St. 23. V Gorici, v cetvrtek 4. junija 1874. Teeaj IV. „Soca" izliaja vsak cetvrtek in veljs z polto prejeroana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto......«'. 4.BU Pol leta .....,. 2.30 Cetvrt leta .... ;. 1.20 Pri oznanilili in ravno tako pri ,.po-slankah" se placujezanavadnotristopno vrsto: 3$ kr., ce se tiska 1 krat 1 „ ,..... 2 krat « „ „ „ „ 3 krat '/& voce crfct* po proHtoni in pri nanilih v«*»k put 3u kr. %:\ kol.'k SOČA Posamezne Stovilko se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Pateraolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicali „Via del Bnlvwlcre 179" in „Via della caanrma 60" Nurocnina in doplsi naj so blago voljno posiljajo pod nasloyoin; Ured-nijStvo ozivoroa apravnijstvo v Pater-nollijevi tiskarni v Gorici. — Rokopisi sc no vvaSajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo. — Delalcera in drugira no-pvcmoznim se narotfnina zniftv, ako Be oglasfi pri uwlnijStvii. Glasilo slovwskega politiCnega druStva gpriSkega za brambo narodnih pravic. Konfesijonalne postave. iUalje.j §. 44. Premozenja Skofijstev, kapitolnov pa saoio-stanov se bo tucli dalja oskrbovalo po doiedajnih sta-tutnib predpisih, br«z Skode pa driavne pravice do nadzorovanja (§. 88). §, 45. Mej m.jami prej omeiijenih odloeeb ostane likofom in ujibovini namestnikom na oskrbovauje cerk-venega v njihovih vladikonovmah lezeeega premozenja tiati upliv, kateri jim po cerkveudi predpisili tice, veti-dar pa vedno z ozirom ua to, da ti cerkveni predpisi ue ntisproiujejo drzavnim postavam. §. 40. Prebciidno pivraozeuje oskrbujejo duliovni, uztvalci prebuude, patrotm gre pravica nadzoiovanja, dkofom in drzavi pa pravi'a viSega nadzoiitva po§.38. Postavni predpiftt, po katerih itntijo fame obeine ekrbeti M prebendiia poilopjii, ostauejo v veljavi. | 47. Cisto ccrkvene u*tatiovc oskrbujejo slej ko pr*j cerkvene obl.tsti. Dvombe o tern, all je kaka u-ttauova i'lsto cerkvtwi ali tie, razaojuje v zaduji itiStauci milliliter bogodstja. §. 48. Ua veljajo pi*ma o pravnih opravilih za cerkev all za kak cerkvent zavod. treba je/daga pod* piUejo cerkveni predstojmk m vsaj d?a uda v §. 41. i menjenega zastopa. §. 4CJ. Zuauientte spremenitve v bistvueerkvenegu, prebendnega m ustMnovnega premozenja inorajo se neutegoma naznaniti drzavnciuu Oikrbaijstvu bogoLastja. §. 50. KeJ.tr se ima ccrkveu<» in prebendno pre-niozerge, ali premozetije ceikvvnih zavodov (tntanov in cnacih) ptodonosno rabiti in obratati, so, kar se tice naciua in pogojev za vuruost, mirodajni tisti predpisi, ki veljajo v prtd osob. katere uzivujo posebno postuvao varstvo. Pri vzajemoi podpori mej .cerkvaou iate vladiko- viub pripustljivi po izjemi iz posebno vaznib nzrokov, truba je pa, da se o tern porazumete drzavno oskrb-nijltvo za hogexjastje in Skotijstvo, §. 51. Premozpqje IcatolSkib cerkev, prebend in duhovskdi zavoiov odlajati ali obte^avati sine se slej ko prej le po od!oLbab ministorijnlnili ukazov 20. junija I860, (drz. zak. ste«r. l(!2) in 13. julija 1800. (dri. zak. stev. 1T5), izvzeniSi out prodpis, vslel katoro^a takoSna opravilu putrebujejo dovolttve papezeve kurije. §. Dokler se ne izdajo pjscbne postavu o o^krbo-vanji cei'kvetiega in probeudiifga premozeaja (§§. 37. in 43) imij.) se, d?i se i/peljejo odlofibo te postave, po ukazih izdajaii potrcbni prelpisi. §. 551 Ako pre^taun kaka posmnezna cerkvena skupuoat a!t tak zavod, ki sta sainostahio imila avojo premozeujo j zapade to preniozonje verskemu zakladu, Co iiiitanovti.i pHint n« nkazujeju kaj druzega. §. 54. Oo se da po vefi lctnib ostaukib iz dobod-kov cerkvenega premolenja gotovo skloniti, da »ij treba c**lcga premozenja za odloCcni eerkveni namen, zainoft drzavno oskrbuijslvo za bogoeastje po zaslidanja dotid-nega Akofijstva ukazati, da se tiatidol preino?.oaj«, kateri jo nit mi priaK'i'eti letaitn ostankom, uakloni dru-gim eerkvenim nuineuoin, za katere uij zudostne za-lozbe Wndar so pa v takom alucaji ne sine kratiti uzo pridobljtma pravica kako cerkvene ovobc. Nikdar se tudi ne smnjo a tako naredbo prestoptti odloubo dokazljiie po iHtafiovneni pismti, §. 55. l'tv pi re o dol/.uosti, .sklatlati za bogoeastue uumene, razsojujejo politiene oblaetuije po rediu vrati, ee se davsuiua tirja od koga kot obuinarj i kake cerk-veie obCino; ako se pi to tirja ni po-liagi posebuega pravn'*ga iniena, pristojne so sodinje. Tirja se pa davseint iz patrotiatnega iniena, pnstojno so v takib pravdab oblastnije omenjeue v §§. 33. in 34. §. 50. V kakors.tih koli prepirib o dava&nah za bogouast.ie nameue iraajo admiuistruttvne oblastnije, eo USTKK. (I'ohg nem&ega izvirnika.) (Nadatjcmnjc.) Iz prva so mi biii vsi pbsalci euaki, saj sem se zaiila enako dobro z vsemi v kolobaru sukati. Z vsemi sem se vedela zaba^ati in Sahti. To se veudar kmalu aprfcmeni. Izpozna!a sem mtadega nioza, kateri me je pred vsemi druz.-mi gospemi odlikoval. Vse moje misli, vse moje dutstvo bi!o je od teL*a trenulka le njemu po-svedeno. Bii je eastaik, poSten in izvrsteu, vsak gaje poznal, ljubil iu spostovaL Kakor seci tudi k pored-nosti in ponoitt nagnjen* bila, tak) re-s «obeu in tem-nega duta je bii oa. Pa ba§ to, nasprotno moji 6udi, Hit? je vlekio. Dobro se mi je zdelo, da samo jazsem v btanu bila, da so se njegove doitikrat temae oei ob eni garni besedi, obenem samem prijaznem pogiedu na enkrat radosti zasvetile. „MoraS se malo amiriti, ijubo dete8 opominjaia me je mats, ki kmalu izpozna, kaj se v itieoi godi, »me ^ene tie smemo nikdar mozu oeitno pokazati, kaj nam je, predno ne skusa z besedami na§e ljubezoi si pridobiti. Videti mu pad smemo dati, da smo mu »ag»jene, a nikdar mu ne smemo nezakrito tega 6uta pokazati"*. Poskusila sem pac tenauke spolnovati, todaostala sem vedno le pri poskaiuji. Skriti sum le mogla, kaj se v meni godi, kadar sem im-da oci povesene, pra§a me pa po tern Leon Radov— tako se je zval Ijabljeni raoz — pVttidar nijste zalostna, gospica Lucija?A tedaj sem pa morata kvisku poglodati in vedela sem, da v tem pogiedu se ran je tudi vsa moja du§a odprla, Dosttkrat sem zelela in se tudi nadejaia, da se mi bo Leon razodel, toda Tedela sem vendar iz dekliSke sramozljivosfci se mu vsak pot izogibniti, ako sem« me* uilat da itna kaj tacega ua misli. to zaliteviijo nujno potrobo duSnega paatiratva, pmvico, vse kar je primornn, zafiasno urcditi na podlag dono-danjega mernega poseaa i ali 6o se t$ ne da lakoj po-izredeti, na podlagi Intro poizvedeoih dajanskih in prav-nili razmer. §. 