Ako pa izbruhnejo med gospodarjem in kmetskim d«h lavcem kaki spori, ki se ne dajo poravnati kar na brzo ro« ko, pa si poišče viničar, hlapec ali dekla drugega gospo-  darja, gospodar si najme drugo družino; pri slovesu kap- Ijajo solze obema iz oči. Vsak človek na svetu se peha za tem, kako bi si i»-  boljšal svoj stan. Posebno skrbi revnejšega kmetskega človeka ona doba, ko ne bo mogel delati ter služiti vsakdanjega kruha radi bolezni ali starosfci. In posebno še pri podeželskih delavcih.ki ne živijo na svoji lastni grudi, je ta skrb za starostno ali bolezensko preskrbo umliiva tembolj. j Pred vojno so imeli kmetski reveži odprta vrata v bolnice, sirotnišnice in hiralnice. Občine po deželi so bile po svojem gospodarstvu urejene, obcinski proračuni so bili v ravnotežju, valuta stalna in radi tega so občine tedaj veliko lažje se brigale in tudi znatno prispevale k bolezensld ter starostni preskrbi kmetskega delavstva. V predvojnih časih splošnega blagostanja skrb občine za onemogle reveže niti ni zavzemala tolikega obsega kakor danes v dobl občega pomanjkanja ter gospodarske bede. Obcinsko gospodarstvo je danes pri visokih davkih ter dokladah toliko zdrcalo navzdol, da nimajo obcine niti kritja za najnujnejše poprave po nezgodah razdrapanih in nerabnih cest ter potov in kako bi naj zmagovale v zadostini meri poravnavo stroskov za vzdrževanje vedno bolj naraščajočega števila občinskih revežev. In kedo se naj pobriga za zboljšanje bednega stanja kmetsko-delavskega stanu? Nova oblastna skupšcina bo morala najti pota za starostno zavarovanje vsega podeželskega delavstva in njega pre9krbe za slučaj bolezni. Ravno v pravilni preskrbi kmetskih delavcev za zgoraj omenjene slučaje leži velik del rešitve kmetskega vpra šanja sploh. Naši obrtniki so nam glede starostne in bolezenske preskrbe daleč, daleč naprej. Res je tudi, da skušajo posamezniki iz tega kmetskosocijalnega vprašan;a kovati kapital za osebno umazane koristi, ker hujskačev ne manjka nikjer in posebno za casa volitev jih kar mrgoli in to tudi po deželi med revnejšimi sloji. Žato bo mora^a oblastna skupščina, v kateri bo do zastopani vsi podeželski stanovi, rešiti tudi perece, a prepotrebno in nujno viničarsko vprašanje s treznim razumom in prevdarnostjo ter v medsebojnem sporazumu. VINICARJEM V LJUTOMERSKEM OKRAJU. Za volitev v oblastveno skupščino je nepooblaščenec g. Lipovec vložil po Markoviču posebno kandidatno listo, ki naj bi bila kot stanovska lista viničarjev. Ker je to le prevara, izvržena iz osebnih ozirov g. Lipovca, in ker je vložil listo v imenu strokovne zveze, je tacasni načelnik g. Semenič dal izjavo, da je bila lista vložena proti volji Strokovne zveze, ker se ta itak s politiko ne peca. jEnako je izjavil g. dr. Gosar, ki je predsednik delavske zveze, da delavska zveza ni dala nikakega odobrenja za to kandidatno listo. Torej je ta lista le osebna kandidatura Lipovca in Markovica. To so tudi viničarji v veliki večini že spoznali. Na sestankih, ki so se vršili po vseh okolicah Ljutomera po praznikiih, je bila sprejeta soglasno in z navdušenjem sledeča resoiucija: »Zbrani volilci ogorceno protestiramo, da je g. Lipovec sestavil na lastno pest kandidatno listo bre« vednosti vodstva okrajne in krajevne organizacije SLS in brez vednosti vodstva Strokovne zveze in Delavske zveze, katero listo naj bi v prvi vrsti volili viničarji in delavcu Ker smo viničarji in poijski delavci