je z verti- kalnim stiskanjem, opremljena s pomično mizo, kar omogoča bistveno krajši ciklus. Tudi v tehnološki pripravi gu- marne so dobili dva osnovna stroja za preizkušanje gumi zmesi. To sta ,,Reometer monsanto", ki nariše vulkanizacijsko krivuljo zmesi in plastometer, s katerim merijo plas- tičnost kavčukov, zmesi in začetke vulkanizacije zmesi. V TOZD—TAP so iz leta 1976 na 1977 predvideli povečanje pro- izvodnega plana za 30 %. To povečanje plana predstavlja za 6 milijard starih dinarjev, večjo pro- izvodnjo, kar je imelo za posledi- co, da so pričeli v letu 1976 raz- mišljati o novih investicijskih vla- ganjih in sicer predvidenih 2,1 milijarde starih din v letu 1977. Te investicije so prvenstveno na- menjene v nove produktivnejše stroje. Stroji so pričeli že prihajati in bo investicija v celoti zaključena v letu 1977. Ob investicijah v stroje pa niso pozabili na izboljšanje delovnih pogojev delavcev, ki upravljajo s temi stroji. Znano je, da produk- tivnost raste ob izboljšanju in ure- ditvi delavčevega okolja in mo- dernizaciji tehnoloških sredstev. Tako so se v prvi fazi lotili ure- ditve montaže hidravličnih sede- žev, katerih proizvodnja se je iz lanskega na letošnje leto potrojila. Linijo sedežev v klasičnem smislu so uredili tako, da poteka komple- ten tehnološki proces v enem prostoru. Pri tem so olajšali delo delavcem in dosegli boljši eko- nomski učinek. Naslednja preureditev je bila usmerjena v strojno obdelavo zavornih agregatov. Ta prostor so na novo asfaltirali, smiselno raz- poredili obstoječa tehnološka sredstva. Izločili so iz tega prosto- ra tehnološko sredstvo ,,impregna- cijska naprava", ki je razširjala po prostoru zdravju škodljive hlape. Naslednja preureditev prostora glede na izboljšanje delavčevega o- kolja in večje produktivnosti je montaža zavornih agregatov, ki je v teku in bo zaključena do sep- tembra. Naštevali bi lahko še in še v smislu modernizacije in izboljšanje delovnih pogojev, vendar so to stvari, ki so predvidene koncem leta 1977 in v začetku leta 1978. Pri vsem tem pa jih pestijo težave s proizvodnimi prostori, saj teh in- vesticij ne zmorejo, zato morajo marsijcje iti v troizmensko delo ali pa celo štiriizmensko delo. V letošnji praznik občine Ptuj bodo prispevali tudi delovni ljudje AGISA pomemben delovni uspeh z otvoritvijo novega obrata družbene prehrane, ki bo 5. av- gusta ob 14. uri. Osnovni cilj novega obrata družbene prehrane je, da delavcu zagotovijo razno- vrstno, po hranilni in kalorični vrednosti ustrezno, higijensko neoporečno in sorazmerno ceneno hrano, zavžito v prijetnem okolju. Poleg tega pa bodo delavci preje- mali obroke po relativno nizkih cenah. Vzporedno z razvojem in rastjo nove delovne organizacije AGIS, Novozgrajeni obrat družbene prehrane v Agisu. Foto: Ozmec sta se razvijali in rasli tudi orga- nizacija ZK in sindikat, kot idejno politični sili in voditeljici novega združenega delovnega kolektiva. BUi sta in sta še vedno avantgardni sili v borbi za delavske pravice pri izpolnjevanju delovnih nalog in zavestnih samoupravnih odločitev. V družbeno-političnem delo- vanju so politične organizacije dosegale določene uspehe in premagovale raznovrstne težave, ki so se pojavljale v procesu integra- cije. Enoletni uspeh in takšna raz- vojna pot sta odraz aktivnega delovanja članov kolektiva z družbenopolitičnimi organizacija- mi in organi samoupravljanja. Oblike udejstvovanja ZK, sindika- ta in mladine v življenju delovnega kolektiva in pri njegovih naporih pri proizvodnji, razvijanju pod- jetja in upravljanju, so bile pestre in številne. Politične organizacije so razvija- le živahno dejavnost na področju samoupravnih odnosov, pri usta- navljanju temeljnih organizacij združenega dela. Prav tako so se pri vseh ostalih nalogah zavzemale in sprejemale ustrezna stališča, jih kritično presojale in dajale svoja mnenja ter s tem prispevale k utrjevanju samoupravnih socialis- tičnih odnosov. Vpis še ni usklajen s kadrovskimi potrebami Uresničevanje načela, da bi vpis na srednje in visoke šole kar najbolj uskladili s kadrovskimi potrebami je v ptujski občini prav tako kot mnogo kje drugje še na trliJih nogah. O tem smo se prepričali ko smo pretekli teden obiskali vodstvo srednje šdskega zavoda v Ptuju. Zanimalo nas je predvsem število učencev, ki so se vpisali v posamezne pedagoške enote srednješolskega zavoda. Splošna ugotovitev je, da so šcAe tudi letos sprejemale prijavljene učenec glede na svoje prostorske in kadrovske zmogljivosti Ugodne rezultate je prinesla akcija predhodnega vpisa, saj so mncgi učenci imeli možnost preusmerit- ve v okviru srednješolskega zavoda, če niso bili sprejeti v zaželjeno pedagoško enoto. V nekaterih cnotali so zabeležili precej več želja in prošenj učencev, kot so jili lahko sprejeli Le v poljedelsko-živinorejski šoli v Turnisčali bi lahko sprejeli še več učencev, kot se jili je prijavilo. V amnazijo splošne smeri so sprejeli 93 novincev, kliub temu, da je bio razpisanili 90 prostih mest in tako niso odklonili nobenega prijavljenega dijaka. Prav tako so malo izjemo naredili pri vpisu v pedagoško smer gimnazije saj so sprejeli 63 novincev. V ekonomsko šolo so izmed 100 prijavljenih sprejeli 74 učencev, prav toliko pa v poklicno administrativno šolo, kamor seje prijavilo 54 učencev. Prosta mesta- imajo le še v poljedelsko-živinorejski šoli, kjer se je prijavilo 35 novih učencev, prav toliko pa še jih lahko sprejmejo. Učence, ki niso dobili mest v Ptujskem srednješolskem zavodu še usmerjajo v srednje šole mariborske občine, kajti storiti bo treba vse, da mladi, ki so letos končali osnovno šolo, ne bodo ostali na cesti. B. Vodušek TEDNIK -^avg^st^g^? DELEGATSKA SPOROČILA - 3 OB 35LETNICI USTANOVITVE, DELOVANJA IN JUNAŠKEGA BOJA LACKOVE ČETE Že večkrat smo letos napisali, da v tem letu obhajamo 35. obletnico ustanovitve, delovanja in zadnjega boja Slovenskogoriške čete, ki se je zadrževala v glavnem na območju, ki spada sedaj k ptujski občini Letošnji praznik občine Ptuj je prav zato posebno svečan, ker je navada, da obhajamo obletnice bolj svečano po preteku vsakih petih let. Tako so poudarjeni jubileji: peti, deseti, petnajsti, dvajseti in tako naprej. Čas teče naglo in vedno bolj odmika od ms dneve, ko se je spletala zgodovina slovenskogoriške čete, ustano- vljene aprila 1942. Zgodovina čete, imenovane tudi Lackova četa, je zgodovina izrednega poguma slovenskogoriških partizanov, je povest o narodnem ponosu slovensko- goriškega ljudstva med nacisti- čno okupacijo Jugoslavije v drugi svetovni vojni, je povest o strašnem nemškem mašče- Osojnikova domačija v Desencih, kjer je bila v prvfli dneh aprila 1942 Ustanovljena Slovenskogoriška-Lackova četa. Mlin pri Lovrencu na Drav. polju, kjer je mlinar Ivančič skril za partizane nekaj pu^c, po nje so prišli partizani aprila 1942. V tem mlinu je bil 21. julija 1943, na pobudo Zvonka Sagadina ustanovljen odbor OF za Lovrenc. vanju nad partizani in vsemi, ki so jim pomagali. Znana nam je zgodovina Lackove čete in njeni podvigi tja do zadnjega boja, 8. avgusta 1942, v Gaju ob Pesnici pri Mostju, ko so nemški orožniki in gcstapovci obkolili partizane. Okrog 80 Topiakova domačija v Mostju, v gospodarjem poslopju je bila junija 1942 partizanska postoja^a, nato so jo prestavili v bližnjo podzemeljsko jamo. Nemcev, do zob oboroženih, je napadlo deset partizanov. V neenakem, junaškem boju sta bila pokončana dva Nemca, brožniški in policijski povelj- Grad Bori (jeseni 1941), kjer so Nemci uredili policijske zapore gestapa že 1. 5. 1941 in jih opustili I. 3. 1943. Lackova četa je napravila načrt, da osvobodi politične jetnike na Borlu, Nemci so načrt odkrili in ustrelili sodelavko načrta, borldco zapornico Mileno Bercetovo. Prizorišče boja Slovenskogoriške čete v Mostju (Gaj ob Pesnici), kjer so padli 8. avgusta 1942 štirje partizani, tri pa so Nemci ujeli. nik, padli pa so štirje partizani. Tri so Nemci zajeli, a čakala jih je smrt. Iz boja so se prebili: Jože Lacko, Mirko Reš in komandir Franc (nadaljevanje na 4. str.) Ivan Petrovič (20), mizardci delavec, partizan Sloven^o- goriške čete od aprila do Hinija 1942, ko je odšel z Zvonkom Saeadinom v Halo- ze. Leta 1943 je za njim izginila sled. Strossova hiša na Mestnem vrhu, kjer so partizani maja 1942 pregnali Nemce, ki so se tam zabavali. Franc Osojnik (42), komandir čete od junija 1942 do njenega zadnjega boja. Iz bitke se je ranjen prebil. Nemci so ga ustrelili 29. decembra 1942 v Krčevini pri Vurberku, kamor je prišel za nekaj dni iz Pohorskega bataljona. Nemcem ga je ovadil njegov znanec Kuko- vec. Z Osojnikom je padel Franc Kramberger, kmečki sin iz Krčevine priVurberk», na njihovi domačiji se je Osojnik zadrževal. Topiakova hiša v Cerkvenjaku (na sliki že v obnavljanju), kjer so se partizani Lackove čete večkrat ustavljali. Nemci so jeseni 1942 ustrelili hišno gospodinjo. Blizu te hiše so partizani 14. julija 1942 ustrelili dva nemška orožnika. Hiša na Vičavi, kjer je stanovala Olga Meglic, članica OK KPS Ptuj, kije nekajkrat prepeljala partizane s čolnom prek Drave. Pri njej se je oglasil Franc Osojnik, po preboju v Mostju, predno je odšel v Ruško četo na Pohorje. Franc Kramberger (48), član OK KPS Ptuj, je stopil v SlovenskogoriSko četo ponoči na 8. avgust 1942 in prvi omahnil pod gestapovskimi streli v Mostju. Bil je član KP od leta 1928 v celici Železniških delavnic v Ptuju. Reševa družina s sinovi, bodočmmi partizani Slovenskogori^e -Ladcove čete: Mirko, ključavničar (sedi desno), Vinko, pekovski pomočnik (stoji za očetom), v četi je bil do junija komandir in Kostja (stoji za materjo, ko je padel mu je bilo 14 let). Oče in mati sta umrla v taborišču. Vinko in Kostja sta padla v Mostju, Mirko se je iz bitke prebil, a iz obupa nad izgubo bratov, se je 12. 8. 1942 ustrelil. Otroka na sliki sta Dragica in Janko Reš. Dragica je sestra partizanov, Janko pa Mirkov sui.^.- Drago Stojko (18), pekovski pomočnik iz Mote pri Ljutomeru, partizan Sloven- skogoriške čete od 8, julija 1942. V Mostju je bil hudo ranjen, umrl je naslednjega dne. Zvonko Sagadin, bivši dijak, od aprila do junija 1942 partizan Slovenskogoriške če- te, nato je odšel v Haloze, da bi tam ustanovO novo četo, kar mu ni uspelo. 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 4. avgust 1977- TE]||gIK H Prvi organizatorji vstaje ^ H na našem območju Slika, posneta poleti 1942 pred ptujskimi zapori, poaiel jo je Nemec iz zgradbe, kjer je stanoval. Prikazuje trenutek, ko so Nemci pripravljali transport talcev iz ptujskih zaporov, ki so jih prepeljali v Celje in jih tam, 30. julija 1942 ustrelili, med njimi sedem sodelavcev Slovenskogoriške čete. Alojz Zavec (20), iz Ptuja, zidarski delavec, borec Slo- venskogoriške čete od aprila 1942. Padel 8. avgusta 1942 v Mostju. (nada^evanje s 3. str.) V Qo}nik. Vse tri je prav tako kmalu dočakala smrt. Mirko Reš je taval po domačih Vintarovcih do 12. avgusta, ko si je iz obupa sam vzel življenje. Znana je usoda heroja Jožeta Lacka, člana CK KPS in ptujskega okrožnega komiteja KPS, kije bil izdan in so ga Nemci prijeli 10. avgusta, ga mučili v ptujskih zaporih, kjer je umrl 18. avgusta 1942. Znano je, da je Franc Osojnik odšel po bitki v Mostju med pohorske partizane, a so ga Nemci ustrelili, ko se je 29. decembra 1942 mudil v ptujskem okraju. Okupator je zaprl 300 ljudi, osumljenih, da so pomagali partizanom, največ jUi je bilo iz Slovenskih goric. Okrog 50 jih je ustrelil, večino drugih pa poslal v koncentracijska Marija in Franc Raj^ iz Doliča pri Destmiku, oba sodelavca partizanov, posebno še Franc, ki je kot ključavničar partizanom po- plavljal orožje, Nemci so ga ustrelili v Celju, 23, junija 1942, Matilda Reš, žena partizana Mirka, ustreljena 30. julija 1942 v Celju, mati treh otrok. taborišča, kjer jih je nad dvajset od njih umrlo. Tako je okupator obračunal z uporniki, a boja za svobodo v ptujskem okraju s tem ni za trajno uničil. Leta 1943 so se vnela nova žarišča upora in leta 1944. je upor zaplamtel po vsem ptujskem okraju, od Donačkegore do Gomile, od Vurberka do Zavrča, seveda v najtesnejši povezavi z narod- no-osvobodilnim bojem vsega slovenskega ljudstva, vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti Osvobodilni boj na našem območju je podžigala misel na prve upornike, na borce Slovenskogoriške čete in veliki cilji osvobodilnega boja - nova, svobodna, socialistič- na domovina. Misel na krvavi boj, na številna življenja, ki so ugasnila za svobodo pa preveva še danes zavedne občane, ki zavestno gradijo novo socialistično samouprav- no družbo. \lda Rojic Janez Pukšič (29), kmečki sin in delavec s Kicarja pri Ptuju, partizan od aprila 1942, V Mostju so ga Nemci zajeli in 2. oktobra 1942 ustrelili v Mariboru. Pred 22. julijem, dnevom vstaje slovenskega ljudstva, smo obiskali nekatere občane, ki se še spominjajo slavnih dni naše revolucije, predvsem pa nas je zaniuialo, kako so organizirali prve akcije, ki so že pomenile začetek upora. Tako smo se cglasili pri Nežki Krambergerjevi in pri njeni hčerki Štefki Lačnovi, Rri Krambergerjevih so se že pred vojno zbirah znani ptujski predvojni komunisti, ki so takoj po okupaciji po nacističnili zavojevalcih začeli opozarjati in vzpodbujati na oborožen upor. I^zka se je spomnila mnogih imen revolucionarjev, ki so se zbirali pri njenem možu Francu Kramberger- ju. To so bili pole^ Jožeta Lacka še Franjo Žgeč, Jože Potrč, Rudi Finžgar in še mnogi drugi. Obe sogovornici sta se spominja- li mnogih akcij sabotažnt^a značaja, ki so jih organizirali v Ptuju. Te so med okupatorji mnogokrat povzročile veliko panike, ki je nadaljeval z velikim terorjem nad civilnim prebival- stvom tako v Ptuju, kot v širši okolici. Ker je k^uh strogi tajnosti, v kateri so delovali, prišlo do izdaje, je okupator sedmega septembra 1941 aretiral vse prebivalce Krambergerjeve hiše. Le gospo- darju Francu, ki ga trenutno ni bilo doma je pozneje uspelo ilegalno oditi v partizane in z Jožetom Lackom sta pozneje organizirala sloveujegoriško četo. Najhujše trpljenje po aretaciji je čakalo Nežko Krambergerjevo, saj je morala prestati strahotna mučenja, najprej v ptujskih zaporih, nato na Borlu, za tem pa so jo internirali v zloglasno koncentracijsko taborišče Ravens- hrueck. Po njenih besedah |e morala največja in najštevilnejša mučenja prestati prve dni po aretaciji in sicer v ptujskfli zaporih. Okupatorji so za vsako ceno hoteli od nje vsa imena udeležencev sestankov, ki so bili v njihovi hiši. Toda od nje niso izvedeli ničesar, zato je morala še na nadaljnja zasliševanja, vendar tudi to okupatorja ni pripeljalo do nikakršnih uspehov. Prav tako se zelo dobro ^minja vseh_priprav na vstajo in mnogih akcij Šteflca Lačen, kije v tistih težkih dneh, takoj po okupaciji že kot 17-letno dekle postala kurirka. Redno je vzdrževala stike z mnogimi člani KP, tako na ptujskem kot na mariborskem območju. Vsak dan je prenašala različna radijska in ostala poročila na ptujsko železniško postajo, odkoder so jih potem zavedni železničarji delavci pšiljali naprej. Sogovornici sta se tudi spomi- njah mnogili akcij: zbiranja orožja in drugih priprav na oboroženi spopad. Pod vodstvom Zvonka Sagadina so se mladi fantje učili ravnanja z orožjem in o stalili vojaških veščin. Prve večje oborožene akcije pa so se na območju ptuidce občine začele šele leta 1942. Štefka je omenila oborožen napad na orožniško postajo na Destrniku ui več drugih oboroženih akcfl, ki so vse bolj pričale o porastu organiziranih partizanskih enot. Mnogo zaved- nih ljudi z našega območja je odšlo v partizanske čete na Pohorju in v ostale kraje. Še so se spominjale mnogih dogodkov pri pripravah na oboroženi obračun z zavojevalci naše zemlje, še je bik) dogodkov, ki so ostali v spominu, toda prikazali srno le najpomembnejše, Kajti zavedamo se, da moramo storiti vse, da se bodo z veličinami in junaštvi slovenskega ljudstva v NOB seznanili tudi pripadniki našega mlajšega rodu. B. Vodušek SPOMINI NA NARODNO -SOVOBODILNI BOJ Javka v trgovini Ob dnevu vstaje so bile številne priieditve po vsej Sloveniji, na katerih smo oživljali spomrne na prve dni naše revcJucije- Tudi v našem uredništvu smo sklenili obiskati tiste, manj znane Ptujčane, ki so med prvimi pomagali, v odporu proti okupa- torju. Želeli smo predstaviti predvsem take, ki so bili doslej javnosti premalo znanL Tako sem obiskala JOŽICO LETIČEVO in se z njo zadržala v daljšem pogovoru. Več kot 35 let je ze od tega, zato je bil potreben daljši razgovor, predno je Jožica v svojih bogatih spominih vse razporedila po vrstnem redu dc^ajanj. Takole je^ opisala defovanje in pomoč prvim organizatorjem upora na našem območju: .