57. Zmirom z ozirom na vse predne odloSbo, ostanejo j§e veljavni predpisi v posameznib kronovinah ia dezelah dam zoatran zidanja in branjenja cerkvenhi in prebeodnib poslopij, in zaatran pviskrbovanja o^rki vendt paramentov, pobilfcva in drugib potrebSfiin. Prav v teli zadevah imajo adrainistrativne oblast-nije tudi za naprej, fa kak javni zaklad doplacuje, uradno, 6g pa nij tako, ua zabtevanjo dotic;tiiU strank vse upotiti, da so potrebni strosin pokrtjejo*. ZlaHti morajo, 6o jo ve6 zavezaneov, dan za ustmeno obrav-navo razpisati, pri kateri ho odloci, ali so ti stroiki potrebni ali ne, in ce so, je skuSati, da se vai zavo- , /.and zedinijo o nadinu, po katerem bi se dali stvoski pukriti. Ako se ne da to doseoi, imajo o propirni dol8» nosti na podlagi pri ali po obravnavi poizvedenih do-jansktb in pravdmb razmer lmsoditi v redid vrsti, in to konocno ali za6asno, kakorsno so okolnosti (§§. 55, 50). §. 58. Ta postava se ne takae predpisov, ki veljajo o dediinkem pravu, kadar utnrje kak duhoven brez oporoke. • §. 59. Dohodki izpraznjenib prebend svetnih du-bovnov pripadajo verskemu zakladu, in odstraojeni so predpisi, vsled katerih so bile izvzete prebeude posameznib svetnodubovskib korporacij. VIII. Kako drzava uadzoruje cerkv. oskrbnijstvo. §. 00. Drzavno oskrbnijstvo za bogocastje naj na to pazi, da ne piestopijo cerkvene oblastnije svojega delokroga, in da bodo izpolnovale odlo6be te postave, kakor tudi uredbe drzavoih oblastnij na podlagi te postave razglaseue in odgovarjale njihoviin na to postavo Tako je pnsla pouilad. Na vrtu smo imeli vese-Isco — vceraj je minolo petdeset let. Jaz ->«ra se nakitita, da bi njetnu dopadla, toda ura in ttr.i pretccc, njega pa n;j Bila sem p«av budo nesrecna, da si tudi sem se zunanjo ves-da ka«ala. Na zadnje, ko sem uze vso nadejo zgubila, da bi ga §e videla, pa pride, Nekt daljni prijateij gi je bii obiskal in zadrzal. Kakor sem se uavadila samoljubuo misliti in cutitf, tak) mi tad: t<> uij veljalo zi uzrok. Cutila sem se razzaljeno, dt sem mu muije veljala nego pi*i-jatelj. %\. t» 8t«m mu pokazati lijtela, da se tudt jaz brez njega znam veseliti. Pu-itda sem ga 6isto z ni-mar, smijala in zabavala sem se pa toliko b.dje z druzimi gosjjodici, ki so sedeli pri na§i inizi. Bda sem pored no vesela., Toda zapazivsa s kako globok > tugo ga je napol-nilo moje obnasanj*», bila sem kmalu spravljem, in uze sem hotela Leonu prijazno besedo reci, ko na mah zapazim, kuko njegove o& z nekako ognjeno strastjo na meni pocivajn, katera mi je do sedaj neznana bila ua njem. vh\i* sem si raislila, nsedaj stoprv ve§, kako ne-izreceno si ljubljena, kako 'mocna in globoka mora pa6 b.ti njegova Ijubezni, ker ga malo zanemarjenje tako razburiti mire. Jelo se mi je v glavi vrteti; cbe rokesem morala ua sree poioziti, bal'a sem se, da bi se ne sli§alo,tiko glasno mi je bilo. Bila je do sedaj mirna in srecna ljubezen, ki me je osrecevala; do strasti, o kakorini sem vcasih v knji-gah citala, ie nij pri§!o. Za kaj tacega je bilo ruz-merje prejasno; nobeua rec nama nij poti precila. Sedaj sem prvie okusila kapljico strasti in upijanila sem se. Razburila sem se sania bdjein bolje; skusiti sem hotela, kako dalefi sega moja mod. V tem trenotku sem Leona bolje Ijubila, nego kedaj. Sreca, da me tako ljubi on, resni moX, rae silovito zgrab.; radost me je preliujala po vsem telesu. Pa hotela sem kapipo I srefie do zadnje kaplje izprazniti in cera temaeje so bili ujegovi pogledi in 6em mocoeje se njegovi ustni zapirat?, toliko ve6 omotice mi zadaja ujegova ljubav. In tako se zgodi, da som proti gospodifiem, ki so mi tako malo mar bili, vedno prijaznejsa bila, proti \ju-bemu pa sem se kazala vedno mrzlejo in neprijazno, in pri slovesn imela sem zanj le kratek, mrzel pozdrav, Ta vecer nijsem mogla trenotka priCakati, da bi se mogla v svojo sobo posrniti, da bi §een pot zaduje ure v spominu prezivela. Ko je razburjenost malo po-nehala, me pac neka tiha bolest pretresne, Ce seal po-mislila na krivico, ki sem jo Leonu storda - s god-vojeno ljubnvijo jo hocem popraviti. Hote se v posteljo vle6i, morala sem §e en pot dekli sobo odpreti. Pripoyeduje m;, da je ravno kar govorila z gospodom castnikom Leonom. Ko je na stu-denec po vodi §Ia, prhtopi k njej in obljubiti mu je morala, da mi bo nocoj list in dve rozi prinesla. Izvo-cila mi je obe. Vaa zmesana sprejmem paslano. be danes vidim v duhu pred soboj lezati belo in rudego ro?.o, S tre^ soco roko cdpe^atim Leonovo pismo. „0 Lucija1, mi pise, „uze nekoliko dnij eutim v sebi nekako grozo, katero pa zastooj skusam zaduSiti ali pa si jo razloihti. Ima ta cut mari slutnja ovega biti, kar mi je danes Vase obnasanje proti meni potr-dilo ? In jaz kateremu na tem svetu samo Vi se mo-rete sreco podeliti, jaz bi b.l torej prezgoJuj upal in to za ljubezea spoznal, kar Vain pac nic druzega uii bilo, ko trenotna dopadljivost, ali Se gorSc, le igraca z inojo ljubavijo ? Vendar ne, uccem te misli do kouca misliti; dvomov pa, ki me trpiocijo, ne morem dalje prenusiti; torej rotim Vas, dajte mi jutri zarano - koj, ko se dani bom iniimo jeadil - znamenje, ali je^muja ljubav uslisatia, aline! Ugledam li rudeuo rozo na Vagem