1 Mladi novinarjidecember 2020 | Vetrnica PRILOGA MLADIH NOVINARJEV V GLASILU GROSUPELJSKI ODMEVI GROSUPLJE LETNIK XLVI | 12 – 2020 VetrnicaVir fotografije: pexels.com Mladi novinarjidecember 2020 | Vetrnica PRILOGA MLADIH NOVINARJEV V GLASILU GROSUPELJSKI ODMEVI GROSUPLJE LETNIK XLVI | 12 – 2020 VetrnicaVir fotografije: pexels.com Uvodnik »Kaj dela novinar? Kako je videti delo za casopis? Do kdaj delate? Kako napisati dober clanek? Katere so lastnosti dobrega novinarja?« To je le nekaj vprašanj, ki so jih postavili nadobudni osnovnošolci dveh grosupeljskih šol Brinje in Louisa Adamica. V preteklih letih so bile podobne delavnice za ucence, ki sodelujejo pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo ali pri literarnih krožkih, videti kot uredništvo casopisa, ko smo se zbrali v knjižnicah ali vecnamenskih prostorih kulturnih domov, tokrat pa smo zaradi epidemije delavnico preselili na splet, ki je zdaj nova realnost tako za novinarje kot ucence. Ti so dobili vpogled, da tudi novinarji v casu koronakrize vecina svojega dela opravimo od doma, da intervjuje in novinarske konference spremljamo prek spletnih orodij, prek telefona. V kriznih casih je delo novinarjev še kako pomembno, da javnost informacije o spremembah ukrepov, o dognanjih znanosti, o epidemiološki sliki doma in po svetu dobi cim prej in da so tocne. Po predstavitvi, kako tece proces od ideje do objave clanka v casopisu, smo z mladimi predebatirali še razlicne novinarske zvrsti. Tako zdaj vsaj okvirno vedo, da je vest kratko besedilce, sestavljeno iz nekaj stavkov, ki pove le kljucno informacijo, da je porocilo daljše z vec podrobnostmi ter da lahko mnenje novinar izrazi le v komentarjih ali kolumnah in ne kar vse povprek. Za nagrado mladi dobijo prostor za svojo prvo objavo za nekoliko širšo javnost v obcinskem glasilu Vetrnica. Glavna tema prispevkov mladih novinarjev je, kako se sami in njihovi sošolci ter tudi ucitelji soocajo s trenutno situacijo. Mladi so ponudili najrazlicnejše ideje, o cem bi radi pisali. Tako so nekateri opravili ankete med sošolci, kaj, denimo, zdaj v tem casu najbolj pogrešajo, katere so najvecje tegobe šolanja od doma, skupinica deklet je pripravila vpogled, ali se je, ker ni pravih stikov v živo, povecala uporaba družbenih omrežjih, spet drugi ucenci so pisali o težavah, ker ne morejo v živo obiskovati plesnega tecaja in pevskih vaj in kako se je trening badmintona preselil iz telovadnice na dom … Razveseljivo je, da so mladi radovedni, da so postavljali veliko vprašanj in da so pozorni na razlike v kakovosti novinarskih del. V svojih novinarskih clankih pa so opozorili na tegobe, ki jih morda zaradi lastnih težav ne vidimo. Saša Senica Osnovna šola Brinje Grosuplje Pogrešam … … druženje. To nam zdaj najbolj manjka, so v kratki anketi odgovarjali ucenci. Šele zdaj, ko nam je to odškrnjeno, vidimo, kako pomembne so malenkosti v življenju, je pokazala kratka anketa med sošolkami in sošolci osmega razreda Osnovne šole Brinje Grosuplje. Kaj najbolj pogrešaš med karanteno? Anže: Pogrešam druženje s prijatelji in ostale družinske clane. Lina: Pogrešam prijatelje in treninge. Neža: Pogrešam prijatelje in restavracije. Ema: Pogrešam druženje s prijatelji, ostale družinske clane in šolo. Neja: Pogrešam druženje in nakupovanje. Kako preživljaš prosti cas med karanteno? Anže: Igram racunalniške igre, pomagam pri hišnih opravilih, kuham in se preko spleta pogovarjam s prijatelji. Lina: Berem knjige, sem na telefonu in telovadim. Neža: Veliko casa preživim na telefonu. Ema: Veliko delam za šolo in gledam filme. Neja: Veliko se družim z družino, kuham in pecem. Tajda Godec, 8. b in Olja Pekolj, 8. a, OŠ Brinje Grosuplje Pesem proti koroni Doma je super, pišem, rišem in sedim, zvecer pa tudi malo spim. Pa pride dan, ko mi je dolgcas cez in cez. Dobro, sej ne recem, imam s pr'jatli kakšno vez. Viber, snapchat, instagram, samo za telefoni ždimo, a takrat staršem ne težimo. Hladilniki, kleti, vse je polno, joj, a ni to mal' bolno. Prostega casa še pa še, pandemija je zajela vse. Vsi stopimo narazen