^Dolgo je že od tekrat, vendar se se dobro spominjam tistih dnL Ko se je začela vojna mi je bilo 33 let, delala sem v svoji trgovini. To je danes v Lackovi ulk;i, tam, kjer je sedaj trgovina s čevlji Alpina. V službo smo sprejemali same zavedne Slovence, same Sokole. Ko so posamezniki začeli Jožica Letič: Dolgo je že od takrat..." Foto: zk organizirano delovati proti oku- patorju, smo v trgovini imeli javko. V našo trgovino so prihajali: Lacko, Sagadin, Koželj m njegova žena, Zidanšek iz Maribora in drugi ■ . ." ,, Lackovim partizanom sem tedaj pomagala tako, da smo jim iz trgovine dajali razno blago, perilo, obleke, hrano . . . Morda je kaj od tega šlo tudi za partizane na Pohorju, ne vem. Toda Nemci so imeli povsod svoje ovadulie in so zvedeli za moje delovanje. Zaplenili so mi trgovino in vanjo postavili svojega komisarja. To je bilo v drugi polovici leta 1942. Gestapo je izdal nalog, da me aretirajo, pa me je na srečo nek pošten Nemec o tem obvestil. Zvečer sem zvedela, kaj namerava- jo z mano in navsezgodaj zjutraj sem že zapustila Ptuj. Odpotovala sem v Zagreb in se tam naselila med, do ted^ mi neznanimi ^udmL Potem so gestapovci še večkrat zasliševali mojo mater in hoteli zvedeti podrobnosti o meni..." P odgovor je nanesel tudi na vprašanje, kako so Nemci aprila 1^41 vkorakali v Ptuj. Povedala je: „Tedaj je bilo strašno v Ptuju. Nekateri so jih pričakali kar v črnih uniformah in s ,4iakenkraj- cf', pa še govor so jim pripravili. Veste, cela kolona jih je pnšla po Ljutomerski cesti in bili so na kdesih .. ." ,,Ja, hudi časi so bili takrat, vi mladi tega nikcJi ne boste mogli tak razumeti kot mi, ki smo vse to doživlialL Drug drugemu nismo zaupali, sosed se je bal soseda .. . Hudo je bilo čloTeku ^edati tiste Slovence, ki so začeli govoriti kar po nemško, ki so izdajali sebe in svoj narod. . je zamišljeno končala svoje pripovedovanje Jožica Letičeva. Vesna Krajnc Pogled na novi del Ptuja proti RabeljčjI vasi FOTOATELJE Startko Kosi Dober posnetek — dobra fotografija! Delovnim ljudem in občanom prisrčne čestitke ob občinskem prazniku — osmem avgustu! SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ in Stanovanjski servis, Osojnikova 1, Ptuj gradi solidarnostna stanovanja za delavce. Delovnim ljudem in občanom občine Ptuj prisrčne čestitke ob občinskem prazniku! TEDNIK 4. avgust 1977 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5 Opravimo še danes, ne č^a/mo na jutri PmM n Udu»vce DFXOVNI UUDJE IN OBČANI KS LESKOVEC PRIPRAV- LJENI NA ?RAZNOVANJE6BaNSK*;GAPRMl^liA^^^^^ Nekoč sem sliSal, da je poleg morja tudi cesta okno v svet. In res je tako. Ko takole razmišljamo o dogodkih, delovnih zmagah in proslavah ob občinskem prazniku, ko preglejujemo uspehe preteklega obdobja, prav gotovo ne smemo prezreti tudi delovnega uspeha, ki se kaže na cesti Videm—Leskovec, kjer je cesta pred kratkim dobila povsem novo, sodobno obleko. Ko človeka pot zanese v Haloze pravzaprav v Leskovec ali Trdo- bojce in Veliko Varnico, ne prezre gradbenih del pri domu gasilcev. Tudi to je bila in je še pomembna delovna akcija krajanov KS Le- skovec, ki so si pred praznovanjem občinskega praznika zadali nalogo, da s svojim delom, s svojimi sred- stvi in s pomočjo širše družbene skupnosti v občini modernizirajo cesto in adaptirajo gasilski dom, kjer bo dovolj prostora za kultur- no-prosvetno in družabno živ- ljenje. KS Leskovec iz dneva v dan po- staja razvitejša in bogatejša, s tem pa tudi močnejša in obljudena. Se- veda pa ne smemo mimo mimo dejstva, da je poleg napredka Se vedno prisotna nerazvitost. Se vedno je mnogo neasfaltiranih cest, prav tako ni zdrave in pitne vode in vodovodnega omrežja, manjka tudi entuziazem, dobra volja in misel na boljši jutri. V krajevni skupnosti si sicer zelo pri- zadevajo, da vasi približajo kra- jevnemu centru in tako vse krajane med seboj trdo povežejo. To je tu- di pogoj za uspešno delo, za napredek in zmago. O krajevni samoupravi in življe- Ivan Medved, tajnik KS nju v krajevni skupnosti je tajnik KS Leskovec, Ivan Medved dejal: ,,Veliko novega si želimo, veliko boljšega in naprednejšega, vendar za vse to potrebujemo čas. Ljudje so danes že opazili in začutili, da je dobra volja in delovni elan porok za uspeh in za vsako delovno zma- go. Tudi celotna krajevna samo- uprava, bodisi zbor delegatov, svet krajevne skupnosti, SZDL, ZKS, gasilci in mladi, si prizadeva, da s konkretnimi akcijami postanemo tisto, kar si najbolj želimo, kar pomeni: biti med seboj povezani z dobrimi cestami, imeti vodovod, dobre avtobusne zveze, prostore za razne dejavnosti, dobro šolo in so- dobno opremo za gašenje požarov. Seveda je Se polno drugih po- Anton Stopajnik, predsednik GD membnih reči, katerih si želimo v vseh vaseh in v zaselkih krajevne skupnosti." USTAVITI UPADANJE PREBI- VALSTVA ,,Krajevna skupnost leži na jugovzhodnem delu Haloz in meji na SR Hrvatsko in na KS Cirkula- ne, Podlehnik in Videm. Meri skupno 24,16 kvadratnih kilome- trov, na teh obronkih Haloz pa tu- di v nekoliko ravninskem delu leži- jo vasi Berinjak, Belavšek, Gradi- Sče, Zg. in Sp. Leskovec, Mala Varnica, Velika Varnica, Repišče, Veliki Okič, Strmec, Trdobojci in Skorišnjak. V teh naseljih živi okoH 1800 prebivalcev. Večina jih kmetuje na domačih poljih, vino- gradih in drugod, okrog 200 pa jih je zaposlenih. Že dalj časa je v krajevni skupnosti opaziti upada- nje prebivalstva, kajti v letu 1961 je v teh krajih živelo nad 2000 lju- di, tudi Število gospodinjstev je upadlo od 455 na 423. 119 obča- nov pa se je zaposlilo tudi v tujini, kjer so na začasnem delu. Zato ni nič čudnega, da prav o migraciji mnogokrat teče beseda. V krajevni skupnosti mnogo časa posvetimo tem problemom, kajti naša naloga je, da v ceh krajih zadržimo čimveč ljudi. Zadržali pa jih bomo le tako, če jim bomo nudili dobro ce- sto, vodovod in delo. Delo v krajevni skupnosti se od- vija po načrtu. Ze dvakrat je bil uveden krajevni samoprispevek in sicer v letu 1969 in 1975. Z zbra- nimi denarnimi sredstvi smo mo- dernizirali ceste, zgradili dva mo- stova, obnovili pokopališko ogra- jo, mrtvašnico in uredili ambu- lantne prostore za zdravstveno ne- go občanov. V naših načrtih smo za prihodnje obdobje predvideli modernizacijo še nekaterih krajev- nih cest, ureditev igrišča, gradnjo mrliške vežice in gradnjo vodo- voda." V VSAKO HISO NAPELJATI ZDRAVO PITNO VODO ,,Ze dalj časa se srečujemo s problemom oskrbe z vodo. Vodo- vod nam je nujno potreben. V na- ših načrtih smo predvideli gradnjo vodovodnega omrežja in sicer že v prvi polovici petletnega obdobja. Kot nam je znano, bo voda morda k nam speljana kje koncem sred- njeročnega obdobja. Kljub temu so naša prizadevanja usmerjena v reševanje problema preskrbe z vodo. Poskušali bomo sodelovati s sosedno krajevno skupnostjo Vi- dem, ki namerava zgraditi vodo- vod v nekatere zaselke v Halozah. Vodo v Leskovcu sicer že imamo, vendar je primanjkuje, včasih pa je celo neprimerna in nezdrava za uporabo. Se posebej je prizadeta osnovna šola, kjer vode še vedno ni. Ob tem velja poudariti, da kra- jevna skupnost ne bo zmogla v celoti financirati zgraditve vodo- vodnega omrežja, temveč bo za to potrebna širša družbena pomoč in sicer s strani interesne skupnosti. Voda je potrebna za razvoj kmetijstva in živinoreje še posebej pa vinogradništva, kajti za trto je potrebno mnogo vode, saj je potrebno pogosto škropiti. Zato je čas, da zgradimo vodovod, čas je, da k nam speljemo boljše ceste, da zgradimo nove šolske in vzgojnovarstvene prostore. Voda je potrebna za človeka, zemljo in grozdje, cesta za boljšo prodajo pridelanih kmetijskih proizvodov in za razvoj turizma, šolske prostore potrebujemo za izobraževanje haloških otrok. Prebuditi se moramo in začeti konkretno delati, sami moramo ustvarjati napredek, kajti socialne podpore ne bodo rešile Haloz iz manjrazvitosti." USPEHI V ZADNJEM PETLET- NEM OBDOBJU ,,Mnogo je bilo storjenega, ven- dar še premalo, tega dejstva se vsi zavedamo. Poglejmo kakšne delovne uspehe smo slavili ob naši in družbeni pomoči v preteklem obdobju: Modernizirali smo ceste v dolžini 6100 metrov in sicer na odseku Videm—Leskovec—Cve- tlin. Modernizacijo smo opravili s pogodbenimi obveznostmi kraja- nov in sicer so občani prispevali 920 tisoč dinarjev, ostala sredstva so bila iz republiškega sklada za ceste in občinskega proračuna. Zgradili smo tri mostove prek potoka Psične v vrednosti 70 tisoč dinarjev. Prav tako smo obnovili in gramozirali več drugih cest. Obnovili smo ograjo na pokopali- šču kar v denarju znaša 12 tisoč dinarjev. Adaptirali smo pokopali- ško vežico in kupili mrliški voz. S področja zdravstva smo v prosto- rih krajevne skupnosti uredili prostore za zdravstveno ambulnto. Denarna sredstva so v ta namen prispevali Zdravstveni dom Ptuj ter občani s prostovoljnim delom Prek Kmetijskega kombinata smo v krajevni skupnosti Leskovec obnovili 11 ha vinogradov in 1,5 ha sadovnjakov v zasebnem sektorju. Opazili smo, da se kmetovalci ne usmerjajo v določe- no proizvodnjo, prav tako v krajevni skupnosti ni razvita obrt. Zato bo v prihodnosti potrebno več pozornosti posvetiti tudi tem problemom, kajti zemljo in gospodarska poslopja ne bi smeli prepuščati zobem časa." NAČRTI ZA PRIHODNOST ,,Zelja je veliko, vendar naj ne bo to samo spisek želja. Te želje so resnične potrebe vseh delovnih lju- di in da bomo do leta 1980 modernizirali cesto Lesko- vec—Cvetlin, cesto, ki pelje iz Cirkulan prek Velikega Okiča skozi Leskovec. Povezati in modernizirati cesto Lesko- vec—Ljubstava, zgraditi cesto Velika Varnica —Dolgo, gramozirati cesto Lesko- vec—Strmec v dolžini 1500 me- trov, gramozirati cesto Lesko- vec—Trdobojci in Repišče—Veliki Jože Stopajnik, soustanoviteU GD Leskovec Okič—Mala Varnica—Belav- šek—Veliki Okič. V načrtu imamo tudi preureditev in razširitev prosvetne dvorane v gasilskem domu. Ta dela trenutno že tečejo in upamo, da bo do občinskega praznika tudi ta del naših prizadevanj končan. Zgraditi nameravamo tudi novo mrliško vežico, lopo za mrliški voz in urediti pokopališče. Z zavzetostjo vseh krajevnih dejavnikov in s prizadevanjem širše družbene skupnosti ter z delom in voljo ljudi bodo načrtovane naloge uspešno realizirane. Posebno vlogo pri realizaciji nalog bo morala v prihodnosti odigrati socialistična zveza, ZK ter mladina." MED NAJMARLJIVEJSIMI SO GASILCI Osnovna šola ima prav gotovo veliko vlogo pri uveljavljanju no- Dom gasDcev vih samoupravnih odnosov med ljudmi v krajevni skupnosti. Sola je pravzaprav tisto žarišče, kjer se je včasih pa tudi danes oblikovala in tvorila kultura, vzgoja in delov- na akcija. To poslanstvo šola v Leskovcu tudi opravlja. Poleg tega torišča je v Leskovcu še drugo in sicer je to gasilsko društvo, kjer je včlanjenih okoli 40 gasilcev. Večina se je udeleževala vseh pomembnih akcij v kraju. Prav tako sedaj sodelujejo v vseh delovnih akcijah pri adaptaciji gasilskega doma, kjer bo prosvet- na dvorana, klubski prostori, garaža in orodjarna . ter stanova- nje. Med gasilci so tudi člani, ki so doslej opravili že okoli 400 pro- stovoljnih delovnih ur. Med naj- marljivejšimi so prav gotovo Jože Kmetec, Franc Korošec, Albin Pernek, Stopajnik in drugi. Dom je sedaj že pod novo streho. Dela gredo h koncu in če ne bo nobenih ovir bo dom prav gotovo svojo streho ponudil vsem, ki se bodo 7. avgusta udeležili vseh svečanosti in proslavljanj ob prazniku občine Ptuj. Anton Stopajnik, ki je predsed- nik gasilskega društva je ob tej priložnosti povedal; ,,V Leskovcu smo kar presenečeni, da bo tukaj osrednja občinska proslava in slavnostna seja občinske skupšči- ne. Ob tej priložnosti se moramo zares potruditi, da bo vse teklo po načrtih. Vso breme prireditev leži takorekoč na gasilcih in na nekate- rih predstavnikih krajevne skupnosti. Tako bomo pripravili in organizirali po svečani otvoritvi ceste Videm—Leskovec povorko, v kateri bomo predstavili razna kmečka opravila in nekatere še ohranjene kmečke običaje. Po seji bo na sporedu vaja civilne zaščite, kjer bo nastopilo okoli 200 udeležencev in sicer iz Vidma, Podlehnika, Ptuja, Sel, Spuhlje, Tržca, Leskovca in iz krajev sosedne republike Hrvatske. Poveljnik gasilskega društva Leskovec, Franc Kozel pa je dejal: ,,Zares so prizadevanja gasilcev velika. Prizadevanja so kronana tudi z uspehi. Tako smo doslej ustanovili trojke ter zgradili orodjarno v Veliki Varnici, v Belavšeku pa jo nameravamo zgraditi prihodnje leto. Te trojke in orodjarne so potrebne zaradi velike oddaljenosti gasilcev v Leskovcu... Doslej smo že nabavili novo motorno brizgalno, v garažo gasilskega doma pa bomo kmalu pripeljali tudi gasilski avto. Prav tako pa za prihodnost načrtujemo zgraditev drugih orodjarn po zaselkih ter aktivno sodelovanje pri gradnji vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti." PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA V LESKOVCU BO SPODBUDA ŠE ZA NADALJ- NJE BOLJŠE IN KONKRETNEJ- ŠE DELO Naj po praznovanju občinskega praznika v krajevni skupnosti zaži- vi še kulturno in družbenopolitično delo. Kultura je za vsak kraj potreba pa tudi nujnost. Politično delo je potrebno zato, da se tako mladi in starejši zavedajo sedanje- ga samoupravnega in socialistične- ga trenutka, kjer so na obzorju popolnoma novi človeški, ekonomski in materialni odnosi. Želimo si takšnih odnosov, kajti le tako bomo s skupnimi močmi re- ševali vse probleme, vso težavnost našega življenja in dela. Z novimi odnosi bomo pomagali ostarelim in si prizadevali, da bo v prihodnosti čim manj zapuščenih haloških kmetij. Ko takole človek odhaja iz Leskovca in srečuje mlade in starejše, nehote pomisli na samoto in na žalostno zgodbo starca ali starke, ki pripovedujeta kako trdo življenje sta imela tod po obronkih Haloz. Leskovec in vsi njegovi zaselki so se spremenili. Toda sprememba ni samo v novi cesti in novi zgradbi, sprememba je v srcu mladih in starih občanov krajevne skupnosti Leskovec. Besedilo in slika: zk 6 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 4. avgust 1977 - TKDMIK Za večjo varnost v gorah Gore obiskujejo občani vseh ob- čin tako goratih kor ravninskih predelov. Nevarnost v enaki meri grozi tistim, ki žive pod gorami kot onim, ki gore obiskujejo le v času dopustov. Komisija za gorsko reševalno službo pri planinski zvezi Slovenije je pripravila analizo nesreč v slo- venskih gorah. V skupini so sodelo- vali: Stane Koblar, dr. Andrej Ro- bič, Marjan Salberger, dipl. inž. Pavle Segula in dipl. inž. Danilo Skerbinek. Osnova za anahzo so poročila o akcijah, ki so jih poslali GRS (gorski reševalni službi) pri PZS. Vzroki nesreč so različni: ple- zanje, strela, zdrsi, obolelost, bolezni, vinjenost, nesreče pri športu (lov, letenje z zmajem). V