oknu - tedaj vom, da suiem priti Vas od starsev iz- tedaj je moja pri- (Kon. prih.) 3daj ^ prositi; ugledam pa belo rozo • hodnjost koncana. se naslanjajocim zahfcevani. V dosego tega smejo ob-lftstoije kaznovati z imovinskim razmeram primemo globo, ali po dragem postavnem ua&uu. _________ (Dalje prill.) Predelska zeieznica in drzavna pomoc. (PosnetM is Lukanovc brosure enaccga naslova.) (Konec.) Najraanje veljave pa bi sraela opozicija tistih Iju-dij imeti, ki (nadejamo se, da jib je malo) vse se sta-lj§&i najozkosrcnejsih narodnostnih predsodkov presojajo ter prebivalcem juznih avstrijskih kronovin v veliko pre-greho Stejejo, da jih nijso nemske matere rodile. Da bi se teorija o podedovanem grehn tako eudno raztezala in razlagala, je v mnogojezieni Avstriji toliko manje uzrokov, ker ta drzava za ohranitev svojo moei in svoja naodvisnoati na vso strani nobenega svojih narodov no more utrpeti, ker se je zdaj„ ko ste se Nemcija in ltalija v samostalni drzavi premenili, tezJSce habsburSke mo-narhije od Pada in Mena na Adrijo in Donavo prelofcilo; in fie se tej gospodi ljubi nas sumnieiti. da prebivalci juznih kronovin avstrijski drzavi nijso tako zvesti, kakor oni, po torn naj za preteklost zgodovina mej narai raz-sodi ter pove, ce se je Primorska kedaj Avstriji uprla ali ob nevarnosti odlasala kri in blago zanjo zrtvovati; za sedanjost in prihodnjost pa je porostva dovolje pre-pricauje, ka vsak Primoree jako dobro ve, da se moreta Trst pa Gorica same v ozk; zvezi z Avstrijo razvijati, kakor tudi na drugi strani Avstrija samo tedaj svoj po-Htieni in trgovinski upliv more obdrzati in utrditi, ako ve eeniti in porabiti ob svojem dolgem morskem obrezji skrito zaklade. Ti mejsobni inttresi so gotovo wocnejsa in trd-nej&a zvezu, nego ustavoverna zvestoba onih, kateri sonatrajo ustavovernost samo kot naroeilni list in izkljue-Ijivo posest vseh sluzeb in dostojanstev, vseh zalaganj in koncesij in ki torej vsak upor proti njihovim domis-IjevaTiim pravieam in zahtevam kot rebelijo proti drzavi opisujejo. Vsakako pa bi bila poll tic na in narodnogospodar-stvena napaka, ko bi se dovoljenje prcdelske zeleznice kot placilo za dobro misljenje, za ve6 ali manje pravilne volitve in korektna glasovanja, ali splob kot strankarsko upraSanje smatralo, ker tukaj no gre samo za korist Trsta in Gcriee nego za blagost cele drzave. Kajti ko bi tndi ne boteli zgodovinskih in statisticnih dokazov nvazevati, ti raorala vendar vsaj izknsnja preteklega nesreenega leta vsakega preprint!, da se vsa drzavna prihodnjost ne more brez nevarnosti na kreditstvo ali boljse na borzno sleparstvo naslanjati in da se sme v novih podvzetjih sploh samo toliko denarja nalagati (in-yestirati), kolikor se ga iz edinih virov produkeije, kme-tijstva, industrije in trgovine dobiva ter po odbitih stros-kih za vsakdanjo rabo prihrani in pristedi, namree pravi kapital. Nemila statistika nam pa tudi tukaj spet kaze, da se v Avstriji v zadnjih dveh letili nij samo vvoznja v obce, nego i vvoznja za 7sakdanjo rabo potrebnega blaga posebe povisala, izvoznja pa se v strasni nseri ponizala, da se je tedaj manje produciralo in jvee porabilo, da se torej ne samo me nij prihranilo, arapak da se splosno bogastvo m.inj§a in se eedalje bolje manjsati mora, m se konsum (drzavni stroski i privatne potrebe) neomeji ali novi pripomocki ne odpro. Velika drzava pa, ee ima tudi se tako ogromno stolico, je pred vsim od dohodkov iz svojih provincij odyisna, kajti po znani priliki Menenija Agrippe mo-rajo udj]e 2elodee rediti, ,da jim more potrebno moc za delo dajati, pa tudi samo tedaj, ee se poslednje res godi, "<8e namreS sredisce za skrajne dele skrbi, more oberaa dobro iti. Na dolgo raztegnena soska dolina, katera je za eesarja Avgosta in za njegovih prvih naslednikov po-sebno ob sedaj v mo&virje spremenjenein morskem obrezji imela najzflravejsi zrak in precvetoeo kulturo in v kateri so bas za tega delj rimski velikasi preradi bivali i se zdaj oskrbuje stolico se zgodaj zrelim sadjem in sofiivjem ter bi mogla pri ngodnejgih zelezno'eestnih zvezah in pri bolje racijonelnem gospodarstvu trg za pri-delke svojih tla gori do severnega morja raztegniti; prav tako bi se mogla neprecenljiva vodna moc Soce v njenem 17 mil dolgem toku in njenih dotokov kot te-melj porabiti za mnogovrstno industrijo, brez katere Trst ?e sme upati, da bi si spet prisvojil izgubljeno trzisce in da bi se skusal z drugimi trgovskimi mesti, kajti samo s evetoeo izvozno trgovino se morejo sredstva pri-dobiti za plafevanje blaga in takih surovin, ki so za yjoznjo pripravne in za dosego nizke voznine sem in tya, tedaj za dosego direktne vvozne trgovine. i • ^rtbi geIezniea zemyiganim pridelkom in planin-skim wdelkom ceno povisala, bi s tem ob enem pripra-yua potrebni kanital za izboijsanje in razgirjenje obde-loyanja zemlje, in zeiezo iz Trente pa premog iz cerk-nme dohne, katera morata zdaj vsled poraankanja po-treomn ob&l v narocaji zemlje pocivati, bi se po tem fk*^0 porabiia. (GlejpeticijosoSkodolinskih ob«n, dec. lo72.) Po izaoljsanam biagostanji bi pa prebivalci tudi ve& davke placevali in drzava bi poleg tega v vseh navarnostih smela ra^uniti na verno udanost in sposob-nost za sluzbo po morji_ in po kopnem enako zmoXnih preoivaleev. SoskoJoIinska zeieznica bi pa ne imela samo mo-gocnega upliva na Avstrije notranji razvoj. nego tu«li na njeno politicno in trgovinsko moc in veljavo ino-zemstva nasproti, kajti iz do sedaj povedanega, se mora jasno videti, da, kakor je po tem. ko so se pomno/.ile zveze ceskih zeleznic z neinskimi, avstrijska trgo-vina od nemske odvisna postal a, hi bili prav tako s poianozenjem zeleznocestne mreze proti jugu in posebno z dovrsitvijo soskodoliuske in arlske zeleznice pogoji vvoznje via Trst, posebno za kolonijalno |blago pa juSino sai moral zanjo glasovati tako se stalisca pravicnosti proti juznirn provincijam, kakor se stalisca narodno, gospoilar-*tvt>nft « politicno moci in veljave avstrijsko monarhije. Za tt*ga delj appellnjenio od uedovoljno podurenega drzavnega zbora na novi in holjso poduceni zbor t ravnu tako si se ti revez presfcia§il. Te?.