pošten narod. obsojamo to zahrbtno delo g. Lipovca kot nosilca kandidatne liste ter mu že danes izrekamo popolno nezaupnico. Nasprotno, glasovali bomo za listo SLS. katere nosilec je nai pril.jubljeni rojak g. Jakob Rajh. Hočemo skupno v boj z naaimi sotrpini kmeti, s katerimi hočemo ostati nerazde ljeni v boju za pravice kmetskega ter vinicarsko-delavskega stanu. Vsakega, ki bi nas skušal prevariti v našem pravi5nem boju za svetiuje SLS, bomo takoj obsodili z iakliučitviio iz na^ih vrst, "kakor to danes storimo z nepo- k]icnlm kandidatom Lipovcem. Z božjo pomocjo v boj za _aše pravice; _ Združeni viničarji in drugi.«  Ta reso]licija je bHa sprejeta sogiasno in z velikim navdušenjem na sestankih v Stročji vasi — ta sestanek je bn veličffsten shod —, v Krapiu. na Cvenu. pri Ra- kov^u in drugod k tej resolueiji priključimo ustmeno izjavo kanfjidata g. Fekonja, ki nam jo je poslal po svojem prijate1ju ^ Husiaku, da odstopa od kandidature na listi Lipovec-Markovič. G. Husjak, ki je na listi kandidat, pa je dal sledeoo iziaA'o: »Podpisani Ivan Husiak izjavljam, da me je g. Lipovec za svojo osebno listo zmotil za podpis in sem spo7nal, da ta lista le škoduje viničarskemu stanu, zato preklicujem podpis na tej li«sti in pozivam svoje tovari?e viničarje. da voUjo vsi našo SLS. — Ljutomer, dne 28. dscembra 1926. Ivan Husjak 1. r.« Iz navedenega lahko viničarji izprevidijo, da ne gre za nikako »delavsko« ali »strokovno« listo, ampak le za osebo %. Lipovca. Zato objavljamo resolucijo in izjavo, da bo tudi vsa slovenska javnost poučena in da ne bi zaradi Viničarski vestnik. VHVICARSKO VPRAŠANJE IN OBLASTNE SKUPŠCINE. Kaj spada pod viničarsko vprašanje? Pod viničarsko vprašanje ne smemo porivati samo socijalnega stališča viničarjev — goričkih delavcev, ampak vseh kmetskih delavcev povprek. Semkaj spadajo poljski delavci, majhni posestniki (kočarji), ki se morajo radi premajhnega obsega lastnega posestva udinjati kakor dninarji. Ne smemo pozabiti pri govoru o viniearskem enega ali dva človeka sumničila ves viničarski stan v Ijutomerskom okraju, kajti tu so viničarji zavedni in zvestl vprašanju na hlapce in dekle. Vse sooijalne težnje zgorajpristaši SLS. Objavlipmo pa to tudi zaradi tega. da s tern naštetih vrst kmetskih delavcev se združuje;o v vinorodnijavno ožiposamo početje Lipovca in Markoviča. ki sta skumariborski oblasti pod zaglavjem: Viničarsko vprašanje. šaia ranesti razdor v naše strnjene vrste. Dne 23. januarja Tn " ;—: —: '---' * ~--' J: l— '""" *—! nsj jima vsi vinicarii in delavci pokažejo, da sta se zmov tila. Vsi za SLS — i. škrinjico! In omenjeni naziv zasluži to vprašanje radi tega, ker tvori v mariborski oblasti ravno stan viničarjev izrazito enoto, šteje zelo veliko članov in je začel kot prvi s posebno organizacijo, ki stremi za zboljšanjem bodočnosti celotncmu kmetskemu delavstvu. ViniCarsko vprašanje in oblastno skupščine. Naša SLS temelji na krščanskih načelih. Dobrobit delavstva jej je ravno tako ena glavnih skrbi, kakor boljša prihodnost posestnikov — kmetov. Med posestniškim in kmetsko-delavskim stanom je obstojalo pri nas v Sloveniji že od pamtiveka*patrijarhalično razmerje. Kakor jesta hlapec in dekla iz skupne sklede z gospodarjem, tako pije tudii viničar navadno iz iste čaše kot vinogradnik, kadar se snideta v kleti. Če nima viničar aii kmetski delavec zrnja in ne kruha, mu pomaga imovitejši ter bolj založeni gospodar.