letu 1976 je bilo v slovenskih gorah 16 mrtvih in 95 prizadetih, gorska reševalna služba pa je opravila skupno 47 akcij. NaSa želja je, da bi bilo nesreč v gorah čim manj, da bi bili tisti, ki gore obiskujejo dovolj poučeni o tem, kaj morajo imeti v planine, česa se morajo varovati. . . Obiskala sem Maksa Žmauca, predsednika planinskega društva Ptuj in se z njim pogovarjala o tem, kar je to društvo storilo za osveščanje občanov in prepreče- vanje nesreč v gorah. ,,Zaradi izrednih snežnih razmer od jeseni leta 1976 in vse do pozne pomladi v letošnjem letu, ki so bo- trovale v gorah je planinsko dru- štvo Ptuj podvzelo vse maksimalne ukrepe za preprečitev nesreč v gorah. Nesreča, kot na primer na Zelenici (kranjske poklicne šo- le), aU katerekoli nesreče s smrtnim ali drugim izidom, nas zelo prizade- nejo. Naše društvo šteje več kot 1250 aktivnih planincev. Z njimi smo na sestankih vse nesreče analizirali in tako naše člane sproti opozarjali na nevarnosti, s katerimi bi se lahko srečali v gorah. V pla- ninskih šolah, ki jih vodijo člani upravnega odbora z vsemi ustrez- nimi kvalifikacijami ter strokovni sodelavci planinskih šol PD Ki- dričevo in MajSperk, dajemo po- sebno pozornost prav predavanjem o varnosti v gorah. PD Ptuj je predavanja organizi- ralo tudi v več kot polovici ptujskih in drugih osnovnih in srednjih šolah. Mlade smo vzgajali v duhu planinstva, v duhu varstva okolja, ter ljubezni do narave in s tem lepot gorstev. Vsi naši vodniki morajo, ko odhajajo s planinci v gore, pa naj si bo to z mlajšimi ali starejšimi, imeti zagotovljeno ustrezno opremljenost planincev in čutiti morajo veliko odgovornost, ki so jo prevzeli s tem, da vodijo ljudi po planinah. Naš cilj je v prvi vrsti: skrbeti za vzgojo našega član- stva, izogniti se nesrečam v gorah, nuditi planincem ustrezno opremo, jih izuriti, seznaniti z vsem, kar jih lahko preseneti na turah... Naše društvo je kljub temu, da ima svoj sedež v ravninskem pre- delu, zelo zavzeto in obiskuje šte- vilne ,,zahtevne" planinske vrhove (Triglav, Jalovec, Peca, Mont- blanc. Avstrijske planine. . .) Moja osebna želja je, da so pla- ninci in vsi, ki gore obiskujejo, zelo previdni prav zaradi izrednih snežnih razmer, ki so botrovale v gorah letošnjo zimo in da bi se njihov obisk v gorah ne končal tra- gično." Tako je končal razgovor MAKS Zmauc. LOJZE CAJNKO, predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev občine Ptuj, inštruktor planinske vzgoje je povedal o ne- srečah v gorah: ,,Zasledujemo vse nesreče v go- rah, ki jih objavlja Planinski vest- nik. Nesreče se pripetijo prav zato, ker v gore zahajajo ljudje brez mi- nimalnega planinskega znanja. V zasneženih gorah moramo biti še posebej dobro opremljeni. Foto: L. Cajnko Iz »nahrbtnika" izkušenih planincev! brez minimalnega poznavanja gor- skega sveta, neprimerno opremljeni in ne poslušajo navodil hišnikov planinskih postojank, ki jih opozarjajo pred nevarnostmi, ki jim pretijo." Kaj je potrebno storiti za pre- ventivo planincev? ,,0 nesrečah v gorah lahko ljudi seznanimo v planinskih šolah s strokovnimi predmeti (nevarnost v gorah, gibanje v gorskem svetu, prva pomoč, orientacija, meteo- rologija), vendar pa vsa teorija ne pomaga popolnoma nič. Planince opozarjamo na samih turah, na primerih nesreč, do katerih prihaja na turah. . . Vzgoja je seveda pomembna tudi za tiste, ki v mla- dosti niso zahajali v gorski svet in si danes iščejo v planinah zgolj re- kreacijo, vendar pa ti ljudje ne prihajajo na strokovna predavanja, ki jih organiziramo, še manj pa seveda v planinsko šolo." Največkrat so vzroki in povodi za nesreče: neprevidnost (19), ne- pazljivost (12), neizkušenost in po- manjkljivo znanje (3), nezadostna oprema (4 primeri nesreč). Kakšni kadri naj bi poučevali planince, da bi jih v zadostni meri opozarjali na te vzroke nesreč? ,,Pri nas imamo zagotovljene Praktični pouk mladih v dcalnem svetu. Foto: L. Cajnko dobre kadre. Planinske šole naj bi vsekakor vodili inštruktorji pla- ninske vzgoje, v pomanjkanju teh kadrov pa kvalificirani planinci vodniki, kvalificirani vodniki men- torji, za specifične predmete pa bi naj vodili predavanja pedagogi (spoznavanja gorstev, orientacija — geograf), predavanja iz prve pomoči prepustimo zdravstvenim delavcem. . ." Kaj menite glede opreme? Mladi planinci si le težko omi- slijo ustrezno opremo, zato je po- trebna medsebojna pomoč, izme- njavanje opreme, nekaj tehnične opreme je na voljo tudi v društvu. Za visokogorski svet je za primerno opremo, pa čeprav skromno, potre- bno odšteu 2500 do 3000 din, to pa si lahko privoščijo le redki planinci. Odgovornost vodnika je za nepri- merno opremljene planince precej- šnja in včasih vodniki takih planin- cev nočejo vzeti s seboj v planine. Ti planinci so zategadelj prikraj- šani za največji užitek v življenju in so prisiljeni zahajati v sredogorske predele, kjer posebna oprema ni nujno potrebna." Konec prihodnjič GlASOVI IZ DELEGATSKE BAZE Žalovanje in veselice v petek nas je vse globoko pretresla žalostna vest iz Beograda, daje umri predsednik zvezne konfcmce SZDL Jugoslavije, član predsedstva CK Z K J, prekaljeni revolucionar in narodni heroj Dušan Petrovič^Šane. Vsi se dobro zavedamo, da je stnrt Dušana Petroviča-Šaneta težka in nenadomestljiva izguba za ZKJ, socialistično zvezo ter naše narode in narodnosti. Ehiižina tovariša Petroviča sprejema sožalne brzojavke, po vsej deželi, se vrste žalne seje ob nenadni smrti velikega revolucionarja. Ob njegovi saiirti je zvemi izvršni svet razglasil 23. julij 1977 za dan kovanja. Vendar pa dan žalovanja ni veljal za vse. Kajti nekateri so prav „poštcno" izigrali dan žalovanja. Prirejali so veselice in ostale zabave. Večidel so bile prireditve odpovedane m prestavljene na druge datume, toda vedno se najdejo izjeme, ki izstopajo. Tako na primer prireditelj veseUcc na Zavrču, (za njih ni veljal dan žalovanja). Toda še diugi so se veselili, zato zaslužijo grajo vseh tistih, ki so spoštovali dan žalovanja in s tem tudi spomin na revolucionarja in heroja EHišana Pctroviča-Šaneta. Sem mlad komunist, zato sem bil prav začuden ob gesti prireditelja veselice v Zavrču. MisUm, da se mora dan žalovanja res spoštovati Danilo Klajnšek Deveti ptujski festival domače zabavne glasbe Ptuj 1977 Tradicionalni ptujski festival je osrednja prireditev domače zabav- ne glasbe v Sloveniji. Kot vsako le- to, bo tudi letos ta prireditev na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju in sicer 26. in 27. avgusta. Nedvomno bodo v teh dveh dneh prišli na svoj račun mnogi ljubitelji te zvrsti glasbe, saj prireditelji pripravljajo mnogo zanimivosti. O neposrednih pripravah smo se pogovarjali z direktorjem festivala Mihaelom Gobcem, ki vodi ptujski festival že šesto leto. Po njegovih besedah je festival dosegel od svojega začetka do danes viden napredek, predvsem na področju uveljavljanja domače zabavne glasbe med ljudskimi množicami. Prav tako ni malo ansamblov, ki so si prav z udeležbo na ptujskem festivalu pridobili nemajhen sloves med številnimi poslušalci. Vse to kaže, da je ptujski festival dosegel svoj namen, zato ga še zdaleč ne kaže opustiti, saj je vanj bilo vloženega že precej truda. Letošnji festival domače zabav- ne glasbe Ptuj 1977 bo zaradi nekaterih objektivnih okoliščin in raznih težav trajal dva dni, vendar bo kljub temu osnovni namen festivala dosežen, pa tudi kvaliteta prireditve se ne bo prav nič poslabšala. Sodelovalo bo 25 ansamblov domače zabavne glas- be, iz raznih krajev Slovenije, seveda pa bo med njimi precej no- vih, ali pa vsaj manj znanih ansamblov, ki bodo zeleh predsta- viti svoje delovanje na glasbenem področju ne samo ptujskemu, temveč tudi vsemu slovenskemu občinstvu. Festival Ptuj 1977 bo, kot že v prejšnjih letih, tudi letos potekal v okviru ptujskih kulturnih srečanj, ki so že pete po vrsti, pokrovitelj vseh pa bo Kreditna banka Mari- bor s podružnico v Ptuju. R. Vodušek Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list št. 29-263/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) 155. in 158. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občine Ptuj in Ormož št. 5-45/74) je zbor delegatov krajevne skupnosti Dornava na svoji seji dne 23. junija 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financirai\je modernizacije krajevnih cest in sofinanciranje primarnega vodovodnega omrežja v Krajevni skupnosti Dornava. I- Za območje KS Dornava (vasi Dornava in Mezgovci) se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje cest in sofinanciranje primarnega vodovodnega omrežja v KS Dornava. 1. Predračun modern. cest znaša v krajevni skupnosti Dornava 1441.192,85 din 2. Delež za primarni vodovod znaša 500.000, din SKUPAJ 1941.192,85 din Stroški se razdelijo: — Krajevna skupnost Dornava: zbrana sredstva s tem referendumom 800.000.00 — Lokalna cestna skupnost Ptuj 288.238,55 — Prispevki OZD na območju KS 220.000.00 — Krajevna skupnost Dornava z delom 184.100.00 — Krajevna skupnost Dornava zbrana sredstva iz rednega samopr. 448.854,30 II. Posebni krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1. septembra 1977 do 28. februarja 1979 po naslednjih kriterijih: — od neto OD 3 — od osnove katastrskega dohodka za 1977 50 "/o — obrtniki od dohodka osnove za leto 1977 5 % — zdomci zaposleni v tujini 2500.00 din IIL Prispevek se plačuje po naslednjem razporedu: — zaposleni ob izplačilu osebnega dohodka — kmetje in obrtniki ob akontacijah — zdomci 50 % do 1. marca 1978, 50 % pa do 28. februarja 1979 Denar se nakazuje na račun Krajevne skupnosti DORNAVA številka 52400763246813 IV. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik Krajevne skupnosti Dornava. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da so zaradi dela v tujini, služenju vojaškega roka, zdravljenja v zdravstvenih zavodih oziroma nepokretni bolniki na domu in se glasovanja niso mogh udeležiti. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku fega člena se šteje uradno obvestilo ali pismena izja- va svojca odsotnega. V. Referendum bo v nedeljo dne 21. avgusta 1977 od 6.—18. ure, na glasovalnih mestih v osnovni šoli Dornava in gasilskem domu Mezgovci. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA Glasovnica za referendum dne 21. avgusta 1977 glasujem ZA PROTI Uvedbo samoprispevka za financiranje modernizacije krajevnih cest in sofinansiranje vodovodne- ga omrežja v Krajevni skupnosti Dornava. Vse glasovnice so overjene z žigom Krajevne skupnosti Dornava. VI. Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo odločbe zakona o volitvah delegacij in de- legiranju delegatov v skupščini družbeno-političnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti. Glasovanje na referendumu vodi glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. Sklep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije zbor delegatov krajevne skupnosti Dornava. VIL Za pravibio uporabo posebnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosri Dornava. Dornava, dne 2. avgusta 1977 ^ , Predsednik zbora delegatov KS Dornava Konrad VRTIC 1. r. TEinVIK -^avgust 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Vso prednost gradnji cest in vodovodov v občini Ormož se delovni ljudje in občani zavzemajo za gradnjo tako imenovane infrastrukture, to je izgradnje cest in vodovodov, kanalizacije in električne mreže. Tako je zapisano tudi v srednjeroč- nem načrtu programa razvoja ormoške občine, kjer vso pozornost posvečajo prav gradnji vodovodnega omrežja in moderni- zaciji krajevnih cest. V preteklem srednjeročnem obdobju so v Ormožu največ prednosti dali izgradnji otroških vrtcev, šol in razširjanju zdravstvenih dejavno- sti. To jim je tudi uspelo. Zakaj toliko pozornosti prav gradnji cest in vodovodnega omrež- ja? ,,V srednjeročnem načrtu razvoja je zapisano, da bomo v tem srednjeročnem obdobju zgradili več vodovodnih odsekov in moder- nizirali še več kilometrov cest. V preteklem obdobju smo v Ormožu pospešili razvoj zdravstva, vzgoje in izobraževanja. No, v tem sred- njeročnem obdobju pa smo se za- vedali dejstva, da moramo pospešiti gradnjo vodovodov in cest, če hočemo v Slovenskih gori- cah zadržati kmeta in delovnega človeka. Najprej smo večja vodna zajetja napravili v nekaterih krajih, vendar je voda usihala ali postala nepitna. Zato smo se odločili, da v občini Ormož zgradimo celotno vodovodno omrežje. Po letu 1972 smo zgradili vodovod od tovarne „Jože Kerenčič" do Vinskega vrha, Jeruzalema in Zerovinc. Kasneje smo zgradili še vodovod od Vinskega vrha do Miklavža in Ormož—Hum ter Jeruzalem—Sve- tinje—Mihalovci—Pavlovski vrh. To vodovodno omrežje je ocenjeno na 20 milijonov dinarjev. Tako smo pretežni del Slovenskih goric oskrbeli z vodo in rešili problem oskrbe vode vseh vinogradov, ki so na tem območju. Gradili smo predvsem primarne vode in objekte. Te objekte so financirali vodni sklad skupščine občine Ormož, republiški sklad in občani s tega območja. Občani so denar zbirali prek pogodbenih obveznosti. Pri teh akcijah so sodelovali tudi občani. Med priza- devnimi so bili iz KS Ivanjkovci Jože Slavinec in Janko Antolič ter Mirko Tramšek iz KS Miklavž." Načrti za letošnje leto? ,,V letošnjem letu bomo rekon- struirali vodno črpališče na Otoku pri Veliki Nedelji, vodovod Hajndl—Vičanci—Podgorci. Sled- njega gradijo tudi brigadirji lokalne mladinske delovne akcije, ki bodo zgradili del vodovodnega omrežja. Nameravamo tudi zgraditi vodovod: Hajndl—Or- Franc Križmančič mož—Središče in nadaljevati grad- bena dela pri vodovodnem omrežju v krajevni skupnosd Miklavž. S prenovitvijo vodnega zajemališča želimo zagotoviti dovolj vode za oskrbo novozgrajenih vodovodnih odsekov. Dogaja se namreč, da že sedaj primanjkuje vode, v prihod- nosti pa bo to že resen problem. Z zgrajenim vodovodnim omrežjem bomo tako v občini popolnoma oskrbeli z vodo dve krajevni skup- nosti. Predračunska vrednost vseh del znaša 16 milijonov 150 tisoč dinar- jev. . . Del teh sredstev bodo pri- spevale krajevne skupnosti in sicer 740 milijonov, ostala sredstva pa območna vodna skupnost in interesna skupnost za komunalne dejavnosti. S to realizacijo se uspešno približujemo zastavlje- nemu programu srednjeročnega na- črta. Namreč do leta 1980 bomo vse krajevne centre ormoške občine napeljah vodovod." Kako je z gradnjo in moderniza- cijo cest? ,,Tudi cesta je člen razvoja in napredka. Na tem področju smo si zadali vrsto konkretnih nalog in sicer želimo si, da bi do leta 1980 povezali med seboj vse krajevne centre z asfaltno prevleko. Letos nadaljujemo z deli pri moderniza- ciji ceste Ormož—Tomaž. Opravlje- na bo tudi modernizacija ceste Sodinci—Vičanci. Tako bodo v krajevni skupnosti Velika Nedelja kmalu zaključili z modernizacijo cest. Iz sredstev republiške cestne skupnosti je bila modernizirana magistralna cesta v Mihovcih, prav tako regionalna cesta skozi Ivanj- kovci in Zerovinci. V letošnjem letu pa bodo opravljene še nekatere re- konstrukcije regionalne ceste Pavlovci—Miklavž v dolžini 4700 metrov. Tako bo tudi krajevna skupnost Miklavž še v letošnjem letu povezana z občinskim sredi- ščem. V naslednjih letih bomo modernizirali še cesto proti Tomažu in cesto Središče—Vitan. Ko bomo modernizirali še 7 kilo- metrov cest, bomo tako uresničili program razvoja v tem srednjeroč- nem obdobju. Povsod je opaziti napredek. V prihodnjih letih bo ta napredek še večji, kajti občina Ormož bo imela tako moderniziranih veliko cest in zgrajenih več krajevnih vodovo- dov. Vrednost modernizacije teh cest pa znaša 21 milijonov 300 tisoč dinarjev. Od tega bo z republiške strani namenjenih več ot polovica sredstev, ostalo pa komunalna skupnost in krajevne skupnosti." Besedilo in slika: zk FOTO: S. KERBLER Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič" Kidričevo s svojimi TOZD: — Tovarna glinice — Tovarna aluminija — Vzdrževanje — Promet — Delovna skupnost skupnih služb SE S ČESTITKAMI PRIDRUŽUJEJO PRAZNOVANJU 8. AVGUSTA, PRAZNIKA PTUJSKE OBČINE TER ŽELIJO VSEM DELOVNIM SKUPNOSTIM IN OBČANOM OBILO USPEHA PRI NJIHOVEM VSAKODNEVNEM DEL U IN NAPORIH ZA ČIMHITREJŠI NAPREDEK OŽJE IN ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI! \___^ Vurberk Drugi del poletnih iger Po krajšem oddihu je dramska sekcija na Vurberku v soboto in nedeljo spet uprizorila Hajduka Janošika. Skupaj s tema dvema predstavama so ga letos uprizorili že devet krat, v načrtu pa še imajo predstavi 6. in 7. avgusta, to je v soboto in nedeljo zvečer. Posebno presenečenje bo vurberški letni oder doživel v so- boto, 20. avgusta, ko bodo na tem letnem prostoru zaigrali letošnji najboljši gledališki amaterji Slove- nije in dobitniki zlate maske za kolektivno igro na zveznem sre- čanju gledaliških skupin Jugoslavi- je, to je gledališka skupina iz Horjula, ki se bo občinstvu predstavila z delom Jožeta Javor- ška MANEVRI. Vrhunec gledaliških predstav na Vurberku pa bo prav gotovo 27. avgusta, ko bo tu medrepubliško srečanje. V goste namreč pride gle- dališka in folklorna skupina iz Va- raždina, ki bo izvedla program pe- smi in plesov Jugoslavije. K. B. GRADIJO VRSTO NOVIH OBJEKTOV PcJeg gradnje veleblagovnice in sladkorne tovarne v (5:možu in tovarne predelave zelišč GOSAD v Središču ob Dravi, predvidevajo v Ormožu še razširitev zdravstve- nega doma, gradnjo 60 stanovanj- ^ega bloka ter do^aditev nove posebne osnovne šole in 41 stanovanjskega bloka v Skohbrovi ulicL Dela pri gradnji nove blagovne hiše tečejo normalno. Izvajalec gradbenih del je temeljna organizacija združenega dela DRAVA iz Ptuja. Predvideva se. da bo sodobna blagovna hiša predana svojemu namenu že letos ali pa v začetku priliodnjega leta. Kletna etaža je že zgrajena, sedaj gradijo prithčno etažo, kjer bodo prostori za samopostežno trgo- vino, slaščičarno , bife in cvetličarno. V drugi etaži pa bodo prodajalni prostori tehničnega in konfekcijskega blaga. Tovarno predelave zelišč GO- SAD, kjer bo delo dobUo 50 ljudi, bodo v Središču ob Dravi odprli že letošnje leto in sicer ob dnc/u republike, 29. novembra. zk Blagovna hiSa že dobiva svojo podoba Foto: ZK V Pobrežju 74,8 odstotl^a „ZA" Nedeljski referendum v naselju Pobrežje, to je v krajevni skupno- sti Videm pri Ptuju je uspel. S tem so krajani Pobrežja še enkrat dokazali pripravljenost, da tudi z lastnimi sredstvi in delom pri- spevajo k hitrejši modernizaciji svojega kraja, krajevne skupnosti in občine v celoti. Kot smo že poročali, bodo krajani s samo- prispevkem sofinancirali asfaUira- nje krajevne ceste v dolžini 5.800 metrov. Poleg sredstev, ki jih bosta prispevali KS Videm in lokalna skupnost za ceste Ptuj, bodo krajani zbrali še 900 tisoč dinarjev, poleg tega pa opravili še za nadaljnih 144.450 dinarjev del pri navozu gramoza in podobno. Ob koncu je potrebno izreči zahvalo vsem požrtvovalnim orga- nizatorjem tega referenduma, tu prav gotovo ne smemo pozabiti na mladino Pobrežja, ki je z široko akcijo nedvomno dala pomemben delež k uspehu referenduma. Čestitati moramo vsem krajanom z željo, da se jim čimprej uresniči želja po asfaltu. JB Ribiška družina Ptuj Vsem delovnim ljudem in občanom, posebno svojim članom čestita k 8. avgustu, prazniku občine Ptuj! Vidni uspehi na vseh področjih Delavci tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidri- čevo si nenehno prizadevajo za izboljševanje osebnega in družbenega standarda, za boljše počutje delavcev na delovnih mestih ter za utrjevanje in povečevanje materialne osnove združenega dela. Ob zaključku prvega polletja ugotavljajo ugodne rezultate izvajanja stabilizacij skega programa, ki se kažejo v raznih tehnoloških izboljša- vah, zmanjševanju normativov porabe surovin ter v racional- nem izkoriščanju proizvodnih naprav. V istem obdobju so proizvedli okrog 60.00P ton aluminij- evega hidrata in 53.000 ton kalcinirane glinice, kar so pretežno predelali v lastnih elektrolizah. Količinski plan prodaje so v povprečju dosegli, prav tako pa so dosegli vrednostni plan proda- je in sicer v višini 52 % letnega plana. Proizvodnja in poslovanje v tem obdobju sta bila uspešna Prot vedli so 23. J 80 ton elektrolitskega aluminija in s tem dosegli zastavljeni proiz- vodni načrt. Znatno so povečali proizvodnjo gnetnih zlitin in sicer za 131 7o ter livarskih zlitin za 60 7o, gj.ede na prvo polletje lanskega leta. Poleg tega, da dosega določene rezultate v rednem ooslovanju, skrbi kolektiv delovne organizacije za obnav- ljanje obstoječih in graditev novih proizvodnih naprav. V obdobju med lanskim in letošnjim občinskim prazni- kom so se pokazali rezultati, nekaterih investicijskih vlaga- nj. V preteklem letu je začelo obratovati 8 novih elektrolit- skih peči, s katerimi so povečali proizvodno zmoglji- vost za približno tisoč ton elektrolitskega aluminija let- no. V istem obdobju so izvršili tudi kompenzacijo jalove električne energije. To je do sedaj največja kompen- zacija v SR Sloveniji Z vgradnjo 144 kondenzator- skih baterij so zmanjšali jalovo električno energijo za približno 10 odstotkov. Z investicijo prihranijo letno nad 5 milijonov din, tako da bo le-ta izplačana v dveh letih. Obratovati so začele tudi mprave za predelavo Al-žlin- dre z letno proizvodno zmogljivostjo 2.500 ton. Prav tako dosegajo vidne uspehe v razvijanju dohodkov- nih odnosov z OZDIMPOL iz Slovenske Bistrice. Delo na J&m področju je v preteklem letu zadrževala javna razprava o zakonu o združenem delu, kljub temu pa so dohodkovne odnose v tem obdobju uspešno reševali z začasnim sporazumom, ki so ga četrtletno obnavljali V fazi intenzivnih priprav je trajni sporazum, ki bo vsebovgl principe dolgoročnega ureja- nja skupnega prihodka. N,ovi sporazum bo temeljil pred- Foto: Stojan Kerbler vsem m ZZD, ne pa samo na klasičnih komercialnih prije- mih V teku so intenzivne priprave za realizacijo srednje- ročnega plana razvoja TGA do leta 1980, ki predvidevajo večjo stopnjo predelave Vini- ce in aluminija kot n. pr.: izdelavo specialnih gfinic, litje širokega in ozkega traku, izdelavo Al-rondic, Ahizpiral- nikov, predelavo sekundar- nega aluminija ter izdelavo predpečenih anod, največje investicije pa so predvidene v rekonstrukcijo stare elektro- lizne hala 8-IZNASIHKRAJEV 4. avgust 1977-- TKDMIK Oplotnica Odprli asfaltno okno v svet Pred kratkim je bilo v krajevni skupnosti Oplotnica svečano kot že dolgo ne. Klo je to v okviru praznovanj 22. julija dneva vstaje, ko so prebivalci te krajevne dcupnosti dobili prvo asfaltno povezavo s doMBnsko magistralo. Do nedavno se je za tistimi, ki so iz Oplotnice Nova asfaltirana cesta, ki povezuje Ojrfotnico z zaledjem. odhajah ali prihajali v ta hitro razvijajoči se kraj pod Pohorjem, z osebnimi ali javnimi prometnimi sredstvi, valil gost oblak prahu. Enaka podoba je bila ob vpadnici iz smeri Slov. Bistrica ali iz Slov. Konjic. Zahvaljujoč vztrajnosti krajevne skupnosti Oplotnica iz občine Slov. Bistrica in KS Tepanje z območja občine Slov. Konjice so našU skupni jezik in potrebna sredstva, da so asfaltirali skupno 5 km dolg cestni odseki ki povezuje ta dva kraja. Akcijo so sklemli v soboto, 23. julija 1977, ko so na posebni svečanosti v Tepanju in v Oplotnici predaU svojemu namenu asfaltno cesto; katere skupna predračundca vrednost del je znašala 4 milijone dinarjev. Od tega je KS Oplotnica prispevala bhzu tri milijone, preostala sredstva pa je prispevala KS Tepanje. V KS Oplotnica je bil v ta namen izglasovan tudi posebni krajevni samoprispevek. Svečanostim ob tq pridobitvi so prispevah tudi gasilci. Domače gasilsko društvo je na ta dan organiziralo prvo tekmovanje gasilskih društev iz vse Slovenije za pokal Pohorskega bataljona. V tekmovanju, katerega se je že prvič udeležilo 70 moškili in ženskih gasilskih enot, so se pomerile v trodelnem n^adu, štafeti 9-krat 50 metrov, s prenosom povelja. Ob tej priložnosti so predali svojemu namenu tudi blizu en kilometer dolg cestni odsek asfalta med krajema Oplotnico in Gorico. Besedilo in slika: V. Horvat Studenice Pozabljeni kamnolom Objekti v zapuščenem kamnolomu v pričakovanju obnove ali dokončnega propada. Samo nekaj metrov za znanim samostanom v Studenicah že skoraj polnih deset let stojijo zapuščeni objekti kamnoloma, kjer so nekoč lomili kamen za široko uporabo, od gradbeništva do gramoziranja cest. Prav na območju KS Studence večina cest še ni asfaltiranih, zato so potrebne stalnega urejanja. Material iz tega kamnoloma bi bil kot naročen za tako vzdrževanje cest pa še transportni stroški bi bili minimalni. To in še razmeroma dobro ohranjen objekt spodbuja vodstvo krajevne skup- nosti, da bi kamnolom spet obnovili. S tem bi odprli tudi nekaj novih delovnim mest in zagotovili KS enega od lastnih virov dohodka. Besedilo in slika: V. Horvat Slovenska Bistrica Maksim Peklar na čelu družbenopolitične aktivnosti Maksim Peklar je eden tistih občanov Slov. Bistrice, ki sebe in svoj prosti čas postavljajo v službo družbeno politične aktivnosti in razvoja občine. Ta ugotovitev je toliko pomembnejša, saj se je lani srečal z „Abrahamom", kar pa v ničemer ne zmanjšuje njegove aktivnosti na vseh področjih, kjer je to potrebno. Največjo aktivnost Maksim Pddar pri odkri^u spomindcega obdežja v Šta- tembergu ob 5004etnici kmečkfli uporov. pa izžareva v vrstah ZK in ZZB NOV, kjer je že več kot tri mandatne dobe predsednik občin- skega odbora ZZB NOV občine Slov. Bistrica. Maksim Peklar, eden najpozna- nejših družbeno političnih delav- cev bistri3ce občine, je svojo življenjsko pot pričel v vasi Zamarkova pri Lenartu v Slov. goricah, kjer se je rodil kot sin malega kmeta. Tukaj je preživel tudi kratko mladost, saj ga je že v sedemnajstem letu starosti vojna vihra pripeljala na Pohorje, kjer se je vključil v vrste n. Pohorskega bataljona, nato Pohorskega odreda in nazadnje, do osvoboditve je deloval v Zidanškovi brigadi. V času bojev, predvsem na pohor- ddh pobočjih in gozdovih je bil težje ranjen, za kar mu je priznana devetdeset odstotna invalidnost. Kljub zrahljanemu zdravju pa se vse od osvoboditve aktivno vključuje v življenje in razvoj občine Slov. Bistrica, kjer je opravljal številne odgovorne nalo- ge v vrstah družbenopciitičnih organizacij in v samoupravnih organih. Več let je služboval v organih milice in notranjih zadev. Sedaj je načehiik oddelka za notranje zadeve občine Slov. Bistrica in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Slov. Bistrica. Maksim Peklar je nosilec odlikovanj za hrabrost in zasluge za narod. Podeljenih pa mu je buo tudi več priznanj, difiom in drugih odličij za delovanje v družbeno poUtičncm življenju občine. BesedUo in slika: V. Horvat FELIKS CVETKO STRUGARSTVO PTUJ Krambergerjeva, telefon 77-654 Priporoča svoje kakovostne obrtne storitve. Vsem cenjenim strankam, delovnim ljudem in občanom prisrčne čestitke za praznik občine Ptuj! IVAN GOMILŠEK Splošno ključavničarstvo, Krčevina 18 pri Ptuju s svojim delovnim kolektivom čestita vsem občanom In poslovnim sodelavcem! Priporoča se s svojimi kvalitetnimi deli: — struženje — rezkanje — izdelava orodja — notranje in zunanje brušenje TEMEUNI DELEGAT Dober den vsen fkuper. Ovokrot sen van pisa kak sen se luStno na morji meja, zaj pa van moren povedati, da drgoč pridno po naSih bregačah rintan no po suhen piavan. Nekaj morskih spominov še mi je ostalo no mo van jih gnes opisa: En dan srna se z mojo Mico ob morski obali sprehojala, mladostne spomine obujala no se prav lepo počutila. Ker pa vete, da tudi štora ljubezen gre skoz želodec, srna šla v en hotel. Saj vete kak to gre. Oblekla sma si ta bojši gvant no sma prova tuja turista zgledala. Kak srna stopla skoz dveri, se nama je prikluna en kelnar tak globoko, ke sen misla, da de se mu hrbtenica zaštekala. Ker sma najbri boj nemška tipa zgledala, naji je pozdrava z ,,guten tag". To me tak razjezlo, da sen mu skoro v oči skoča. Če me ne bi Mica zadriola, bi se to tudi zgodilo. Lepo sen mu poveda nazaj: ,,Če mi še enkrat rečeš ,,guten tag", mo te vrga vun čez prag... Pri nas duma rečemo, dober den, no ielin, da me tak tudi pozdroviš..." Kdo je moj prlešku guč čuja, pjebi, te še ba le hec. Misla je, da sen s Francije prUSa. No nazodjo smo se le sporazumili, da sen ena domoča turist, ki ma kmečko penzijo v iepi. Premoj krščeni duši, te pa me je pri miri pusta no mo z Mico nesma bla več teresantna. Ja, pa še to van moren povedati, kak sen osla jezda no se gor na toti ,,dalmatinski limuzini" slika: Bilo je vroče, ke bi si lehko na kamni jajca spraia. Z Mico sma sedela v senci no gledala kak so si Udje v morji sol nabirali. Priša je mujmo noji en meni podoben čiča, ki je osla na štriki guna, no meja fotografski aparat na hrbti obešeni. Tak dugo je sila v mene, ke me je sprava gor na osla no me fotografira. Pločati sen moga takoj pa tudi slika je takoj vun z aparata zlezla. Moja Mica, ki je malo tak na hece narete je prijela sliko v roke no jo na vse strani obročala. Nazodjo je prasnola v smeh no rekla: Lubi moiek, saj ne ven, si ti tisti, ki jezdi ali tisti, ki je pojahani. Samo vuhe maš malo boj krotke, drgačik pa si čista z oslom v ilohti... Na hrbtno stron slike sen si napisa za spomin: Julij 1977. Magare na magarcu... Da pa ne bi Mici kaj duien osta, sen ji reka: Osel ma resen duge vuhe, samo če bi mu tvoj ježek gor na glavo nasodli, bi osel lehko helikopter grota in bi mu tvoj jezik namesto propelera sluia. Te pa zadosti za gnes. Vsen delegaton ielin lepe delegatske počitnice, gobaron dosti glboj, fsen občonon ptujske občine pa prijetno praznovanje občinskega proznika. VašLujzek Delovno praznovanje v Dražencih Tudi vaščani Draženc se bodo vključili v praznovanje občinskega praznika. V soboto, 6. avgusta bo v Dražencih prireditev, ki so jo pripravili v sodelovanju s strelsko družino, vaškim odborom SZDL prosvetnim društvom in ZSMS. Tako bodo predali v upravljanje dom občanov in svečano odprli asfaltirano cesto ter telefonsko po- vezavo. Na sobotni prireditvi tudi zabave ne bo manjkalo: pripravili so zanimiv kulturni program, bogat srečolov, navsezadnje pa se boste tam lahko tudi veselo zavrteli ob glasbi ansambla Mavrica in si potešili lakoto z domačimi specialitetami. V soboto se bodo vsi Draženčani lahko vesehli rezultatov svojega dela. Z delom so pričeli že leta 1974, ko so izpeljali referendum o krajevnem samoprispevku za asfal- tiranje ceste. V tem času je 20 naročnikov dobilo telefone in pred kratkim so kupili tudi nov dom občanov. Vsi ti uspehi so rezultat prizadevanj vseh občanov, njihovih sredstev in dela. Materialno so si pomagali predvsem s samoprispev- kom. Ti uspehi so vaščane vzpodbudiU k nadaljnjim akcijam za lepši vsak- dan. Predvsem hočejo bolj masovno in enotno dejavnost v vasi. Sedaj imajo osnovne pogoje za delo — nov dom, v katerem bodo vse organizacije našle pro- store za svoje delo. VK MARJAN ŽUPEC Kovinska delavnica Budina 10 a Čestita delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem ob prazniku občine Ptuj — 8. avgustu! Priporoča se s svojimi kvalitetnimi proizvodi in storitvami! Nudimo: — antikorozijsko zaščito vseh vrst konstrukcij in opreme — zaščito betonskih, lesenih površin — kompresorske storitve — slikarsko-pleskarske in črkoslikarske usluge — polaganje tapet vseh vrst Ob ptujskem občinskem prazniku — 8. avgustu vsem občanom iskreno čestitamo! Destrnik OCENA SOCIALNEGA STANJA OBČANOV Komisija za zdravstvo in social- no varstvo pri svetu KS Destemik je na dveh delovnih sestankih opravila prvo fazo ocene