-ko ti postaje, ker metiis, da ti mozjaui pleSeja v ce-pini. Pa ne, to nij mozjanski pies; kar cujes, prav cujes. Nekdo — sveta CeciUja mu ne zameri I orgla i iiapiuja velevlastno, kakor hrastom skorja gladko grlo meuec zatrdiio, da zamika poslusalce s poseboim petjem. O ti uboga zttva nikoli prevee obzalovauega primerljaja, ki te je peljal v ceikev — sraejat se, (ker kedo bi se ne smijal?) zdaj povzdignes nedolzno levieo, tr§ci§ na v^o moc nevredne i le "v posvetna reel obr-nena usta, da te glaseri smeh ne pogo^podari. Tako oborozen se sklom's potle do soseda, kojega uprasai, ali si res v cerkvr, ker se v*sdno dvomi§, i ko zve§, da m, vzddmes: Za bog.i milega! ter vzdignes, ves notranji bor iziazujooe 06* proti cerkvcneinu stropu, i to prav po Laokoontovo. 1 pa kako^no sv. pesnt, ki ti osret-ujo zimakneno uho? Te pesui so peli, kedar so nosib Se rimske steviike i visliee vsite zalej na brbtu, i kedar nijso se rabtli sobienikov in senemkov, ker so jim se knli eastitejive glave §irokokrajna stresja. Tebe je sicer se toliko filozofa, da ue zametuje§ starine le zbog tega, ker je stara, a g. Fr. B. i njegovemu pre-modremtt duhovneom eastituiku v Komnu nasvetujes, naj ra:ita one meloJije prepisati ia je v kak conservatory poslati, da se ohranijo za vse vecne case. V svoji gresni preposvetuosti celo ineuis, da za na kor v sedjijmh casib nijso, i da je vendar prevee, ako g. Fr. B. naj svoje petje kuj doaiiSljuje. Ciofeskemu usesu je pri ujem kakor ustam, ko bi imela zveeiti i pozirati pezdirje in opilke ali macjo dlako. Pa kako je to, da sme g. Fr. B. sam peti, ker je pu vsera Krasu znano, da so v Komnu dobri ptvci ? Kam so vendar prisli oni, ki so nekdaj peli.* Bistroum:ii gospod, k: nasijo v Komuu duhavijko zozlo, naj bi vendar enkrat blagovolili tej napaki v okom priti, da se jim ne bo godilo, ko takrat, ko so rekurz Komencaaov zoper g. Fr. B. podpisali za %o, ker je klerikalen. Krizaoa les.i, kako hencano so se zmotili bsli T Menili so nemara, bog ve, kak spak od Freigeista da ti^i v novqimenovanem g. ufiitelju* Ti-stemu, ki je gospodu talto napredel, gotovo do smrti ne odpuste. Saj je pa tudi prav ribni§ka bila ta. — Hahaha! Pribodnji5 od nekaterih, ki so na Primorskem du-hovski governiki ali uditelji kt§. vere po §olab, ki govore sloyensko, pa slovenleiuo grozno padijo, da je joj, kakor bi se manjkalo tacih, ki znaio svoj prMmM \ ^lovenski jezik. Prosit t % 28 I . .¦,„!lJl"^saai8WWP^BggBg,gBJBBl^--iJ^......—ULU.il.......U.........................,11'..,!-"...... I V Skrbini 28. niaja. [Izv. dop.] Pretecena letinaje I bila pri oas tako slaba, da se je bilo ziveza komaj za I tfetvrt leta pridelalo; poglavitnega tukajlnega pridelka I vina pa bi bilo priraerno se za seine prenialo. Vsled I splo§nje slabe letme pa s<> kmetje se od beraeev silno I nadlegovani. ZaGetek letosoje spomladi je bil tudi pri I nas nadepoleo ; sosebno trta je imela zaroda, kolikor I se ga skoraj ne pomni. A neugotlri maj nam je vec I nego pol upanja vzel. lita in kroiupir sta p'o cLlini-' I cab tako unieena, kakor bi ne bila ozeleneia. Sicer I pa so mrazovi nasledki ce dalje znatnejsi. I Ako kinet zemlje ne obdeluje jdostojno, mu raalo I plodi; ce pa jo dobro obdeluje, fga prtmnogo stane, I in ako naposled pride taka zima, kakor leto*, po tem 1----------je tmettt res obopati in beXati. lie tlomiiljarbolje bo- I dociJOBtr §e nio»*e tolaziti kmeta. Trikrat gorje pa 1 onim, ki so v b»lj§ih letinali slabo gospodarili. Tu pri ¦ nas so v resnici Se skrbni, marljivi in pridni pa tudi 1 vsrdnt gospodarji; a letos gre vsem tako trdo, da bog I pomagaj, I Omeniti moram, da v Skrbini kmetje spioh nijso | I voc tako trdi, kakor po nekaterlti krajih, ki mitlijo, 1 da se more le s firiio-zivmskim truilora kaj htvoriti; 1 marve6 tukajlnje prebivalstvo je kaj spretuo za natik i j I napredek ter dosti zrtvuje za omiko. Vec njsh imajo I tbma svoje biblioteke, ki so jib do ;')0 gold, stale, lla- 1 mn raznowstnih knjig prejewamo v naso majhno vas 1 tudi 15 natisov raznovrstnega gasopisa. Danica i No* I vice imajo tu naroeniku, kar izhajajo. Vec" ali manje I citati in pisati zua z malum i/jenuimi luhulo in sttiro, I kakor malo ktle. I To sem omenil ? vzglud onim, ki pravijo, da je 1 za kmeta le oralo in kopalo in hocejo smeiiti druge, I ki spoznavajo, da izobragen um trsa • -iravila neverjetno I polajsuje in ftidovite reL*i napntvlja. I V Trstu 1. juuija. [Izv. dop.] Zuano je vsem Sk I vencem, da trzaski Slovenci bijfino praviecn a krvavi I boj proti krutni in nam nepravicni laski stranki, ka- I tera le na to dela, da bi nasi okolicani zgmuli iz zem- I Ijevida Slovenije. Tlaceuje italtjanissiuiov je dobro pre- J raemijeno, tudi vedo, po katenh sredtitvih bi dosegli I svoj namen ter nas potisnili v laiko zrelo ; a pri vseli I napadih somzne stranke stoji straza na jugu bolje 1 pazljivo, ko nekedaj, ter z Argovim oko.n pazi na vsak I korak neprijaielja. OMalovati pa je tukaj treba, da I ba5 naSi okolieani ne po§iljajo svojih sinov v vise sole, I ampak so zadovoljn', ako dovrSijo njih «ini *1oa raz- i reda ljudske ho\ef katera je pa v okolici bolje po imenu J tu?go po isttni, in katera ima glavno avrho, da se o- 4 koliSki atroci polaSfiajejo. Magistrat ima ui;itelj« nam- I re6 tako v s-vojih pesteh, da ie oni, kateri so pravi J roiloljubi, ne inorejo in ne smeji) nicesa vprid na6ega I naroda stvoriti. 