in zajezimo to golazen. Mariša Martinovic, 7. c, OŠ Brinje Grosuplje Zmešnjava na Severnem polu Pozdravljeni! Ime mi je Frida in sem Božickova pomocnica. Zelo mi je všec delati z Božickom za praznike, saj je vse tako veselo. Z drugimi palcki brezskrbno zavijam darila in z Božickom pecem piškote. Letos pa ne tece vse tako gladko. Ko se je karantena zacela v aprilu, je bil Božicek še na pocitnicah v toplih krajih, kjer je na osamljenem otoku pil sadne sokove. Niti malo ni vedel, kaj ga bo cakalo na koncu tega leta, ravno v casu za obdarovanje. Pa še, ko je prišel nazaj na Severni pol, so ga preglavice spravile z nog, ja, zbolel je. Po tem, ko je en teden preživel v postelji in pil to- pel caj in jedel odlicno juho, je moral ponovno zaceti z delom. Kot vsako leto si je oblekel svoj rdeci plašc in odšel v tovarno daril. Tam se je spomnil: "Kako bom letos raznašal darila, ce pa so vsi doma in lahko koga nenapovedano presenetim pri polnocnem kozarcu vode?" Božicek se je raje izognil iskanju odgovora in se napotil na delo. Vstopil je v tovarno, a vse, kar je lahko slišal, je bil zaskrbljen pogovor med palcki: ''Kako ne bomo ostali neodkriti? Kaj, ce bo božic unicen? Kako ne bomo nikogar zbudili? Kaj, ce bo kdo cakal na nas?'' Zdaj se tudi Božicek ni mogel vec izogibati temu vprašanju. Sklical je sestanek z vsemi pomocniki in jih vprašal za ideje. A nihce ni imel takšne, ki bi Božicka pritegnila. Vsi so se odpravili nazaj na delo z upanjem, da se jim bo porodila kakšna dobra ideja, a tudi ob koncu dneva Božicek še kar ni vedel, kako naj letos neodkrito razda vsa darila. Postal je zelo zaskrbljen. Zvecer si je natocil skodelico caja in se usedel na zofo, prižgal televizijo in ob njej dolge ure premišljal. Gledal je novice in kljub skrbem koncno zaspal. Zato je Božicek zelo zaskrbljen. A vi mu lahko pomagate, tako da greste zgodaj spat, on pa bo poskrbel, da boste vsi dobili svoja darila. Iva Perme, 8. a, OŠ Brinje Grosuplje Športna iznajdljivost Med prvimi sprejetimi ukrepi v jesenskem obdobju epidemije je bilo tudi zaprtje telovadnic in drugih športnih objektov. Treningi že spomladi in poleti niso bili obicajni. Kako so se v trenutni realnosti znašli mladi športniki? Tekme brez navijacev Predstavil vam bom, kakšno je bilo stanje v nogometnem klubu NK Brinje Grosuplje med koronakrizo. Treningi so bili sprva normalni, ampak so se podaljšali za 30 min, kar mi je bilo zelo všec, prav tako tudi drugim igralcem. Nekatere tekme so bile odpovedane zaradi ukrepov ali pa ker so se nekateri igralci okužili s covid-19. Na tekme so šli samo doloceni igralci. Na tekmah so bile tribune na pol prazne. Ce so bili ljudje na tekmah, so morali biti tiho in imeti maske. Kosta Sandic, 7. b, OŠ Brinje Grosuplje Trening kar v domaci kleti Že od šestega leta naprej treniram badminton. To je šport, pri katerem si nasprotnika z loparjema podajata žogico cez mrežo, z ene strani igrišca na drugo. Zaradi koronavirusa pa smo novo sezono zaceli povsem drugace. Imam veliko sreco, da sta moja starša tudi trenerja badmintona, zato smo letos v naši kleti razpeli mrežo, tla polepili s crtami, obuli športne copate in zaceli z domacimi treningi. Razporedili smo jih po dnevih, kakor bi jih imeli tudi normalno. V kleti je sicer strop nižji kot v telovadnici, zato smo treninge prilagodili. Ucimo se le še tehniko udarcev ter gibanje. Menim, da je po eni strani dobro, da smo se bolj posvetili izboljšavi udarcev in tehnike, po drugi strani pa zelo pogrešam pravo igrišce ter vsa tekmovanja. Peter Perme, 7. a, OŠ Brinje Grosuplje Brez tenisa med korono Zaradi novega koronavirusa so se nam treningi tenisa precej spremenili. Na sreco nam niso takoj ukinili treningov, vendar je bila nujna varnostna razdalja 1,5 metra. Treningi so potekali dokaj normalno, vseeno pa niso bili enaki. Maske so bile 'na sreco' obvezne le pred in po treningu. Ker treniram v Ljubljani, je bilo toliko težje, ker sem šel na avtobus in so bile maske obvezne. Vožnja ni bila lahka, ker je bila dolga, ampak sem vseeno potrpel do Ljubljane. Trenutno pa je situacija