socialne- ga stanja na območju krajevne skupnosti. Pregledali so vse druži- ne in pripravili seznam občanov, ki jih bo komisua obiskala na domu, da bi neposredno ugotovila vzroke socialne neenakosti. Zboru delega- tov so tudi predlagali, da organizi- rajo sestanke po vaseh, na katerih bi občani sami ocenili položaj svo- jih socialno ogroženih sovaščanov. Predvsem so ugotovili, da bi bilo nujno povečati skrb za odpravljanje alkoholizma iz posa- meznih družin. Tu bi lahko največ napravili sosedje kroničnih alko- holikov. V okviru občine pa bi morali zagotoviti možnosti, da bi lahko alkoholike po najkrajši poti pošiljali na zdravljenje. Svet krajevne skupnosti so tudi zaprosili, da naj nabavi bele za- stavice z oznako rdečega križa. Te zastavice bi komisija razdelila ti- stim ostarelim občanom, ki živijo sami in bi od časa do časa potre- bovali pomoč. Zlasti takrat, ko ne bi mogli priti do soseda ali koga poklicati, bi izobesili tako zastavi- co, ki bi mimoidoče ali sosede opozorila, da človek potrebuje po- moč. V komisiji so prepričani, da bi s takim načinom dela precej pomagali osamelim in onemoglim občanom, saj bi jim s tem zagoto- vili tudi večji občutek varnosti. K. A. TEDNIK -4 avgust 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 FOTOATELJE FRANC LANGERHOLC Ob letošnjem jubilejnem letu in ob prazniku občine Ptuj vsem občanom prisrčne čestitke! Se priporoča s svojimi solidnimi in kaliovostnimi uslugami! Samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj — izobraževalna skupnost — skupnost otroškega varstva — kulturna skupnost — telesnokultuma skupnost — raziskovalna skupnost — skupnost socialnega varsva s svojimi skupnimi službami občanom in delovnim ljudem iskrene če- stitke ob 8. §vgustu, prazniku občine Ptuj! Otroci iz Srbije na počitnicah Sodelovanje med srbskimi in iovenskimi občinami postaja iz leta v leto uspešnejše. To velja tudi za krajevni skupnosti ftedišče ob Dravi in Preljino iz občine Cačak. Uspehi bratskega sodelovanja so še posebej vidni od lanskega leta, ko sta se obe krajevni skupnosti pobratili. Od takrat z obeh strani prihajajo številne pobude za utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ki je bilo skovano v najtežjih dneh naše revolucije. Po tem, ko sta KS Središče ob Dravi in Preljina izmenjali izkušnje pri uveljavljanju delegatskega in dcupščinskega sistema, o sami krajevni samoupravi ter o živgenju in prizadevanjih delovnili ljudi in občanov v obeh KS, so se dogovorili za konkretne oblike sodelovanja, kijih že uresničujejo. "Bko so prve dni julija otroci iz Središča odšli na počitnice k svojim vrstnikom v Preljino, ti pa so jim obisk vrnili, ko so bili gos^e učencev OŠ Središče ob Dravi, od 20. do 29. julija. V tem času, kakor tudi takrat, ko so bili otroci iz Središča v Preljini, so bila med mladimi sklenjena nova prijateljstva. Mladi so ob tem še posebej ponosni, ker je to bratstvo, ki mu v svetu ni primera, nastalo prav med NOB. Počitnice naših otrok v Srbiji in srbskih v Sloveniji bodo tudi v prihodnje organizirali in jih bo deležnih še več otrok iz obeh pobratenih krajevnih skupnosti. GF MEŽANOVOPUS V okviru letošnjega praznovanja 8. avgusta-praznika občine Ptuj, bo brez dvoma na področju kulture predstavljala najpomembnejši do- godek retrospektivna razstava del likovnega umetnika Janeza Mežana, ki jo bomo odprli nocoj ob 18. uri v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Razstava obsega prek 200 slik, pastelov, akvarelov in risb, vključeni pa sta tudi dve njegovi skulpturi, nekaj risarskih dnevnikov in predmetov, ki jih je rabil pri svojem delu. Slikar Janez Mežan se je rodil 8. novembra 1897. v Spodnjem Br- niku pri Cerkljah na Gorenjskem. Izšel je iz zelo skromnih socialnih prilik, zato njegova pot do akademskega naziva ni bila lahka in enostavna. Po končani dvoraz- redni ljudski šoli v domačih Cerkljah in štirirazredni v Kamniku, je nadaljeval šolanje v Ljubljani v šentvidski škofijski gimnaziji. Sodelovanje pri mesečniku Jutranja zarja mu je od prvega gimnazijskega razreda omogočilo, da se je aktivno ukvarjal z risanjem in slikanjem in se tako rekoč od malega sistematično pripravljal za svoj po- klic. Med prvo svetovno vojno, ki tudi Mežanu ni prizanesla, se je znašel na italijanski fronti, vmes pa ohranil stik z gimnazijo in izredno polagal višje raziede in takoj f)o končani vojni maturiral. Vpis na teologijo ga ni zadovoljil, zato se je že v drugem semestru odločil za študij na umetniški akademiji. Bivše cesarsko središče ni bilo več primerno za naše študente, zato se je leta 1920 podal v Zagreb, kjer je na tamkajšnji akademiji zaključil študij po štirih letih pri profesorjih Lj. Babiču, J. Kljakoviču in F. Kovačeviču. Mežanov izredno ploden in raz- novrsten opus delimo na tri obdo- bja in sicer po mestih, kjer je slu- žboval. Med obena vojnama je bilo za njega izredno pomembno bivanje v Mariboru od leta 1924 do 1933 in v Novem mestu med 1933 in 1939. letom, po zadnji vojni pa je važno šestindvajsetletno obdo- bje, ki ga je preživel v Ptuju, kjer je bival od leta 1946 in kjer je tudi 3. decembra leta 1972 tragično kon- čal. Po študiju se je Janez Mežan takoj po prihodu v Maribor vklju- čil v umetniško življenje, ki se je ta- krat odvijalo v okviru umetniškega kluba Ivan Grohar, toda kmalu se je priključil tudi ,,Četrti generaci- ji" slovenskih slikarjev, kjer so iz- stopali njegovi vrstniki, s katerimi je študiral na likovni akademiji v Zagrebu in sicer: Olaf Globočnik, Janez Mežan: Avtoportret (Novo mesto 1934) Foto: R Miha Maleš, France Pavlovec, Ni- kolaj Pirnat in Mira Pregelj. Člani skupine, kot Janez Mežan so bili usmerjeni k čistemu slikarstvu, ki se je izkazovalo v obliki podu- hovljenega realizma za razliko od vizionarnega ekspresionizma, h ka- teremu je težila starejša generacija slovenskih slikarjev. Ker sta obe skupini kmalu prenehali delovati, je leta 1931 nastala v Mariboru nova umetniška skupina ,,Braz- da", ki je združevala umetnike štajerske regije, njen pobudnik in član je bil tudi Janez Mežan, in bila aktivna celo desetletje. Zelo živahna umetniška prisot- nost Janeza Mežana v Mariboru je vplivala tudi na raznovrstnost nje- govega umetniškega delovanja, ki se je izkazalo v portretiranju, krajinarstvu, do leta 1928 zelo intenzivno tudi v grafiki, pozneje pa v ilustraciji. Vedno je zelo dosti risal, slikal je v oljni tehniki, rad je imel pastel, še posebej pa akvarel, kjer so lahko prihajale do izraza mehke poteze čopiča, topla in čista lirska barvitost, značilna za Mežanov umetniški izraz. V okviru vseh treh skupin je tudi pogosto razstavljal. Po premestitvi v Novo mesto svojega načina slikanja bistveno ni spreminjal, postal je le zrelejši, barvno intenzivnejši, saj sta mu Kolpa in Krka nudili dovolj raz- košnih motivov za krajine, ki so ga najbolj zanimale, od časa do časa pa je slikal tudi portrete v mehkem pastelnem razpoloženju. Dosti časa je posvečal tudi konstruiranju letal, ki so ga v tem obdobju posebej zanimala, zlasti pa resna razmišlja- nja, kako človeku napraviti krUa. Preko dvesto petdeset ohranjenih skic in računskih dopolnil predstavlja Mežana tudi iz te doslej neznane plati. Med drugo svetovno vojno se je Janez Mežan nahajal v nemškem vojnem taborišču v Greifswaldu ob Baltiku in v Gonarsu v Italiji. Nekaj akvarelov in rizb poudarja umetnikovo razpoloženje, ki pod takimi pogoji ni moglo vplivati na intenzivnejše ustvarjanje. Sele Ptuj je po osvoboditvi iz- mamil iz umetnika vse, kar je pre- mogel. Poleg pedagoškega dela na gimnaziji je slikal v olju, največ pa v akvarelu. Tako so nastajali pred- vsem portreti, cvetje in krajine. Uveljavil se je tudi v fresko tehniki in poslikal nekaj kapel v Prek- murju. V Ptuju je naslikal v fesko tehniki dve kompoziciji v kavarni Evropa in v dvorani Železničar- skega doma Franc Kramberger, na gradu Bori pa je v isti tehniki upodobil ,,Trgatev". K temu obsežnemu delu spada še nekaj ci- klusov križevih potov, tudi vrsta diplom, napisov in scenskih upodo- bitev. S sistematičnim raziskovanjem je bilo mogoče ugotoviti, da danes Mežanov opus šteje okrog šest tisoč ustvaritev, ki v glavnem krasijo pri- vatne domove sirom domovine in prek njenih meja. Poudariti je treba, da so v Ptuju redki družbeni prostori in družine, ki nimajo Me- žanovih slik. Ob neki Mežanovi razstavi je nekdo zabeležil, da ni fotografa, ki bi tolikokrat posnel Ptuj, kot ga je naslikal Mežan. To bo najbrž res. Zelo rad je slikal tudi Haloze, kamor se je rad zatekal, , zlasti v zadnjih letih svojega življe- nja, saj je v njihovi pestrosti našel nešteto motivov. Tako je mogoče zaključiti tudi po ohranjenem gra- divu, ki je bogato odpolnjeno še z motivi iz ljubljene Gorenjske, kamor je vedno rad zahajal in jo izbral tudi za svoje zadnje počiva- lišče. Razstava bo v Ptuju odprta od 4. avgusta do 15. septembra 1977 vsak dan od 11. do 16. ure, po dogovoru pa tudi izven tega časa. Dr. Štefka Cobelj Program petih ptujskih kulturnih srečanj že pripravljen. Sredi poletne kuhume suše bo tudi letos, v mesecih avgustu in septembru, ptujska kulturna skup- nost poskrbela za svoja tradicio- nalna, tokrat že peta po vrsti, kul- turna srečanja. S pomočjo pokro- viteljice Kreditne banke Maribor si bomo lahko ponovno ogledali vrsto likovnih, glasbenih, gleda- liških in drugih prireditev. Peta ptujska kulturna srečanja se bodo pričela jutri z otvoritvijo retrospektivne razstave del aka- demskega slikarja Janeza MEŽANA, ki jo je pripravila dr. Štefka Cobljeva v razstavnem pa- viljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Slavnostna otvoritev letošnjih — petih ptujskih kulturnih srečanj pa bo 8. avgusta, ob prazniku občine Ptuj, ko se bodo ptujskemu ob- činstvu predstavili na letnem prire- ditvenem prostoru člani folklorne skupine KOLO iz Beograda. V mesecu avgustu bomo videli še zanimivo predstavo opernih umetnikov iz Združenih držav Amerike „TEZAVE NA TAHITI- JU" in poslušaU še nekaj drugih popularnih del skladatelja Bernste- ina. Brez dvoma bo za občinstvo zelo zanimivo tudi gostovanje so- dobnega grškega gledališča, ki se nam bo predstavilo s tremi grškimi dramami v povsem novi in mo- derni odrski priredbi. V mesecu avgustu je v programu ptujskih kulturnih srečanj še večer parti- zanskih pesmi, ki jih bodo izvajali nekateri naši priznani operni umetniki — Vanda GERLOVIČ — sopran, Marcel OSTAŠEVSKl — bariton, Rudolf FRANCL - — te- nor in Zdenka LUKEC-CUDEN — klavir. Nič manj zanimiv pa ni spored kulturnih srečanj za mesec septem- ber, ki jih bomo pričeli z gleda- liško predstavo AVTOSTOP s pri- znanima slovenskima odrskima umetnikoma mlajšega rodu Mileno Zupančičevo in Borisom Cavazzo, nadalje bomo videli nastop fol- klorne skupine ,,ogranak Seljačke Sloge" iz Donje Dubrave, Ivo Mi- kac iz Varaždina, pa predstavo gledališča Jazovac iz Zagreba — Državni lopov in premiersko predstavo ptujskega gledališča Velika ljubezen. Ptujska študijska in ljudska knjižnica se vključuje v peta kul- turna srečanja z literarnim veče- rom domoznanstvene literature, moramo pa omeniti še satirični ka- bare METLA, ki je stalni gost ptujskih kulturnih srečanj. 15. septembra bo tudi otvoritev razstave slikarske kolonije Poeto- vio — Ptuj in na Borlu začetek le- tošnje slikarske kolonije. V mesecu septembru je predviden tudi kon- cert čembalistov Pahorja in Slane. Tudi letos ostaja večina priredi- tev ptujskih kulturnih srečanj v Ptuju, ker pač na podeželju nima- mo ustreznih dvoran in drugih prireditvenih prostorov, vendar bo zaključna manifestacija v dvorani na Grajeni, eno gostovanje pa tudi v domu krajanov v Cirkovcah. Pri ptujski kulturni skupnosti so se v letošnjem letu ves čas ukvarja- li z vprašanjem, — kako zagotoviti potreben denar za peta kulturna srečanja. Veliko razumevanja je ponovno pokazala KREDITNA BANKA MARIBOR, ki je prevze- la pokroviteljstvo že četrtič, svoj delež pa je primaknila še re- publiška kulturna skupnost. Na ptujski kulturni skupnosti so nam še povedali, da so člani kon- certne poslovalnice Festival v Lju- bljani, s katero že tudi vrsto let zelo uspešno sodelujejo in iz njenega programa izbirajo najpri- mernejše domače in tuje skupine, ki nastopajo na letnih kulturnih prireditvah v Ljubljani. Tako ima- jo vrsto premierskih predstav v Ju- goslaviji tudi najprej v Ptuju in še- le nato pred ljubljanskim ob- činstvom. V želji, da bi si predstave petih ptujskih kulturnih srečanj ogledalo čimvečje število naših občanov in delovnih ljudi, so vsem osnovnim orgamzacijam sindikata poslali posebno pismo z željo, da bi se kolektivno odločali za ogled, za več kot 50 kupljenih vstopnic pa bodo dobili tudi 10 % popust. Program petih ptujskih kultur- nih srečanj je pripravljen in nam tudi letos obeta zanimive in umet- niško zelo kvalitetne prireditve, ki pa naj bodo namenjene nam vsem. Samo s svojo prisotnostjo se bomo lahko na najprimernejši način zahvalili organizatorjem in pokro- vitelju ter ne nazadnje umetnikom, ki nam bodo v Ptuj prinesli del svojega sveta v glasbi, gledališki besedi, v sliki in plesu. Naj ta nji- hov svet postane tudi naš! Tako malo nam je potrebno zanj stori- ti...! m. šneberger VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (8. nadaljevanje) Iz Slovenskih goric izhaja veliko narodnih buditeljev. Ti so: . FRANC BEZJAK, rojen 1814 pri Rupertu v Slovenskih goricah. Bil je župnik v raznih krajih na Štajerskem, med njimi tudi v Negovi v Movenskih goricah in Markovcih na Ptujskem polju, kjer je umrl leta 1887. Budil je narodno zavest. ANTON BRUMEN, odvetnik, rojen 1857 v Jurju ob Ščavnici. ^avzemal se je za slovenske narodnostne pravice. Pisal politične članke v Movenskem narodu, v drugih slovenskih časnikih pa tudi avstrijskfli. "firl je leta 1916 v Ljubljani. OROSLAV CAF, rojen 1814 v Rečici pri Sv. Trojici v Slovenskih Soricah in umrl v Ptuju 1874. Bil je duhovnik, navdušen slavofil in Jezikoslovec. Naučil se je slovanske jezike pa tudi indoevropske od stare ^dijščine do keltščine. Marljivo je zbiral gradivo za slovenski slovar in lovnico. Napisal je veliko jezikovnih razprav. Zastopal je jezikovno zbližanje med Slovani. FRANC CVETKO je bil pesnik, leksikograf in narodni buditelj. ^odil se je v Domavi pri Ptuju leta 1779 in umrl v Mariboru 1859. Kot ^^uhovnik je med drugim služboval v Ljutomeru, Lovrencu v Slovenskih |oricah, Marjeti ob Pesnici, Ptuju in Mariboru. V Gradcu je bil med lUdijem član Primčevega društva za gojitev slovenščine. Zbiral je gradivo ^ slovenski slovar. Leta 1812 je ocenil Šmigočevo gramatiko. Bil je izboren govornik. Nad trideset let je vzgajal mladino v slovenskem duliu. Toda leto 1848 ga je zmedlo in se je držal ob strani. Napisal je nekaj pesmi in spisov. Njegova pisateljska zapuščina pa je propadla, se je izgubila. DOMINIK ČOLNIK, živinozdravnik in veleposestnik pri Beneditku, se je rodil 1830 pri Sv. treh kraljili v Slovenskih goricah in umrl 1893. Siril je nove vrste žlahtnega sadja in gojil v vinogradu okrog 400 vrst vinske trte. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenskega gospodarja v Mariboru, bil dopisnik Novi, Slovenskega gospodarja. Slovenskega naroda in buditelj narodne zavesti ob severni meji. Zadnja leta je živel v pomanjkanju, ker je bil preveč gostoljuben, ker je porabil denar za mnoga potovanja in so ga teple gospodarske nesreče. PETER DAJNKO je bO fUolog in nabožen pisatelj. RodU se je 1787 pii Sv. Petru pri Radgoni in umrl 1873 pri Vehki Nedelji. Bilje duhovnik in okrožni šolski nadzornik za šole: Velika Nedelja, Ormož, Središče, Botfcnk na Kogu, Miklavž, Tomaž, Polcnšak in Lenart. V svojih dehh se je zavzemal za tri slovenske literarne jezike: kranjski, koroški in vzhodno štajerski. Sam je pisal v vzhodnoštajerščini. Njej je posvetil tudi slovnico Geta 1824). Oblikoval je posebno pisavo, ki so jo po njem imenovali „dajnščica", ni pa se obnesla. Pisal je cerkvene pesmi pa tudi posvetne s spretno verzifikacijo. HINKO DRUZOVIC, glasbenik, se je rodil leta 1873 pri Juiju ob Pesnici. Bil je učitelj glasbe in čitalniški pevovodja v Ptuju in Mariboru, Prirejal je koncerte slovenske pesmi. ANDREJ FEKONJA, literarni zgodovinar, rojen 1851 v Negovi, je umrl 1920 v Šoštanju. Bil je duhovnik. Pod vplivom ilirizma je pisal v Zoro, Slovenski narod, Kres. Nabiral je slovenske narodne pesmi. Kot rodoljub je vplival na ljudstvo, kjer je služboval. JANKO GOMILŠEK, pisatelj in pesnik, rojen 1843 v Bišu v Slovenskih goricah in umrl 1906 v Trstu. Bilje duhovnik, med drugim v Radgoni, od leta 1876 pa pridigar v Trstu, kjer je odšel leta 1905 v pokoj. V svojih pesmih je izUval domoljubna in verska čustva. Najbolj znana je domoljubna pesem SLOVENEC SEM (iz leta 1866), ki jo je uglasbil Ipavec. Z njo so se vnemala domoljubna čustva pri ljudstvu, saj je ponarodela. LADISLAV GREGOREC, politik, rojen 1839 v Destmiku, umrl leta 1924 v Novi cerkvi pri Celju. Bil je duhovnik pri Rupertu v Slovenskih goricah, prof. teologije v Mariboru in pred tem služboval tudi drugod po Štajerskem. Na njegovo slovensko orientacijo sta vplivala Davorin Trstenjak in Božidar Raič. Po Jožetu Ulagi je bil urednik Slovenskega gospodarja v Mariboru do 1885. Odločno je branil slovenske narodne zahteve in se boril proti nemškutarjem. Bil je zato kaznovan z denarno globo in zaporno kaznijo 24 dni. Odvzeli so mu tudi profesuro. Poleg cerkvenili spisov je pisal o šolskih zadevah. Po Raicevi smrti je bil izvoljen za državnozborskega poslanca (1886-1900). Bil je član odbo ra, ki je s Šukljem in TokUjem sestavil 1886. spomenico slovenskih zahtev. Govoril je kot poslanec za avtonomijo avstrijskih narodov (leta 1887). Smatral je, da bi jugoslovanska avtonomna pokrajina brzdala sebične težnje avstro-ogrskega dualizma. Na shodu v Ptuju (1887) seje zavzemal za zedinjeno Slovenijo. Snoval je slovensko zvezo na Dunaju, da bi se potegovala za narodne in pohtične pravice Slovanov, zajamčene v 19. členu osnovnega zakona. Prišel je v spor s Šukljem, ki ni smatral vprašanje zcdinjene Slovenije za oportuno. Tudi nekateri drugi slovenski politiki in poslanci Hohenvvartovega kluba se z njim niso strinjali. Smatrali so, da je v zahtevah preradikalen. GREGOREC se je zavzemal za slovensko narodno šolo. Na proračunskih debatah v državnem zboru je podal števUna mnenja, kako doseči enakopravnost slovenščine v šolah in uradih na Štajerskem in KoroScera Zavzemal se je posebej za otvoritev slovenskih paralelk na gimnaziji v Celju. Predlagal je tudi spremembo volilnega reda v deželni zbor štajerskih mest. Hotel je, da se obnovijo ukinjena slovenska juridična predavanja na graški univerzi, dokler se ne aktivira pravna fakulteta v Ljubljani. Zahteval je, da se ustanovi pri deželnem predsedstvu v Celovcu in pri namestništvu v Gradcu slovendci odsek, ali v Mariboru namestniški oddelek za slovensko Štajersko. Hotel je tudi višje deželno sodišče v Ljubljani, ki bo zajelo štajerske in koroške okraje in da ustanovijo v Ljubljani slovensko univerzo. Nadaljevanje prihodnjič 10-NAŠI DOPISNIKI 4. avgust 1977- TEIHVIK S skupnimi akcqami se krepi bratstvo... Delajo v Breginju, v vasi, ki je bila v času potresa popolnoma poruSena. Urejajo naselje, delajo zelenice, poti, kopljejo jame za drevje. V prvi dekadi so dosegli 248,6 °/o. Na udarni dan so bili njihovi rezultati na delovišču kar 341 '^'o. Na te rezultate smo lahko ponosni. Prejšnji teden so ptujske briga- dirje obiskali v Posočju pred- stavniki pokrovitelja kmetijskega kombinata Ptuj, skupščine občine in OK ZSMS Ptuj. Brigadirji so jim na brigadni konferenci poro- čali o uspehih na akciji. športna dejavnost v brigadi se je odvijala predvsem po programu športne komisije izmene. Jutranje telovadbe se udeležujejo obvezno vsi brigadirji brigada se je vključi- la tudi v medbrigadna tekmovanja za moške in v košarki za ženske, vključili pa so se tudi v tekmo- vanja s študenti vojaškega centra v Tolminu. V okviru brigade so organizirali športna tekmovanja z drugimi brigadami, popoldne pa se rekreativno ukvarjajo s košarko in nogometom. Zanimiva je bila tudi prijateljska tekma v nogometu med ženskami naše brigade in ženskami brigade Rdečega križa. Brigadirji so v prvi dekadi izdali bihen z naslovom ,,Kubiki" in pet stenčasov. Sodelovali so tudi pri izdaji biltena za celotno naselje ter obveščali o njihovem delu tudi ča- sopisje. V drugi dekadi so izdaU že drugo številko Kubikov in dva Brigadiiji Ehišana Kvedra-Tomaža v Posočju. Foto: N. Topolovec stenčasa. Začasni aktiv se je sestal v prvi dekadi dvakrat. Na prvem sestan- ku, ki je bil odprt za vse briga- dirje, so evidentirali nove člane, katerih delo na akciji bodo stalno spremljali in jih po vrnitvi iz akcije predlagali za sprejem njihovim osnovnim organizacijam. To je prav gotovo najbolj pravično me- rilo za sprejem v članstvo ZK. O interesnih dejavnostih v tej brigadi je Miran Zorčič izrekel be- sede: ,,Zelo sem zadovoljen s to brigado in prav ponosen, da lahko vodim tako brigado. To je mlada brigada in sem bil doma od za- četka prav zaskrbljen zaradi struk- ture brigadirjev (31 fantov, 23 de- klet, povprečna starost 18 let). Prijateljstvo med brigadirji je en- kratno in smo brez problemov, če že so, jih rešimo na brigadni kon- ferenci. Na obisku pri brigadirjih briga- de Dušana Kvedra iz Ptuja smo se po brigadni konferenci pogovarjali Se z najzaslužnejšimi v tej brigadi. Cvetka Fras je predsednica bri- gadne konference in predsednica skupščine izmene. V zakladnico le- pih spominov na mladost je Cvetki prineslo brigadirsko življenje mno- go stvari, kajti od jutra do večera se v brigadi zgodi mnogo zanimi- vega, česar v življenju ne moreš ni- koli pozabiti in se tega z radostjo spominjaš. Kakšno je brigadirsko življenje v naselju po končanem delu na trasi? Organizirana so skupna predavanja za celo izmeno (Zaščita pri delu, prva pomoč in higiena, ZSMS in ZSMJ, o DPO, delegatski sistem) ali pa se briga- dirji zaposlijo v raznih interesnih dejavnostih. Imeli so izlet v Tol- min, orientacijski pohod, obramb- ni dan... Skoraj vsak večer so kul- turni večeri brigad. Organiziran je bil tudi razgovor z narodno heroj- ko Albinco Hočevar-Mali. Jelka Učakar, vodja komisije za kulturo v izmeni in dobitnik udarniške značke v prvi dekadi. ,,V brigadi se kalijo nova prijatelj- stva, nova poznanstva. Udarniška značka mi pomeni veliko, kajti to, da so ravno mene izbrali za do- bitnika značke, je resnično veliko priznanje za moje delo." Marjan Fuks je namestnik komandanta brigade in traser. Povedal mi je, kako poteka delo na trasi: ,,Delo se mi zdi naporno predvsem ija punce, seveda pa tudi za fante, kajti delo je fizično zelo zahtevno. Fantje nadoknadimo malo manjšo delovno zmogljivost deklet in tako postajamo dobri prijatelji. Samoupravljanje v bri- gadi je na zavidljivi ravni, kajti takega samoupravljanja nisem do- živel niti v delovni organizaciji, ni- ti v krajevni skupnosti." Miran Zorčič, komandant briga- de Dušana Kvedra iz Ptuja: ,,Naša brigada je resnično ho- mogena ekipa, brigadirji se med sabo zelo dobro razumejo. Za naslednje leto se bo v pripravah na brigado potrebno še bolj angažirati, čeprav so bile tudi le- tošnje priprave na akcijo intenzivne." Ogledali smo si Breginj, vas, ki jo urejajo. Danes stojijo na tem potresnem območju številne mon- tažne hišice, ljudje pa se težko na- vajajo novemu okolju. Povečini žive tod starejši ljudje, mladi so po potresu odšli v mesta, kajti v domačem kraju ne najdejo zapo- slitve. Zgradili so jim skupne hle- ve, ljudje pa so vsak po svoje navezani na živino, na vrt in na okolje, kakršnega so imeli pred potresom in ne morejo se ločiti od starega, čeprav je stara slika pokrajine zabrisana. Nada Topolovec Šmartno na Pohorju Pohorskim kmetom vrnjen del dolga iz preteklosti Pred dnevi je bila v Smartnem na Pohorju končana letošnja največja mladinska delovna akcija na območju občine Slov. Bistrica. Prek 50 mladili iz občine Slov. Bistrica in z njo pobratene občine Svetozarevo je v času od 5. do 25. julija 77 gradilo cesto. Šmartno na Pohorju-Kalše-Zg. Polskava. Akcija, ki jo je organizirala OK ZSMS Slov. Bistrica, v sodelovanju z oiganizacijami krajevne skup- nosti Šmartno je imela večkratni pomen, osnovni pa je bil, da so ob kovanju bratstva in prijateljstva, skupno s krajani in momladimi občme Slov. Bistrica, vojaki garnizije Pohorski bataljon Slov. Bistrica in mladimi brigadirji iz pobratene občine Svetozarevo, odprli cesto v svet prek 50 kmečkim gospodarstvom in še večjemu številu gospodinjstev, ki so bili vse doslej ločeni od dogajanj v njeni širši okolici. Se do pred nedavnim so se prebivalci med Šmartnim in Zg. Polskavo, ob danes novozgrajeni cesti, oskrbo- vali z živui in z drugimi potrebščinami samo tako, da so hoditi dve in več ur daleč dp prve trgovine v Slov. Bistrici, Smart- nem ali Zg. PoLskavi po blatnih, v zimskem času pa še zasneženih kolovoznili poteh. Kljub rodovitnosti zemlje na tdi območjih, so ostajali kmetje siromašni, njiliovo okolje pa področje nerazvitosti. Ker ni buo potrebne cestne povezave, svojih pridelkov niso mogli prodati, zato so jim propadali doma, ob veliko vloženega truda, saj morajo vsa polja se vedno obdelovati z živinsko vi)rcgo ali kar ročno. Kmetijska mehanizacija je ostala tukaj nemočna, ker ni bilo ccsL Prvi letošnji julijski dnevi pa so tudi prebivalcem v teh predelih Pohorja postali svetlejši, vedrejši in pohii pričakovanj. Celih dvajset preteklih dni seje prebh^alstvo teh krajev povečalo za 50 mladih brigadirjev, kovačev nove sreče vaščanov, kovačev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in nosilcev tradicij NOB Jugosh- vije. Združeni v brigadi Pohorski bataljon so z delom in izobraže- vanjem ob njem utrjevali v času NOB zgrajene vezi bratstva in prijateljstva, katere so gradili njiifiovi starši skupno z zavednimi Jugoslovani. .Mladi bri^dirji so v dneh gostovanja v amartnem in Kalšah izkopali v dolžini prek 7 kilometrov predvidene ceste od- vodne jarke in opravili vsa druga potrebna zemeljska dela. S tem so zmanjšali predvidene predračun- ske stroške gradnje tega objekta od 520 na vsega 170 milijonov starih dinarjev. K temu so v veliki meri pripomogli tudi prebivalci krajevne skupnosti Šmartno in {tebiyalci ob novi cesti Smaitno^ Brigadiiji so vsako jutro odh^ali na delo z zastavami idcozi Šmartno. Gabemik, Kalše, Kočno, kjer so sami opravili blizu 3500 udarni- ških ur in zbrali aedstva s samoprispevkom. Mladi brigadirji so pričeli svoj delovni dan že ob 5. uri zjutraj, uro pozneje pa so že vihteli krampe, lopate in druga orodja na ilovnatih ueh Pohorja na novi trasi, katero bi lahko imenovali tudi trasa bratstva in enotnosti brigadirjev ter občanov iz občin Slov. Bistrica in Svetozarevo. Vse do 14. ure, velikokrat pa tudi več; so oblikovali in odpirali novo okno v svet pohorskim domo- ljubom. Enako kot pred 35 leti so tudi sedaj krajani znali ceniti prizadevanja mladih, zato so z njimi vseskozi tesno sodelovali pri sainem delu in tudi v skrbi, da se seznanijo z domačimi dobrotami. Med njimi je v teh dneh zraslo trajno prijateljstvo, katero se je kamo ob delu pa tudi ob Delo na trasi je bilo naporno, a uspešno. družbenopolitičnim in zabavno- rekreativncm življenju kraja. Brigada Pohorski bataljon, se- stavljena iz Savinjske Mozirske ii) Šaleške čete, je že prve dni skupnega dela, premagala ovire različnih navad, jezika m poznan- stev. Dnevno so uredili prek 600 metrov trase, ob udarnih dneh pa tudi več. S svojim delom so prihranili okoli 8(50.000 dinarjev od celotne investicijske vrednosti objekta. Kljub nekaj deževnim dnevom je brigada presegala norme za okoli 50 odstotkov. Kljub temu, da so dosežke brigade, čet in posameznih brigadirjev, ocenjevali sproti, je bilo težko izbrati najprizadev; nejše. Na brigadni konferenci zadnjega dne akcije so sklenili in tudi podelili sedmim brigadirjem udarniške značke, dvanajstim pa priznanja za dosežene izredne uspehe pri delu. Besedilo in sliki: Viktor Horvat MDA Ormož 1977 f05 brigadir k in brigadirjev gradi vodovod Do 20. avgusta bodo tri brigade pobratenih mest — zgradile nekaj nad 10 kilometrov vodovoda, ki bo potekal od Hajndla prek Velike Nedelje, Vičanskega vrha do Podgorcev. V brigadi so dekleta in fantje iz Splita, Vrnjačke Banje in Ormoža. Veliko je že opravljenega dela, tudi žuljev je že mnogo, vendar delovna vnema ne popušča, Brigadirji so vztrajni, zato ni bojazni, da jim ne bi uspelo zgraditi načrtovane trase. Komandant akcije bratstva in prijateljstva je Ivan Vajda, ki je pohvalil vso oskrbo in počutje v OS Velika Nedelja, kjer je tudi brigadirski tabor. Delo brigadirjev veliko pomeni za ta del ormoške občine. Njihov] solidaren delež je iz dneva v dan večji in tako je tudi bližji trenutek, ko. bodo kraji in ljudje dobili zdravo pitno vodo. i zk! foto: JOSi Tretja izmena se bo poslovila Dobri rezultati v MDA Slovenske gorice 77 se vrstijo kot na tekočem traku. Tretja izmena bo v Dornavi ostala le še jutri in v soboto. Kljub deževnim dnevom, ki so precej ovirali dela na delovišču, so brigadirji še dosegli zadovoljive rezultate. Organizirali so več udarniških akcij, imeli pa Tidcole je treba urejati haloške ceste FOTO: B. VODUŠEK so zelo razgibano življenje vpopoldanskem času. V ponedeljek, 25. Julija so bili brigadirji na udarniški akciji v krajevni skupnosti Stoperce, kjer so nadaljevali delo svojih predhodnikov iz druge izmene pri urejanju ceste Gr"dma-Naraplje. Brigadirjem je pomagalo precej domač...ov, ki ze težko pričakujejo to cesto, saj bodo z njo dobili pravo okno v svet Brigadirjem so ta dan pomagali še dijaki iz Črnomlja. Diomačini so po končanem delu izražali pohvalne besede o brigadirjih, ki so jim priskočili na pomoč, saj je problem cestne povezave v Stopercah skoraj vedno na prvem mestu. Po zaključku udarniške akcije so se brigadirji zbrali skupaj z domačimi mladinci ob kresu, kjer so izvajali kulturni program. V petek 29. julija pa je 51 brigadirjev odšlo na udarniško akcijo v krajevno skupnost Ptujska gora, kjer so prav tako pomagali mnogim domačinom pri urejanju ceste od Doklec do lanskega vrha. To cesto je namreč zelo poškodovalo močno deževje v preteklem mesecu. Brigadirji so urejali to cesto tudi še včeraj. V soboto 30. julija pa so brigadirjem na njihovem delovišču B rigadirji na udarniški akciji v KS Stoperce pomagali občani iz krajevne skupnosti Dornava. Nad 80 domačinov je veliko pripomoglo k dobrim rezultatom pri izkopu vodovodnega jarka, sodelovanje z domačimi občani pa se je nadaljevalo še v popoldanskem času, ko so organizirali še razna športna srečanja, zvečer pa je bil še družabni večer. Brigadirji tretje izmene bodo zaključili s^voje delo na MDA Slovenske gorice 77 v soboto, ko se bodo poslovili od brigadirskega življenja. V nedeljo pa bo prispda v Dornavo še zadnja izmena brigadirjev, ki bo v Dornavi prav tako tri tedne. B. VODUŠEK TEDNFK - ^avgusti977 NAŠI DOPISNIKI - 11 Pragersko Nove proizvodnja v opeLarni je stekla Zaradi zastarelega sistema proizvodnje opečnih izdelkov se je kolektiv gradbenega podjetja Stavbar, poslovna enota TOZD IGM Hoče, v Pragerskem odločil, da proizvodnjo v celoti obnovi. Z deli so pričeli že v letu 1976. Pred nedavnim pa so že pričeli s proizvodnjo opečnih izdelkov. Za razliko od dosedanje je nova proizvodnja povsem avtomatizirana, prav tako kot je avtomatiziran odvzem opeke s proizvodnega stroja in paletiziranjc surove opeke. Vse te funkcije je prej moralo