1 Oktajni komisarji, katere je magistrat vriail po fl vsej okolici, da tladijo na magistrntovo povelje nepo- H stavno okolicane, ter jim jemljejo vsako svobodo, so I n?.e tako obvarvani prot: vsaki piitozbi od strani oko- I lice, dn je vsak upor prazenl I Zna.10 je uze obcii stvn po casnikih od znane troll jice nasih okolicanskih paiev: Lukse, Majitija in doff macina izdajice Ferluge; ti so okohci tize -marstkateri 1 ...l)iser v blato poteptali. I Zadnja seja raestnegaz'borajeprepricala okolit-anc, I kaj imajo ik! sL magistrata dobrega pricakovati. Kjih 1 pravicna proSnja, podpisana od vec ko 400 odli$uih I moz okulice, katero so predlozili niestuerau stareiin- I sitvu z dobrimi ozroki, da bi odpravil sedajne okrajne I glavarje, in naj bs bdi zopet zupani kakur preje, je I bila zavr&eiw. Itazmere okoiice toraj tudi ne niorejo I biti boljie. Knsi delegatje poznnjo premalo rmse rase- B mere. Tudi Dasvet g. Burgstallerja, da bi se prolnja ¦ izrocila poslancein okoiice v pretres, ker s.vojo volilce I in njih mzmere naj bolje poznajo, ntj dobil dosta gla-I sov. Tako je padel bvalevredui predlog, iu dobili so I prosnjo v roke gqspodje, ki sodijo tako, kakor koze! I zelje. I Neustrailjivi poslaoec g. Nabrigoj pa, kateri je ¦ ^nergicno slikal debvanje okr. glavarjev ter motiviral I jiroiujo in razloziti botel, zakaj so okolicani proinjo I podali, nij smel gavoriti o ljubdku Luk§i, k»jti zagri-I zen g. zupan vzel mu je stirikrat besedo. Ako pa I slovenozroci Hermet se tako napada in govori proti 1 nasi stranki, prosto mu je in druhal na gnleriji mu se I ploska. Okolicani! uze mnogokrat sem svetoval, gojite I in sivite idejo locenja okoiice od mesta, kajti dvugace I vam ne bodo nikedar n;ijmanjst prosnji u&tregli. Vi 1 piacujete, oni pa z vasim denarom kujejo orozje proti I Vam. Politicni pregled- Skoro vsi &Tstrijski in tudi mnogi zunaaiji listi fe zdaj l>avijo z neko jngoslovansko zaroto, katero je iznaSla pestanska BReformaK. Ta zarota nam-ie5 ol>staja neki v tein. Kadvoj?oda Albreeht je potoval po Hrvatskem in konferiral z Mazurani6ein, liskupom Stropsraajerjeni iu drugimi veljaki ^arpd-m sfrankfj, Te konferencije in pa dohocl dalma- tinskih narodnih poslaneev v Zagreb dajejo Refor-mi toliko misliti, da je zasaftla neko zaroto proti Ogrski; ta zarota pa namerava nifi mauje, kakor zdruzenje Hrvatske, lirv. granice DaSniacije in Slo-venije, osvojitev Bosnije in Hercogovine in vtelov-Ijenje obeli,zdaj tnrskih deM v to jugoslovansko grupo, po tem pa odtrganje vseh teh dezel od Ogr-ske iu zdruzenje s Cizlajtanijo. To l)i bila res lepa ideja in Avstriji jako hasljiva, a za zdaj jo moraino j za^namovati lot popolnoina izmiSljeno, kajti predo-[ bro je znano, kam meri ovajanje in grnjenje Refor-I me; Rauehijauei bi namree zopet radi vrgli narodno I liwatsko vlado, ~za~ to pa strasijo ogrske drzavnike I z novo prikaznijo. Sicer pa kazejo Ogri, da so jako slabi politikarjj, && se juzmh Slovanov tako boj^. Bodo li Madjad ie mogli isiveti, 6e bo Nenioc Slo-vence se zelezno roko ponenifeval, ali no bo potem prMIa yrefca tudi na Madjare, ki so y Kvropi pre-mali, izolirani in nekultitrni narod ? Madjari naj bi raj§i sprijaznili se st> Slovani, ne pa Cutili in zatirali jih, ker drugafie bo Casa kolo Se popreje povorilo jih. Glede^ Avstrije, ki je vefiiiioma slo» vanska drza, pa bi bila dobra prav taka politika na jugu, kakorsno si zdaj Madjari kot strait na zid risajo. Da imajo Jugoslovani ninogo dr^avnotvornib elemeutov v sebi jo tako gotovo, kakor je gotovo, da jih (5akajo bo!j& fetsi. Uze se je mislilo, da bodo ikofje avstrijski nasproti konfesijonalnim postavam mirno postopali in pripoznali ^fait accompli"; a temu nij tako: I Rauscherjov ^Volksfreund** olpvlja eno pismo av-j strijskih kardinalov do papeziu v (atorem obljuba-vajo, da bodo nova postave le do tija pripoznavali, do kanior ne podirajo konkordat in papeft jim jo na to pismo odgovoril, da blagoslavlja njihovo delovanjo in se zahvaljuje za zvestobo in da tedaj odobriyo njih upor. Todaj no bo vendar h konoe homatije in vlada bo prisiljena barvo pokassati, ali pa od-laziti. Poslanec baron Pmto, duhoven v Trentu, ki je giasoval za konfosijonalno postave, bil je po svo-jem Skofu vsled zazuganja, da mu vzame maio, primoran preklicati svoje glasovanje, kar je tudi storii s posebmm pismom, kateroga prinafiajo razue no vine. Strune so tedaj mocno napete, porazuma mej vlado in Skofovstvom ne bo mend' mogofie do-seci po ravni poti, Ministerstvo se nekda uze pri-pravlja na resen boj' in hotfe do prihodnje sesije drz. zbora se nekaj postav izdelati, da bo loze postopalo proti vsacemu uporu. Proti ustavovercern zdaj uze uemski listi, po-sebno pa demokraticni, ostro pisejo, primerjajo jih jeznvitom. Vidi se iz tega, da se uze tudi mej Nemci mocno siri boljSe propri6anje. Cez ohole Ogre pa zunanji nemSki, posebno prnski listi, za-bavljajo in se norca delajo iz tega veliko si domislju-jofiega naroda. Oovoriea je sla, da na &panjskein hocejo osno-vati zopet kraljestvo in da menijo kandidirati za prestoi enega Hohenzollerskega (niMuskega) princa; a izvelo se je, da so to vest raztresili Karlisti, da bi Francoze allarmirali proti Nemcem. Za zdaj so vsi taki manevri abotni in ne morejo imetinobenih resultatov. Menda se ne bo ljubilo nobenemu princn razun Bon Karlosu, potezati se za Spanjski preptol. »Ruski Mir*4 govori o Avstriji in zagotovlja, da je Auerspergovo ministerstvo toliko uspeha imelo, da se bo se dolgo drzalo, ker mu je cesar popoi-noma udan. Ce je to res, moramo reci, da na svetu je vse od srece odvisno. Y francoski zbornU so bile viharne debate, vendar je pa obveljal predlog da se posvetujejo o novi municipalni postavi. Zmesnjava na Francoskem je zmerom veca; Mac Mahon hoce na vsak nacin sedanje stanje skozi 7 let vzdr^ati, pa tezko se mu posreei. ______^^ Razne vesti. (Samomor.) Castnika S. so nasli nasproti jav-nemu vrtu ob Korenju mrtvega. Sabljo je bil naslonil na blizu stojeci drev, nov samokres je lezal pa poleg njega. Nesrecnez je bil neki pnljubljena osoba^ pri svojih tovarisih; nosrecne smrti je kriva neuslisana Ijubezen. Kako pravi uze Heine ? Es ist eine alte Geschichte, doth bleibt sie ewig neu ... (V AjdovScini) strasi; tako nam od tam pisejo, in aicer v poslppji t,Slogeu. Pripovedujejo namreo, da vsak vecer ob uri dubov me6e ta ^strab" iz komaj dodelane hise pesek na memogredoce. Moreda je to .prat bozji" za ajdovske liberalone! (la <34vidaia)..Qa BeneSkem nam„pi§ejo, ,da. so za6eh na trgu „ Piazza del Friulitt kopati: za tlvMo. Preteceni cetvrtek, to je 28. m'.ja t. 1. so priSli do rakve, katere spo.inji del je visnk 2 devlja 6 palcev, dolg 7 cevljev in debel 5 palcev.To rakevje pokrivai pokrov J'iramide". Kaj so nasli v rakvi ? .NaSli. so truplo, ali bolje same kosti. Podoba kaze, da je moral biti to vitez iz starega veksi. Na pr^ih-imel je mnogo svetioj, pokrit je bil se zlatom. Na desni roki.je imel velik prstan in na pntanu je bilo zapisano leto; 1374, pod roko je imel euo genuo. Kar je tudi res on&Wi je to, da je imel pri glavi steklenico vode. Voda je pfrav cista in lepa. Pn desai roki je legal kamen od 7 It. Kakor jo govprica mej ljudmi, bil je s tistim ksmenbra ubit. Kedov zeli te reci videti, in Se kaj vec tavedeti naj pride v tukojfien muzej, kder jo vso to skri^njeno. (itfntwren tHiit*) Od Ikzdrtega se Slov. Nar. pise: Danes je Janez Premerl vulgo laguzjus vzel iz pod koklje noko ostalo colo, no izvaljeno jnjco; 8ute6 da nij klopotec, ga iibge, da bi'spozual uzroic,zakaj so nij izvalilo. V tera jajcetu dobi zaduhneno piSfie, a kak§no! To pi§cu ima Stiri noge, Stiri peruti, > tovej dva ^ivota a euo samo gluvo. Te dva zivota, obrnena eden proti drugeinu, sta pri vratu vkup zraSfiena. Dobro bi bilo prav res, da bi se samo taka piSSeta, nam-red" z dverna zivotomu in eno glavo valila, kajti jedla bi le za eno, veljala bi pa vendar za dve, ka-Ii? Na-sprolno delajo pa one, ki imajo dve glavi, pa le en zivot. To najdino pigco je Promrl dejal v Spiritus, iU j ga pri priliki v Ljubljano prinese, (Veliltu vrednonil kii goapfMlnrJn ) je znajdba novo musine za mlatev, katero gonita 2 clovoka in nekda v eni uri toliko zitn zmlati, kakor ?t ralati6i ves dan. Uaznovrstna zita nekda tako oinlati, da nobeno zrno ne ostane v klasji in tudi strto ne. Stanejo po ft. 135 franko v Trstu. Na Nemskem so to maiine po ti-so6ib razSirjene in se unjboljSo dobo pri Rrrni Ph. May-fartli et G. Frankfurt a, M. kder se leliko uaro&ijo. Kmetijske i trgovske vesti, (0 b c n i z b o r „b a n k e S1 o v e n i j ea) je bil predsinoenjim. Delnicarjev se je prav malo ttdeleWlo (bilo jc samo okolo 800 delnic zastopanih.) ^otr-dili so bilanco, kakor sino jo mi v svojem elanku on-dan osvetili. V novi odbor so voljeni: J. Bezenfiek (11) kaplan v Celji, dr. K. Bleiweiss, Andrej Br us, Skorov-ski oskrbnik v Ljubljani, dr. Ipavic v St. Jurji, Fr. Miku§ fajmoster v Bre/icah, M. Pakic v Ljubljani, A. A. Pirnat, Fr. Ravnikar, uradoik pri deb. odboru, Scbollmayr, Mato 2vanut v Trstu, P. Urh. korar v Ljubljani, Jeglic iz Gorice, Oblicinik iz Ljubljane, M. Stare, M. Tutek, dekan iz st. Leuarta. Pregledovalci pak so: A. Kremzar. Fr. Potocnik, H«go Twk. Za predsednika ostane dosedanji predsednik g. Salm-Rei-ferscheid. Na Costovo mesto pride pak Jos. Debevec. Cndno se nam zdi, da od Siovenije nij dobitinobenega oficijoznega porocila; navadno druge banke poiiljajo saj casnikom taka porocila, a Siovenija tega no'So, ali. pa — mi Xelimo, da bi nov odbor to popravil, kar je dr. Costa oral in to neglede* na to, da so v odboru ne-kateri mozje, ki ravno ne slove kot posebni strokoyujaki. (Bazstava g o v e j e z i v i n e.) Radostno moremo porofiati,da se je na razstavo do-volj lepe goveje zivine prignalo, obzalujemo le, da nijso prisli zivinorejci -iz Bovskegu in Cirkljanskega okraja. iz Krasa j<» bilo prr^ej, goveje Jiiviije raztavljene, tudi z Tolininskegti smo videli nektere zivali, mej kterimi so se nektere odlikovale u. pr. Belanski bik gosp. vel. posestnika lvovacica iz S. Lucije, ki bi dobil gptoyo prvo darilo, ko bi gospod lastnik ne bil kot ud preso-jeval.ie komisije od'daril izkljucen. Prav tako ste bUi H villi gosp. Cazafnre v Tolminu razstavljeni odlicni, in jo komisija priznala, da ste (larila vredni, Krava je .prav izraz dobre mlekarico in jim.ee izvrstnili la-stnostjj za pleme. Ker pa j[.o pravilih ne more en gospodar dobiti vee od Onega darila, odlocila jo komisija, da je prejel^ J?ik darilo in sicer je vzel gosp. Cazafura nilado telieo zlah-nega Pinegavskega plem.ena. Bile so se nektere krave, ktere spadajo k rodu Belanskemu, z Tolminskega raz-stavljene, ktere so dobilo pohvalno pismo, kei* j,o l?ilp le malo daril za razdelitev. Po vsem smomo reci, da se tu in tam uze nekoliko dobrih zivalij nahaja, ktere bi ni9gli zdatno pozlahniti s krizemparenjem; se ve da bi morali zbrati za krizem parenje primerno pleme. Prepricali smo so sedaj pri razstavi, kar smo uze vedno trdili.'da je za nafie hribovske kraje naj primerniSe pleme Princgavsko in Belansko, ktera roda sta skoro po vsem enaka in sorodna, kakor vsi trde, da Belanska go-ved izvira iz Pinegavske. Nasvetovali smo vodno Ma-riadvorsko pleme za Kras in prepriSani smo, da je pra-va goved za te kraje, pa je tudi bila kra§kim zivino-rojeem prav posebno vsefc, ker njim je ljuba zivina' na nizkih pa moenih nogab, kar.se nahaja pri Mariadvor-ski govedi, ki je dobra za mloko, pa tudi za vprego nij slab*, ?a vpitanjc je pa prav lzvrstna, kakor^ je tudi Iastnost mleka odliena, kakor smo se preprieali sami v idevih nase kmetijske sole, kder imamo Manadvorske krave, ki dajo mleko ktero napravlja mnogo smetane, karvfekijekupnjejo pripoznavajo ter trde, da tako dobrega in mastnega mleka nijso Se mkedannieh. S Krasa prignane krave