opravljati večje število zaposlenih, ob težavnili delovnili pogojih. Posebna pridobitev je tudi posodobljenje prevoza palet v novo sususilnico. Trenutna zmogljivost novega obrata je 16 mihjonov opečnih enot Proizvodnja je organizirana tako, da lahko z manjšimi, novimi vlaganji in dograjevanjem, povečajo proizvodnjo od dosedanjili 16 mihjonov na skupno 25 milijonov opečnih enot. Ta pridobitev v proizvodnji opcčnUi izdelkov pri nas je velikega pomena, ob vse večjem povpraševanju po tem gradbenem materialu, sc posebno kadar je vprašanje glinopora, iz katerega tukaj izdelujejo opeko. Veliko povpraševanje po izdelkih iz gUnopora je kolektiv pragerskih opekarjev usmerilo v odločitev za rekonstrukcijo proizvodnjih zmogljivosti, povezano z obnovo dotrajanega proizvodnega sistema. Popravilo pa so opraviU tudi na rotacijski peči. Ob teh dosežkili kolektiva, se je povečala njihova proizvodna zmogljwost blizu 64.000 kubičnih metrov glinopora letno. Ob tem paj§ pomembno še poudariti, da se je bistveno dvignila tudi kvaliteta glinopora. V opekami Pragersko zatrjujejo, da jim bo ob dokončani rekonstrukciji uspelo obdržati kontmuitcto proizvodnje in s tem zadostiti potrebam po glinoporu, tako v družbenem kot v privatnem sektorju, saj so v rekonstrukcijo svojega obrata vložih kar 25 mihjonov dinarjev in se obogatili tudi kadrovsko. Viktor Horvat PTUJSKI KLOPOTEC Za domačine sicer nič posebnega, pozornost vsakega turista pa pritegne ,,ptujski klopotec", kije nameščen pod gradom, pred vinarskim muzejem. Za vsakega turista, ki obišče ptujdci grad, je pri klopotcu, poleg parkirišča še lep razgled na Panoramo z vzornimi sadovnjaki KK Ptuj, na desno pa razgled na Ptujske toplice. Besedilo in slika: Konrad Zoreč Ptujski klopotec, v Halozah bi mu rekli ,,mutec", ker nima kjycev in blaje. Navihanka- fotografija meseca Kljub počitniškemu času člani Foto-kino kluba DPD Svoboda Ptuj niso prenehali s svojim rednim delom. Na zadnjem debatnem večeru so izbrali fotografijo meseca na temo OTROa. Med 19 fotografijami sedmih avtorjev je bila izbrana za najboljšo fotografija Miša Koltaka z naslovom NAVI- HANKA. S. Erlač Najboljša, pa tudi najcenejša Na Cafovi ulici je na pročelju zelo stare - spomeniško zaščitene hiše nasUkana in narejena sončna ura, ki se sodeč po premikanju sence nikoli ne ustavi. Lastnik hiše je Maks Metličar, ki je uro s Eomočjo slikarskega mojstra pred iti tudi obnovit Vsekakor je to imenitna zanimivost in kot menijo stanovalci hiše, si bodo prizade- vali, da bo ura na pročelju njihove hiše še ostala, kajti ta je poleg vsega tudi mestna zanimivost.. . besedilo in shka: zk Ura na sončni „pogon" se od vzhoda do zahoda sonca ne ustavi, vendar le takrat, ko je jasno nebo. 12 - NAŠI DOPISNIKI 4. avgust 1977- TBDMIK Morje, sonce, veselje... Biograd je znano letoviSko mesto ob Jadranskem morju in leži pri- bližno na polovici naše obale. Mesto ima zelo ugodno lego, čist zrak, ustaljeno precej toplo pod- nebje. Lahko bi rekli, da je Biograd v teh počitniških dneh pravi Ptuj v malem, saj tam vsako leto preživi Jože ESiart že tretje leto opravlja lolonijo svoje počitnice veliko naših ob- čanov. V Biogradu je tudi počitniška kolonija občine Ptuj, kjer že vrsto let preživlja deset dnevne počitnice precej otrok iz ptujske občine, letos pa so tam letovali tudi šolarji iz ormoške in slovenskobistriške ob- čine. Zanimalo nas je, kako je or- ganizirano življenje v koloniji, zato smo se oglasili v Biogradu. Že prvi pogled po prostorih počitniške kolonije in njeni okolici je bil dovolj za ugotovitev, da je vsak, ki preživi deset dnevne počitnice v tej koloniji deležen izredno pestrega življenja. Dom, v katerem bivajo otroci se nahaja v neposredni bližini lepo urejene plaže, od njega je lep pogled na sam Biograd in na sosednje otoke. O samem življenju v počitniški koloniji nam je povedal precej zanimivosti Jože Ekart, ki je uprav- nik te ustanove že tretje leto zapo- red. Izvedeli smo, da bo letos letovalo v Biogradu skoraj šeststo otrok, predvsem šolskih, nekaj pa tudi predšolskih. V vsaki izmeni je prostora za 100 otrok in za vso strokovno osebje. Da bi bila kar najbolj zagotovljena varnost slehernega posameznika ima vsaka izmena poleg učiteljev še medicin- sko sestro. V koloniji je še posebna zdravstvena soba, kjer bi imeli za- gotovljeno vso nego otroci, če bi zboleli. Poseben povdarek je v koloniji namenjen plavalni šoli, saj je eden izmed glavnih ciljev deset dnevnega bivanja otrok na morju, da se nau- čijo plavati. Tako ima vsaka iz- mena še svojega plavalnega učite- lja. Seveda pa pri plavalni šoli več- krat nastopijo težave, ki so naj- večje na začetku vsake izmene, kajti med šolarji je poleg velikega števila takšnih, ici se prvič srečajo z morjem, še veliko tistih, ki imajo prvič oblečene kopalke. Kljub temu so rezuhati šole plavanja zadovo- ljivi, saj se ob koncu vsake izmene obdrži na vodi okrog 90 odstotkov otrok. Čeprav deset dni počitnic na morju hitro mine, organizirajo šolarji, seveda s pomočjo svojih mentorjev, precej raznovrstnih športnih, kulturnih in drugih pri- reditev. Nedaleč od doma, kjer pre- bivajo imajo urejeno igrišče za odbojko in gozdiček, kjer se lahko ukvarjajo z ostalimi športnimi pa- nogami. Uporabljajo lahko tudi športno igrišče osnovne šole iz Biograda. Prav tako je vsaka iz- mena deležna še vožnje po morju in sicer aa otok Pašman, kjer otroci spoznajo osnovne značilnosti otoškega življenja, obenem pa dobijo tudi geografsko predstavo otoka. Ob koncu vsake izmene or- ganizirajo še plavalno tekmovanje, nekateri pa se udeležijo posebne trim akcije, kjer lahko pokažejo vse svoje znanje in sposobnosti. Ob večernih zborih spoznavajo udeleženci kolonije še značilnosti Jadranskega morja in obale, učite- lji jim pripovedujejo o morskih prebivalcih in rastlinah ter o turi- stičnih zanimivostih samega Biograda. Ob koncu vsake izmene priredijo družabni večer, kjer anali- zirajo uspehe posameznih skupin. tisti, ki so se naučili plavati dobijo posebne diplome, najboljši pa še poleg tega manjše ,,sladke" nagrade. Tako torej preživi del svojih po- čitnic v Biogradu precej otrok, med Pogled na prostor, kjer je jedilnica in kuhinja njimi je tudi veliko takšnih, ki jim je družba omogočila z denarnimi prispevki to letovanje, kajti 980 dinarjev je za marsikaterega starša prevelik prispevek. Ob koncu pogovora je Jože Ekart še dodal, da kljub vsakoletnim izboljšavam počitniškemu domu še marsikaj primanjkuje za nemoteno delo- vanje. Potrebna bi bila širša pomoč in sleherni posameznik bi se moral zavedati, da je letovanje otrok v današnjem času skoraj nujno, kajti le spočiti otroci se bodo lahko spo- prijeli z mnogimi šolskimi obvez- nostmi že v septembru. B. VODUŠEK Knjiga mi je razvnela domišljijo Leta 1974 spomladi sem se vpisal v knjižnico z željo, da bom skrbno prebiral knjige. Po vpisu sem do danes prebral mnogo knjig. Od vseh se mi je najbolj vtisnila v spomin knjiga Bermudski trikotnik ali trikotnik smrti. V tej knjigi opisuje pisatelj neznan izgin letal, vojnih in drugih ladij. Nekateri znanstveniki so utrli misel, da Atlantida ni umrla, ampak je še živa, drugi pa se ravnajo po nekem raziskovalcu, ko je sam v svojem letalu preletel trikotnik in ko se je vračal, se je povzpel na višino 33000 čevljev, in malo po vzpenjanju je začutil, da v letalo sili ali vdira bela voda. Čez kake pol ure pa se je znašel že nad Filipini. Zanimiv primer je eskadrile bombnikov ameriške vojske, ki je skrbno poslikala in preletela trikotnik. Poveljnik misije je predal radiotelegrafistu takšno sporočilo: „Ne vemo kje smo, vse navigacijske naprave in vsi kompasni kazalci se vrtijo, zmanjšali smo hitrost na 100 km/h. Okrog sebe vidim belo. Mislim, da smo nad Filipini. Kmalu bomo pristaM. Konec!" Toda na letališču so letalaa čakali, a jih ni bilo. Potem so opozorili vso ladjevje naj išče po trikotniku letala. Raketni lovci so iskah dan in noč, toda nič. Po drugem dnevu so pristala letala, ki so jih pogrešali. Pa saj to ni mogoče, da bi letala pristala brez goriva. Spraševali so jili, a resnice še danes ni o trikotniku« Mnogi beremo knjige, si s tem bogatimo besedni zaklad. Knjigo lahko komurkoli prodamo, da mu bo dobra in v branju prijateljica, ko jo bo prebral jo bo dal na knjižno poHco. Janko Podlesnik O. Š. „Franc Osojnik" Ptuj Tretja izmena pred odhodom iz Biograda AKTIVNOST DRUŠTVA SLEPIH Društvo slepih in slabovidnih v Ptuju, ki deluje za območje občin Ptuj in Ormož je za svoje člane organiziralo v mesecu juniju dvodnevni izlet. Dva polna avtobusa sta krenila v Kočevski Rog, Črnomelj, Metliko in Vini- co. V Kočevskem Rogu so si ogleda- li bazo 20, v Černomlju spomenik Kostnico — padlim partizanom pa viniški in belokrajnski muzej. V Vinici tik ob Kolpi so si udeleženci ogledali Se muzej v rojstni hiši in spomenik našega velikega pesnika Otona ŽUPANČIČA. V soboto 30. julija pa je planin- ska sekcija društva krenila na OSANKARICO in počastila spo- min žrtvam pohorskega bataljona pri TREH ŽEBLJIH. Številni venci in sveži šopki pričajo o stalnih obiskih tega l^cndarnega kraja. Izletniki so se prek Poljčan dobro razpoloženi vrnili v Ptuj. Vsi izleti v tem letu so posvečeni letošnjim Titovim in partijskim jubilejem in praznovanju borca ob 30. obletnici obstoja naših društev. J. D. Gostilna LUŽNIK Ormoška cesta Ptuj Nudimo toplo malico in druga topla jedila, ter vse vrste pijač. Pridružujemo se iskrenim čestitkam ob 8. avgustu, prazniku občine Ptuj! mk Mladinska knjiga v zalogi imajo vse šolske potrebščine. Za kupce nad 400 din so pripravili lepe nagrade. K prazniku občine Ptuj vsem občanom iskrene čestitke! Alojz Forstnerič KLJUČAVNIČARSTVO Cankarjeva 7 Ptuj, telefon 77-818 opravlja vsa ključavničar- ska dela in se tudi vna- prej priporoča. Obenem čestita Obča- nom k prazniku — 8. avgustu! Društvo računovodskih in finančnih delavcev občin Ptuj — Ormož ................... čestita k občinskemu prazniku 8. avgustu vsem delovnim ljudem in občanom! CBmis TOZD avtobusni medkrajevni promet, poslovalnica Ptuj Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke k praniku občine Ptuj! Vsem tistim, ki potujete z našimi sodobnimi avtobusi, želimo kar ngiboljše počutje in varno vožnjo! 0()sie\ek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj razpisuje po 34. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 8. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 11/67) Javni natečaj za oddajo v uporabo zemljišča v Dolanah za gradnjo proizvodne hale. Gradnja tega objekta je dovoljena pod pogoji lokacijske dokumentacije, katero izdela Zavod za urbanizem Maribor. 1. Predmet natečaja je zemljišče družbene lastnine, ki ga tvorita parceli št. 172/1 njiva v izmeri 1,1556 ha in 170 njiva v izmeri 1,4188 ha ter del pare. št. 172/2 njiva v približni izmeri 0,3400 ha, vse ležeče v k. o. Dolane. 2. Izklicna cena za en kv. m ponudenega zemljišča je 10 din in zajema samo od- škodnino za pravico uporabe zemljišča. Stroški komunalne ureditve breme- nijo v celoti investitorja, ki je zemljišče dolžan komunalno opremiti v skladu z načrti, ki jih odobri urbanistična služba te skupščine. 3. Rok za pričetek gradnje na zemljišču, ki je predmet natečaja je leto 1977. 4. Natečaj je usten in bo v petek dne 12. 8. 1977 s pričetkom ob 12. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, soba št. 32/11. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino v višini 30.000 din ter pismeno izjavo, da se z razpisanimi pogoji natečaja strinjajo. Varščino je nakazati na račun komunalnega sklada občine Ptuj na račun št. 52400 - 652 - 25050 in se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izklic- no ceno zemljišča. 5. Pravico uporabe na zemljišču, ki je predmet natečaja pridobi najugodnejši ponudnik s pravnomočno odločbo o dodelitvi zemljišča. Pred vročitvijo te odločbe pa mora skleniti z Občino Ptuj posebno pogodbo glede izpolnitve obveznosti iz natečajnih pogojev. 6. Izlicitirano odškodnino mora najugodnejši ponudnik plačati v roku 30 dni od dneva podpisa posebne pogodbe. 7. Vsa pojasnila z razpisanim natečajem dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, soba št. 32/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem ANTON LAH STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Cesta kurirjev NOV Izdeluje kovinske objemke za vinogradniške nasade in vrši usluge strojne obdelave. Ob prazniku občine Ptuj — 8. avgustu čestita vsem občanom in poslovnim sodelavcem! VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MARIBOR TOZD VODNOGOSPODARSKA ENOTA DRAVA PTUJ Delovnim ljudem in občanom, poslovnim partnerjem in družbenopolitičnim organzacijam iskrene čestitamo ob prazniku občine Ptuj — 8. avgustu! METALKA Ljubljana n. sol. o. TOZD Prodaja, prodajno skladišča Ptuj, Rogozniška 7 Nudi največjo in najcenejšo izbiro raznih strojev, vseh vrst gradbenega materiala, razno okovje, orodje in veliko drugega. Pridružujejo se čestit/cam ob praznilcu občine Ptuj — 8. avgustu. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka JANEZA GASPARICA iz Gr^ene se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, govorniku krajevne skupnosti Grajena, prav tako častiti duhovščini in pevcem. Ž^ujoči: žena Elizabeta, sinovi Janko, Alojz in Branko, hčerki Marija in Lizika ter ostalo sorodstvo. TEDNIK ~ ""'9""* ^^^^ ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 Lovska družina Ptuji že tretjič zmagovaleci Poleg ribiške in padalske športne prireditve, so se med uvodna prazno- vanja ob prazniku občine Ptuj vključili tudi lovci. Lovska družina Jožeta Lacka je organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe na streli- šču ob Dornavski cesti. Pomerilo se je 70 pristašev zelene bratovščine. Največ uspeha v ekipni konkurenci je imela lovska družina Ptuj, ki je le- tos zmagala že tretjič in tako ponovno osvojila prehodni pokal narodnega heroja Jožeta Lacka. Drugo mesto je zasedla lovska družina iz Dupleka, tretja pa je bila lovska družina iz Kidričevega. Organizator tekmovanja — lovska družina ,,Jože Lacko" je zasedla če- trto mesto. Organizirali so tudi tekmovanje posameznikov, med katerimi se je najbolje odrezal Ualijan Giacometi, drugo mesto je zasedel Rožma- rin, član lovske družine Spodnje Ptujsko polje, tretji pa je bil Kranjc iz lovske družine Duplek. Tradicionalno tekmovanje je tudi letos dobro uspelo, opazili pa smo povečano zanimanje za to športno panogo, kar nam kaže množična udeležba na nedeljski jMireditvi. B. VODUSEK O ribičih, ribicah in še očem Kot je v navadi pri ribičih so se začeli posamezniki zbirati ob podlehniškem jezeru že pred 6. uro zjutraj. Do 7.30, ko se je tekmovanje pričelo pa se je zbralo 24 ekip članov in tri mladinske ekipe. Ob poku iz pištole, ki je naznanil začetek tekmovanja, je prijelo za ribiške palice kar 69 čla- nov, tri članice in 9 mladincev, vsi so seveda v svoj predel vode nametali čimveč ribje hrane, da bi privabili ,,prebivalce" jezera k obrežju. Sprva manj, pozneje pa je vse več ribic romalo v tekmovalne vrečke, nekateri pa so samo učili plavati črve na trnku. Kakorkoli že, ob poldnevu so bili rezultati tekmovanja že znani. Kot smo že zapisali na prvi strani je pokal osvojila RD iz Varaždina, ostali N«Jbo|Jia med ehnicami, Ivica Nekrep je takole konkurirala vsem ostalim ribičem. Foto: M. Ozmec rezultati pa so takile: 2. mesto ekipno je osvojila RD Brežice, tretje pa RD Ruše, ki je tokrat prvič sodelovala na ribiškem tekmovanju v Podlehniku. Med posameznimi člani so bili najboljši Dražanič — Varaždin, pred Zaboričem — Brežice in Rabičem iz Kostanjevice. Med članicami, tekmovale so sa- mo tri, se je najbolje odrezala Nekrepova iz Sladkega vrha pred Vrečajnikovo iz Brestanice in