so bile kot kraSka fcivi-na Se pirecej dobre, se ve da se nijso mogle raenti s kravwnisz drugih krajev, kder imajo vc<* izvrstmh pabni-kov in obilno sena. . Gospodar Jan. Prelee iz Barke (okraja Sezanskega) je pripeljal sivega bika, ki Izvira ml krave, ktera je bi-la vplemenena z juncem Murikodolskega plemena. Bil je prav lep, nioean in je dobil drugo danlo, kar nas veseli, da je tudi eno dariio prislo na Kras. ------- Za lepega bika je prejel dariio tudi gospodar J. TorasB iz Sovodenj. ,. Za rnleeno govedo sto biti se dve dardi razdeije-oi; eno je prejel gospodar Delmestri feStraStt in drugo gospodar Dekole iz Groriee. BrugiU pet darilso prejeli zivinorejei iz Furlanske-ge in sieer dve darli za krave sta prejela J. de Cassis iz Teree in J, Bigot iz Kormina, eno dariio za bika vpre&nega plemena je bilo priznano L. Silvestri iz Brume, eno dariio za vprezne izvrstne vole jedobil A. Bel-neri od av. Egida, in eno dariio za lepe mlade junee je prejel J. Pian iz Chioprisa. Kot dariio so se delila mlada goveda (10—15 me-secev starosti)Mariadvorskega, Pinegavskegain MUanske-ga plemena, kar je nam prav posebno vsee ; tako se je zopet nekoliko zlannih zivalij zaplodilo po dezeli, ktere bodo nekoliko pripomoglek pozlabtnovanjunase zivinorcje. Ko bi bila darila v denarjih, marsikteri one denarje bi pe-rabil za vse kaj drngega, tako pa imamo soda] kakih 15 zMmih goved vee v dezeli Presojevalna komisija se je morala ravnati po pravilih, ktera izdelal odbor e. kr. kinetijskega drustva, po kterih je bilo odloSeno, da dobijo prva darila ie one [razstavljene zivali, ktere so prav posebno lepe in takega vdikega darila—boljse zivali so veljale 130-—200 IV.—vredne. Ker pa vendar nij bilo nobene zivali, ki bi bila po vsem popolnoma lepo ustvajena, ostala so prva darila za javno drazbo. Eno junieo Milanskega plemena je na javni drazbi ku-pil dr. Levi, vei posestnik iz Villauove, bika pa baron Loeatelli v Korraiuu. Prodani so bili na javni drazbi tudi tri 3 juiiieki Mariadvorskega plemena ; enega jo kupil g. J. Foreie, posestnik v Preserjib, pooblaseen oil zupanije Komenske, drngega je dobil J, Tavear posest, v Butovljah, tudi pooblaseon od obeine Butovljske, trot-jega pa je kupil neki posestnik v Drezenci pri Kobari-du. Nadejamo se, da so prisle vse zivali v dobre in skrbne roke, ker le umen fcivinorejee bo dosegel pravi namen. Kaj poraaga, ee izroeimo naj lepsa in zlahtnisa goveda sJabemu gospodarji, pri ktcrem inorajo stradati, pa tudi potrebne snaznosti in zdravega. lileva nemajo. Bobro pleme in znanje aninega izrojevT.nja govede, to oboje je v ozki zvezi in neobhodno. 2ato se deues svetujemo, da naj nasi 'zivinorejei marljivo bero dobro knjigo dr. Bleiweisovo "o iivinoreji." La oni gospodar, ki Ijubi zivino, ki za njo skrbi kakor za se, bo st-aso-ma izredil govedo, ktera bo kaj veljala, Iz Farlaoskega so bila nektera goveda razstavlje-na, k\ so bila kaj posebnega, fcako da moremo trditi da imajo Purlanei uze v dezeli clokaj dobre tvarine za izre-jevanje vprezne zivine, ker razun Ogerskega plemena pac nij mocnejega ni sposobnisega za vprego od Pur-lanske govede, kakorsno smo vtdeli v razstavi. Hvale-vredno moramo omenjati, da je bila vsa zivina fur-lanska prav snazna, to je uze dobro Iastnost zivino-rejea. Vendar je furlansko pleme le za uprego izvrstno, mleka pa skoro niu nema, k vecemu toiiko, kar treba za odgojevanje mladih telickov. Morda bi se po iz-branem krizem parenji s primernim plemenom *to nekoliko izboljsati moglo. Vsdeli smo nekatere poskusnje takega krizem parenja in sieer furlanske govede z Mariadvorskim juoeem. Mladi so prav zali in dajo krave takega krizem plemeojenja nze precej mleka; he pa bodo voli tudi ohranili tako mo&za uprego, kakor-§na je lastna domaci izviroi govedi. ne moremo §e danes trditi, akoravno neki sknsen zivinorejec iz For-lanije to trdi, drug! pa zamkavajo; ska§nje v pribod-njem bodo to pokazale. Konecno hodemo se povedati, kako je komisija presojevala razstavljene zivali. Najprvo je pregledala vse razstavljene govede in one, ki so bile uze na prvi pogled nesposobne iu slabe, so bilenemudoma odprav-ljene; ostalim se je dala stevilka in te so se po tem §e enkrat pregledale in izbrane so se presojevale po slededem nacinu. Izdelan je bil naert, v katerem so navedeni po-glavitnejii deli telesa kakor: glava, visit, prsa. pleca, obok reber, hrbet, kriz, rep, noge, trebob, vime itd. Vsak del je imel svojo it^vilko in sieer toiiko veco, kobkor ve^e va2oosti je. Stevilke so bile 1. 2.3.; tako - ria pr. je bi!a za pr3a, ki so velevazne pri zivini, ve1-javna §tev. 3, za glavo le 2, ker nij toiiko lezece na tem, kaka je glava. Ce bi bil kak del na pr. prsa prav odliano n&tvaijen, pomnozila se je §tev. 3 s tri, tako da se je v zapisnik zapisal znesek 9. Ko so vsi deli bili pregledani, se§teli so se vsi zneski. Pri zivalih. Id so bile lepe in tadi obdarjene, jebila&kup-i a stevilka mej 80—90. Ta naciu je sieer zelo poea-sen, toda vesteu in oatanjecu jtf in obvaruje gotovo presojevatuo ktimisijo vsakterena ocitanja, «ia u.j pra-vicno ravnaia, kajti zapisnik su more pokazati, v kute-reni to upisaue stevilke za Vsakted del celesa, ki se po tem na novo preiskuje ter se r^niea pczve. Prav za to, ker se EoLko tozi o neprav.cnjsti presojevalnili kumisij pri raznih razstavah, b. bilo prav, da bi se presojevalci ravuaii po takem nacrtu. 2tiluU b: ie, da bi b.ia. obravuava javna, d* bi obciu^tyo iu razstav-Ijulci m«>gli shsuri izrek komisije, zakaj se tema delu telesa pripisuje veca ali manj&t stevilka, zakaj se graja itd. To bi bilo prav polucijivo i» nioitmo, da prav glavui parnen laz^tavu je puduk, da S* obciustvo pre-prica o boljsib stvarek in posebno piizi«m»ki razstavi, da se uci, kako se mora izboljscirari goveda, kaj j»* na ujej poinatijkljivega. Furlanska goved j • cvrsta, v lika, pomaojkljiva pa ju v kri^n, ker je zeto obt senega kri-&;», prav to pa je za vprezno zivuio ue-, uprego ali delu in upitanje. Ml^ene govede raor«j»» imeti taujko, inehko kozo in fino svitlo dlako, rep fin, vime znb, iiiIpcu^ zile dobro vazvite in veliko mlecno ogleddo. IVga pi pri moeni uperzui zivini ne morem> isktiti. Fus'.anske krave so velike. pa za mleko mjso in npin: jo zgorej nave-denili Sastnostij, bnbovske krave pasou/.e po znuanjosti mehke iu kazejo spo. l*n letolnji dunnjski svetovnl t*az>tavi b:l:i so razitavljena mnogotera goveja plemena in bilo je zbr.t-nih mnoga odlidnib, iicenili Zivmmejcev, ki so vsi pri-pozuali, da nemamo se govojoga pl-mena, k: bi bilo odl ^no za mleko in ob ewm tudi odlicno za uprego, Imamo sieer govede, katere so na pr. dobre za 'mleko, dostojno dobre x-\ uprego itd. kakor Mariadvor&ka, ki je dibra za molzo, pa tudi dovolj sposobna za upivgo, ' kakor jf prav sposobna za pitaajo ah u lebelenje, ia } prav titkih piemen potrelmjejo nasi zivinorep:i po bri- i bdt, kakor tudi na Krasti, za fur!an.«ke poljedeloe posebno v spodnji Furiatiiji, kder imajo /An tezko zemljo in dokaj njiv, pa je potrebna goveda, ki je v prvi vrsti izvrstna za uprego ali delo. Predno navedemo naert zn presojevanje govede, omenjamo §e to, da so bile Muriadvorske tuladc govede, ki so se podari!e u» na javni dra/.bi prodale, kupljeuc v Neumarktu od Benedikiiuski-ga saaiostana, ki una izvirno (originalno) pleme Mariadvorake govede, ker od oudot se je razsirda ta goveda pa tudi ze!o pomesala. Ker sedaj tudi po urednosti in praviei to pleme slovi, ima toiiko kupoev, da lastniki miada tc'.eta, kakorsna smo semkaj dobili po 10- 14 meseeev stare, prodajajo po 120 iu tie vee gold Ker so nekateri gf'ajali ta U--leta, moramo povedati, da so slabo rejeua, ker celo zimo so morala treti subo blamo, kakor nam je oni moz, ki je iz Mariadvorskega pnsel z zivino, otikrito-sreno povedal. Prepriciaui smejo biti otii gospodarji, ki so dobili v dariio ali kupih te zivali, da bodo s skrbnostjo izredili prav lepe i dragocene zivali, ker kaj rade zro tudi manje dobro krmo, ceravno s tem ne maramo lvei, da naj jim pokiadajo slabo seno. Te zivali so nameajene za pleme, za to iz srea vabimo one gospodarje, da jib skrbno odgojujejo in tudi dobro rede, da bo dosezen namen te razstave to jo povzdiga nase domace ziviuoreje. Temu porouitu, strokovnjaka moramo se dostaviti, da nas je red, ki je vladal pri razstavi celo osupnil. Prvie ie bila razstava dezelska in ne italijanska'; zato-rej je bilo jako nedebkatno, da je tajnistvo preskrkdo sarao italijauske napise. Drugic nij bdo noi>enega re la in razstava je imela le bolje obraz enemu, kajti pri vsaki razstavi se gleda tudi nekaj nazunanje^t, katera poviksa lepoto razstavljenih reeij in jih obcinstvu vse drugace predstavlja, kakor pa tam v popobi zmes-njavi. Tretjie je trzen dan slabo izvoljen za razstave, ker Ijudstvo je le bolje od raznih opravkov absorbirano in prav malo pazi na razstavo. sploh je bilo videti, kakor da bi bil semenj r»zstavo prekosd. Naposled pa bi bilo zeleti, da se iz raznih uzro-kov ostane pri starem naiinu delenja premij, nature^ vsak okraj naj bi imel za-se razstavo in tako ne bo nastala neprilika, da eeli vazni okraji ne bodo clelezni dobrot ministerske podpore, -kakor se je Jetos godilo glede cirkljanskega okraja, kateri je vendar eden pr-vih zivinorejskih okrajev na Goriskem in kder je posebno potrebuo pospesevanje Sivinoreje. Ba se pa ne bodo godile kriviee SIoveneemy naj bodo oni sami bolje marljivi in naj priduo prislopajo k kmetijskemu drustvu, kajti taka mlaenost nasproti temu drustvu \eliko skoduje gospodarjem na Slo-venskem. na! gorUkem trga, 4. junija. Na prodaj je mnogo hotilij najboljsega cmega Berzamina po 70 kr. hotilja. Kedor zelj kaj kupiti, naj se oglasi pri upravnijstvu ffSoce*. _. """ _ 1 |kr. Psonica kraska, vagan 4; 50 „ gor.ska „ 4! — „ goriska f, -i - Tarsica domaca , 2 90 n ogrska ., li — Jectueu eel „ „ penan 4i 80 Oves la&ki 2| - „ ogrski , l; 90 Pizol laski i 31 40 „ gorski „ 2! 67 m 21 50 Krorapir cent 5 -1 — o; do Siama Slanina fipeh] lomaca cent 42 — ,, atnerikaiisl*: ;J5, — Vino crnrt, v-l«U- a lEml . 10 do 20, - „ hclo, „ 8 „ 15 ~ Piv.> gradH ko „ 9 ., 91 HO Kiz I. vMt« po 13 II. vwfc; po 12.— III. vret.? po 11.50 po 10.50 V. vreta po 8 fl. Moke iz RUterjevih mluiov v Stmticah. Se zakljem- St. I. po 15.80 St. II. po 15.10 St. 111. po IV. po 12.20 St. V, po 11.50 VI. po 9.30. Bivz zaklja: Otrobi drobni po 8.50 otrobi debeli po 1.3.80 ,St. 3.50 fl. Janez Casagrande naznaujft slavncmn oMinstvu, da je odpii v Ajdov^'lui obilno zalozono^ pEOdajiiliiieo zelex;i in kiii-liiiljerij, ob ewm pa tudi lfi; • kljii^fitfiieo. m 1 j Priporoca se ]sl. obtdnstva in obljublja 4\ iiajtociiejSo iu ceuejHO posfrezbo. aSgjS^^S^fc Podpisani je provzel starossnano gostilnico V SOLKANU, kar si. obeinstvu naznanja z dostavkom, da bo skrbel za dobra jedila in posol)no dobra domaca vina. Tudi ima nekoliko H6no na-pravljanih sob za tujee. Priporoca so tedaj, da ga tudi Slovenci prav mnogo obiskujejo, ker rad bo prav dobro in dober kup postregel Cestite gosfce. V Solkanu 1. juuija 1874. W7jW EISENZAPF mp. <&y *& 1'otlrii/jiiCNi into ol>^ne egg f/ataroY«iIne iKinkc W # „SLOVENIJA" M ,2$* v Trstn isee inarljive zastopnike za kraje, ^ "Jig? kder se nijma zastopov. gjd W Tudi potoTalfii ZiiMo|>iiiki ^*a |p z dobrimi referencami se koj v sluzbo ^ sprejmejo. ( Gotov posel in zasluzek! (Neka uze delalna zavarovalna bauka zeli v vsacera velicem mestu postene moze kot y potne ogledovalce in glavne agente (^ postaviti. (^ Katerini je to v mislili, naj se ol)rnejo (se svojo poaudbo do naSega npravnistva se eMro ^reell*. Lastnife: Y^QR DOLENEC. Izdavatelj in za urednij§tvo odgovoroa: ALOJZIJ VALMTIMC. ~ Tiskar: PATERKOLLI v Gh>riei,