Jancovo iz Lendave. Domačini Iz Ptuja so se odrezali z mladinsko ekipo, saj so dosegli prvo mesto, pred ekipo iz Ormoža in Sladkega vrha. Rezultati med mladinci posamezno pa so: 1. Zvonko Arnuš -- Ptuj, 2. Slavko Arnuš — Ptuj, 3. pa Iztok Nekrep — Sladki vrh. Vsi prvouvrščeni so razen poka- lov in priznanj prejeli še razna praktična darila in kurente v spo- min na tekmovanje v Podlehniku. —OM Prehodni pokal ostal domačinom v počastitev drugega krajevnega praznika v Lovrencu na Dravskem polju je športno društvo te kra- jevne skupnosti organiziralo tekmovanja v nogometu, šahu in namiznem tenisu. V petek so se med seboi pomeri- le ekipe Apač, Gerečje vasi, Kidričevega in Lovrenca. Krajevna skupnost Lovrenc je v nedeljo, na zaključni dan praznovanja podelila prehodni pokal krajevne skupnosti Lovrenc najboljše uvrščeni ekipi. Ekipno so zmagali športniki domačega kraja s 55 točkami. V posameznih disciplinah pa so bih zmagovalci naslednji: nogomet — Gerečja vas; namizni tenis — Lov- renc; šah — Lovrenc. Za doseženo prvo mesto v posa- mezni disciplini je športno društvo podelilo pokale. N. Topolovec OTON VELUNŠEK - DRŽAVNI PRVAK v Vipavi je bilo državno prvenstvo v modelarskih kategorijah Fl-A, Fl-B in Fl-C letalskih modelarjev. Udeležili so se ga tudi člani modelarske sekcije aerokluba Ptuj. Največ uspeha so imeli v kategoriji Fl-C kjer je Oton Velunšek osvojil prvo mesto, Žuran pa šesto. Ekipno so bili Ptujčani v tej kategoriji tretji. V kategoriji Fl-B je bil Peček tretji, Hostnik šesti in Dajčman deveti, ekipno so osvojiU drugo mesto. Čestitamo! Športne prireditve ob občinskem prazniku v programu prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika v občini Ptuj so tudi nekatere zanimive športne prireditve. O teh, ki so bile to nedeljo obširno poročamo v današnji številki. Naj vas opozorimo na ostale prireditve, ki bodo v soboto in nedeljo. V soboto se bo ob osmi uri pričelo tekmovanje lovskih ekip SR Hrvatske in SR Slovenije bratskih občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin v streljanju na umetne, glinaste golobe. Prireditev, ki bo na olimpijskem strelišču v Hajdošah, bo potekala za prehodni pokal Bratstva in enotnosti. Prav tako v soboto se bo ob 17. uri na stadionu rokometnega kluba Drava pričel rokometni turnir ženskih članskih ekip iz Cakovca, Varaždina, Krapine in Ptuja. Pričakujejo ekipe Zrinjski iz Cakovca, VAMA iz Varaždina, Drave iz Ptuja in ekipo Krapine. V nedeljo bo popoldan na kartodromu v Hajdošah pri Ptuju druga dirka za državno prvenstvo v kategorijah juniorjev, do 100 ccm in 125 ccm. Pričetek tekmovanja bo ob 14. uri. Po uspelem troboju Češkoslovaške, ZRN in Jugoslavije se nam obetajo zanimive vožnje in zagrizeni boji najboljših tekmovalcev za točke v državnem prvenstvu. Držali bomo pesti za Langerholca, Artenjaka, Pislaka, Slano in ostale iz ekipe AMD Ptuj, ki bodo poskušali opravičiti vlogo favoritov v ekipni Jy2EJcureBfii,._.._____,_________._____. „_ - 1. kotar Uspela prireditev Ptujski padalski pokal v Podlehniku vsako leto privablja veliko število obiskovalcev. Tako je bilo tudi to nedeljo, kljub temu, da je bilo vreme vse prej kot ugod- no. Motilo je gledalce še bolj pa tekmovalce, ki so se pomerili v skokih v jezero in plavanju. Vsak padalec je pred skokom ocenjeval hitrost in smer vetra s pomočjo sondažnih trakov. Ven- Alojz GoJ£tf in Branko Goijap, pozdravni govor ob začetku prireditve. dar so bile ugotovitve nekaterih napačne, zaradi, kot so mi po tekmovanju povedali nekateri padalci, takoimenovanega rafalne- ga vetra ali sunkov, zato je kar pet tekmovalcev zgrešilo jezero in odjadralo precej vstran. Po dosko- ku v vodo je moral vsak padalec preplavati razdaljo do prvega in nato še do drugega cilja. Na voljo je imel 45 sekund. Vendar so le tri- je padalci plavali tako hitro. To sta bila člana aerokluba Cakovec: Stanko Grabar in Stjepan Vrbančič ter ptujski padalec Janez Vidovič. Ti so tudi osvojili prva tri mesta. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Stanko Grabar AK Cakovec 17,4 kazenskih točk; 2. Janez Vidovič AK Ptuj 24,6 kazenskih točk; 3. Stjepan VrbanCič AK Cakovec 31,6 kazenskih točk. Ekipno: 1. AK Cakovec (Gra- bar, Vrbančič in Leček); AK Ptuj (Vidniš, Vidovič in Kodela); Prvouvrščeni tekmovalci in eki- pe so prejeli pokale in nagrade, ki sta jih podeljevala predsednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup in Alojz Gojčič. Namen prireditve, ki je dobro uspela, je bil počastitev letošnjih partijskih in Titovih jubilejev, 35- letnice zadnjega boja Sloven- skogoriške čete ter seveda občinskega praznika 8. avgusta. Zraven tega pa tudi prikaz dejavnosti in uspehov dela članov in članic Aerokluba Ptuj. 1. kotar Doskok padalca na gladino Jezera. Komisija v motornem čolnu je meriia čas, ki ga je padalec porabil za plavanje. Padalec je odskočU na višini 600 metrov. Najospcšnejla trojka na zmagovalnih stopnicah. Foto: M. Ozmec Drava-Leskovec v okviru občinskega praznika ter Titovih in partijskih jubilejev organizira TVD Partizan v Leskovcu prijateljsko nogometno tekmo z NK Drava. Pred tekmo bo občinska zveza za telesno kulturo podelila NK Leskovec priznanje za najsolidnej- šo igro (faire play). Pričetek tekme bo ob 17. uri na nogometnem igrišču v Leskovcu. N. Topolovec Vsem delovnim ljudem, družbenopolitičnim organizacijam In skupnostim, delovnim kolektivom in društvom čestita ob prazniku občine Ptuj — 8. avgustu KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ 14-ZA RAZVEDRILO 4. avgust 1977 - XEDNIK TEDNIK -^•avg"st1977 OGLASI IN OBJAVE - 15 Srečanje zdomcev na Borlu v soboto 30. julija je bilo v letovišču na gradu Bori prijateljsko srečanje delavcev, začasno zaposlenih v tujini in delavcev v domovini. Srečanje je organiziralo Slovensko kultumo-umetniško in športno društvo Maribor iz Ilildna v Zvezni republiki Nemčiji in občinska sveta zveze sindikatov Slovenije občin Ptuj in Maribor. O pomenu takšnih in podobnih srečanj je spregovoril ob otvoritvi kiiltumega spcvieda Jakob Hebar predsednik predsednik slovensk^ društva iz Hildna. Udeleženci srečanja so želeli, da bi takšna srečanja postala tradicionalna. Po otvoritvi ie v kulturnem sporedu nastopil mešani pevski zbor Alojza Arnuša iz Rogoznice, Nonet iz Dornave in folklorna skupina Vinko Kor že iz Cirkovc. Zochncem je spregovoril tudi Franc Klemenčič, podpredsednik zveze sindikatov občine Ptuj. Nato je na zabavnem delu prireditve igral ansambel Statenbeig, pzav tako iz Hildna v Na srečanju je zapel meSani pevdd zbor Alojza Arnuša iz Rogoznice in nonet iz Domave. ZRN. Člani društva iz zamejstva si še želijo takšnih srečanj, ki naj bi postala tradicionalna. Besedilo in slika: B. VODUSEK Jakob Hebar je otvoiil srečanje FOTO: B. VODUŠEK Zlata poroka v Ptuju Na matičnem uradu v Ptuju sta v soboto svečano potrdila 50 letnico skupnega Življenja JANEZ in ELIZABETA MURSEC, kmeto- valca iz Ločkega vrha 33 pri De- strniku. Janezu je 73 let, Elizabeta pa jih bo novembra dopolnila kar 85 in je ponosna, da je tudi ona ,,Titova letnica". V zakonu sta imela dva otroka, ki imata danes ie devet vnukov in dva pravnuka. Foto: Langerholc ČRNA KRONIKA v tednu od 23. julija, do vključno 1. avgusta 1977 so bile na ožjem območju ptigske občine vsega tri prometne nesreče, v katerih so posredovali miličniki. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo, v nesrečah so bile lažje telesno poškodovane le tri osebe. Skupna materialna škoda na vozilih pa znaŠa 4.000 dinarjev. O trčeiyu avtobusov pa poročamo pose- bej. Neznanje predpisov vzrok nesreče v ponedeljek 25. julija ob 12.05 je prišlo v Ptuju na prehodu za pešce, pred železniškim prehodom, do lažje prometne nesreče. Peter Svenšek iz Gruškovja 115 je vozil kolo z motorjem brez potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa. Na prehodu za pešce je prečkala cesto pešakinja Elizabeta Horvat iz Barislavc 5. Svenšek ni ustavil, ampak je vozil naprej in zadel v Horvatovo. Oba sta padla po cestišču in se pri tem lažje telesno poškodovala. Obema je bila nudena takojšnja zdravni- ška pomoč. Materialne škode ni bilo. Na vprašanje miUčnikov zak^j služi prehod za pešce, Svenšek ni znal odgovoriti, kar kaže na absolutno neznanje predpisov o varnosti cestnega prometa. Nepravilno zavijanje v torek, 26. julija 1977 ob 7.10 se je zgodila v Hajdini pri odcepu enosmerne ceste za Maribor lažja prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba lažje telesno poškodova- na, materialna škoda pa znaša 4.000 dinarjev. Tuj državljan Engambe Marel (Kongo Brazavil), živeč na Madžarskem, s sopotnico, je vozil osebni avtomobil iz smeri Ptuja proti Mariboru. Na prehodu za pešce pri omenjemen odcepu je prečkal cesto pešec Franc Vrtič iz Zabovcev. Ko je Engambe zavil na desno je prepozno zagledal Vrtiča in kljub zaviranju trčil vanj. Vrtiča je zbilo po cestišču, zaradi česar je bil lažje telesno poškodovan. Vandalizem na cestah v noči od 30. na 31. avgust sta se vračala iz vesehce v Majšperku dva mlada objestneža iz Apač. Med svojim pešačenjem proti do- mu sta uničila ali poškodovala 15 različnih prometnih znakov. Razbijala sta iz objestnosti in vinjenosti, pri tem pa povzročila za prek 5.000 dinarjev materialne škode, kajti prometni znaki so bili popolnoma novi. Omenjena nočna vandala je na delu zalotil miličnik, zato bosta za svojo objestnost kmalu prejela zasluženo plačilo. -OM Trk avtobusov, ena težka, šest lažjih poškodb v soboto zjutraj, okrog četrt na sedem se je v Zaklu pri Podlehniku zgodila težka prometna nesreča. Na ostrem, nepreglednem ovinku sta se srečala avtobusa, ki sta ju vozila Janko Kopše iz Zetal in Mi- lan Sprah iz Zakla. Ker sta vozila hitro, sta ob srečanju oba močno zavrla. Pri tem je oba avtobusa zaneslo na sredino cestišča, da sta trčila s sprednjima levima deloma. Pri trčenju se je hudo ranila Kristina Zajšek iz Kozminc, šest potnikov, med njimi tudi voznika pa je dobilo lažje poškodbe. Ti potniki so bili: Dragica Pulko, Anton Cafuta, Ivanka Flis in Ljudmila Mlakar. Prepeljali so jih v ptujsko bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. Po približni oceni je na avtobusih za okrog 70.000 dinarjev škode. Mali Markovčani so zaplesali našim izseljencem iz Amerike v soboto 23. julija se je s turne- jo po Sloveniji za kratek čas ustavilo v Ptuju 110 naših rojakov iz Amerike, ki so tudi letos prišli na letni dopust v svojo staro domovino. V Ptuju so si ogledaU kulturno zgodovinske zanimi- vosti, nato pa so se okrog 13. ure odpeljali na grad Bori, kjer je bilo za njih pripravljeno kosilo. Naši mali Markovčani, ki so jih čakali z nageljni v naročjih, so bili že nekoUko nestrpni, ker jih ob napovedanem času ni bilo. Končno smo zaslišali brnenje avtobusov. Bil je prisrčen in obenem ganljiv prizor. Ko so naši gostje izstopali iz avtobusov, so se naši mah plesalci pomešali med njih in jim delili nageljne, naša dva godca pa sta jim zaigrala dobrodošlico. Fotografiranja, stiskanja rok in objemanja ni bilo ne konca ne kraja. Orosile so se nam oči z mislijo na svoj dom in domovino, ki je za vsakega rodoljuba lahko samo ena. Tudi tokrat bi lahko rekli, da smo si tako blizu, čeravno geografsko zelo daleč. Ko se je vse skupaj le nekoliko umirilo, so se naši rojaki počasi odpravili na grajsko dvorišče in posedli ob pripravljenih mizah, smo se pripravili za nastop. Spjet je bilo vse na nogah, ko so naši najmlajši izvajali kulturni program s spletom štajerskih plesov, saj na- ši rojaki niso pričakovali, da bodo ti mali otroci tako prisrčno zaple- sali. Verjetno ni bilo niti enega našega rojaka, ki si ni odnesel v svojo domovino vsaj enega spominskega posnetka. Po končanem kosilu so nas zaprosili naj še kaj zaplešemo. Prošnji smo se rade volje odzvali in za nameček zaplesali še ples z metlo, z njo smo ponovno poželi veliko odobravanja. Ob koncu so naši mali plesalci povabili na ples še naše rojake. Zavrtelo se je staro in mlado. Naše deklice so vrte- le ameriške očke, dečki pa že precej okrogle ameriške mamice. Vrstili so se valčki in polke vseh vrst, vsakdo se je pač vrtel kot je vedel in znal — skratka bilo je enkratno in nepozabno. Njihov vodič, mlad postaven fant, ki potuje z našimi rojaki po Sloveniji nam je zaupal, da takšnega spreje- ma, kot je bil na Borlu še, do sedaj niso bili deležni. Ko gostinski in turistični delavci večkrat razmišljajo in razpravljajo kaj nuditi gostom še poleg jedi in pijače lahko le ugotovimo, da naši rojaki ob prihodu v svojo staro domovino pogrešajo sproščenost in domačnost, da tako vsaj za nekaj časa pozabijo v mirnem zelenem okolju na oglušujoči ro- pot in burni tehnični napredek s katerim se soočamo na vsakem koraku. Obisk na Borlu se je nagibal h kraju. Vodja naših rojakov iz Amerike se nam je zahvalil za prisrčen sprejem in si zapisal tudi naš naslov. ,,Pisali vam bomo in seveda poslali tudi slike." S solzni- mi očmi smo si pomahali v slovo z željo — na svidenje prihodnje leto. F. K. osebna hroniha RODILE SO: Irena Mlakar, Ptuj, Bezjakova 14 — Dejana; Marija Kolarič, Vehki Brebrovnik 82 — Jasno; Ana Majhenič, Lešnica 58 — Dejana; Marija Tement, Spuhlja 91 — dečka; Štefka Sitar, Pobrežje 98 — Natašo; Marija Sketa, Biš 45 — dekhco; Ivanka Cigula, Dorna- va 96 — Andreja; Jožefa Holc, Jiršovci 43 — Romano; Marija Kokol, Vareja 42 — deklico, Marija Bratušek, Draženci 44 — dečka; Jelica Šalamun, Podgorci 8 — Jelico; Rozalija KUnc, Lancova vas 67/a — deklico, Marta Lozin- šek, Krčevina pri Vurbergu 103 — dečka, Matilda Vtič, Dol pri Stopercah — Dejana, Olga Predi- kaka, Ptuj, Slovenski trg 13 — Matjaža, Nada Polanec, Vintarov- ci l/a — Ido; Veronika Puško, Novinci 37 — Roberta; Marija Ulcs, Lovrenc na Dravskem polju 107 — deklico; Terezija Kokot, Placarovci 17 — dečka; Pavlina Vinkler, Slape 12 — dečka; Marija Peršuh, Mihovci 41 — dečka, Majda Brec, Moškajnci 61 — deklico; Marija Kozoderc, Skorba 41 — dečka; Sonja Golob, Brezov- ci 20 — deklico; Nada Keček, Or- mož, Ljutomerska 46 — deklico; Ivanka Laura, Ptuj, Ul. 1. maja 4 — dečka, Kristina Simonič, Dornava 132 — Rajka. POROKE: Alojzij Majcen, Kidričevo 8 in Jelka Cernivec, Podlože 2; Branko Novak, Ptujska gora 100 in Vlad- ka Avguštin, Sele 33/a; Ivan Vičar, Rotman 18 in Veronika Petek, Hlaponci 48; Ivan Metličar, Slovenja vas 74 in Marjana Kureš, Zgornja Hajdina 86; Ivan Kurež, Podlehnik 18 in Danica Lozinšek, Podlehnik 18. UMRLI SO: Anton Vesenjak, Korenjak 25, roj. 1930, umri 24. 7. 1977; Aleš Lešnik, Ptuj, Na tratah 19, roj. 1899, umri 23. 7 1977; Feliks Novak, Kog 43, roj. 1906. umrl 25. 7. 1977; Franc Matjašič, Ptuj, Volkmerjeva 10, roj. 1899, umri 24. 7. 1977; Janez Vidovič, Dolena 1, roj. 1913, umri 22. 7. 1977; Neža Drobnak, roj. Matjašič, Brstje 12, roj. 1907, umrla 25.7. 1977; Marija Kociper, Lešnica 53, roj. 1934, umrla 28. 7. 1977; Mari- ja Lesjak, 2abjak 9, roj. 1898, umrla 24. 7. 1977; Jožef Farič, Rabelčja vas 15, roj. 1896, umrl 26. 7. 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p>oštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednlka telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, z» katare se nt plačuje temaljni davek od pronnata proizvodov. vreme do nedelje, 14. avgusta 1977 Zadnji krajec bo v soboto, 6. avgusta ob 21,40. Napoved: Vreme se bo že da- nes, 4. avgusta spremenilo na le- po in vroče. Jutri so še verjetne plohe z nevihtami. Ze po tradiciji je ožboldski sejem v Ptuju na deževen dan. Mesec avgust bo letos imel precej vročih dni. Od 5. avgusta dalje ni pričakovati dežja, razen ob nevihtah, ki bosta predvido- ma okrog 16. in 25. Alojz Cestnik, Praznični tre mitel( - Glej, kako se letos go^odarstvo smelo vzpei^a. — Mi bi se tudi, če nas ne bi bila piiz^da pozeba.,^