preslaba in je tenis ukinjen. Jon Šircelj, 7. a, OŠ Brinje Grosuplje Filmi, ki jih gledajo sošolci in prijatelji Pozimi, ko prej pade tema, je še vec casa za branje knjig so: Nedokoncana zgodba, Harry Potter in Vojna zvezd. Tudi ali pa za ogled kakšnega zanimivega filma. Kaj pritegne drugi prijatelj je omenil Vojno zvezd, dodal pa je še Pirate s osnovnošolce? Karibov. Sam rad gledam tudi komicne filme npr. Butec in Izbral sem tri prijatelje in jih vprašal, katere filme najraje butec ali Pripravnika. Upam, da si boste s tem besedilom gledajo, oziroma so jih pogledali v casu, ko smo doma. Eden uspeli najti kakšen film, ki vam bo všec. izmed njih ima rad akcijske filme, kot so: John Wick, Dead- pool in podobno. Moja sošolka ima raje fantazijske filme, kot Jon Šircelj, 7. a, OŠ Brinje Grosuplje Pozorno spremljanje informacij o koronavirusu Današnje mlajše generacije prejemajo informacije na raz-lahko tudi napacne ali lažne, zato vedno preverimo te inforlicne nacine. Velika vecina ima dostop do interneta, zato macije, ce se nas dotikajo, sploh pa, ce se slišijo neresnicne. lahko sami dostopajo do informacij o ukrepih za zajezitev Vcasih bi zaradi lažnih novic lahko prišlo do velike zmede, covida-19 na spletu. Tisti, ki nimajo dostopa do interneta, pa da bi na primer nekdo na spletu objavil, da se odpirajo meje. informacije prejmejo od staršev, sosedov, sorodnikov, prija-Nekateri bi temu verjeli in bi hoteli oditi cez mejo, pa bi zarateljev ... Ko smo bili še v šoli, pa smo vecino informacij dobili di tega morali placati kazen. Zaradi takih primerov moramo tam. Vsi se trudimo držati ukrepov, kot so nošenje maske, vedno preveriti, ce je resnicno ali ne. držanje ustrezne fizicne razdalje, umivanje in razkuževanje rok in nedruženja. Mija Šircelj in Brina Banjac, 8. c, OŠ Brinje Grosuplje Pri razlicnih informacijah moramo biti previdni, saj so Bralne in druge kulturne dejavnosti na OŠ Brinje Grosuplje Na OŠ Brinje Grosuplje poteka kar -Zlati bralci se odpravijo na nagradni smo imeli Brinje ima talent, imamo nekaj dejavnosti, kjer lahko ucenke in izlet (predlani so bili v Benetkah, tudi dva pevska zbora, godalni orkeucenci izrazijo svoje talente na razlic-lani zaradi korone žal nikjer). ster in šolski bend. nih kulturnih podrocjih. -Na šoli imamo tudi knjižno tržnico Pri delu na daljavo diferenciramo Z branjem je povezanih kar nekaj (izmenjava knjig) in v sodelovanju z naloge tako, da imajo ucenci, ki želijo dejavnosti. Pri tem gre za odlicno so-Mestno knjižnico Grosuplje sodelu-vec in potrebujejo še dodatne izzive, delovanje med šolsko knjižnico in ak-jemo pri projektu Rastem s knjigo (7. možnost urjenja svojih vešcin pisanja tivom slovenskega jezika: razred) in Jaz berem (2. razred). in ustvarjanja. Poskrbimo za to, da so -Vsako leto na šoli poteka Cankarje-Na šoli poteka interesna dejavnost, take naloge zanimive in aktualizirane. vo tekmovanje, v sklopu katerega ki nosi ime Gledališka skupina. Ucenke Vse to pa je mogoce zaradi nepreje tudi Noc s Cankarjem. Ucenke in in ucenci pod mentorstvom uciteljice stanega izpopolnjevanja mentorjev, ki ucenci od 6. do 9., ki so prijavljeni vsako leto pretvorijo literarno predlogo se udeležujejo razlicnih delavnic in izna Cankarjevo tekmovanje, se sku-v predstavo. V tem šolskem letu bo to obraževanj, ki jih organizira tudi JSKD paj z ucitelji dobijo en petek popol-Kit na plaži avtorja Vinka Möderndor-RS za kulturne dejavnosti Ivancna Godne pred samim tekmovanjem. V ferja. Dodana vrednost te predstave bo rica. šoli približno 5 ur potekajo razlicne tudi v tem, da bo vanjo vkljucena ucendelavnice na izbrano temo, od ak-ka posebnega programa naše šole, ki Slovenistke in knjižnicarkitivnega sodelovanja do izdelave pla-ima Downow sindrom. z OŠ Brinje Grosuplje katov in vsega vmes. Po zakljucenih Na šoli deluje tudi šolski radio in ob delavnicah v šoli tudi prespijo. koncu leta izide šolski casopis. Mladi -Na svetovni dan poezije, 21. marca, novinarji celo leto skrbno izbirajo, kaj poteka vsako leto drugacen natecaj, bi bilo primernega za objavo, se pa v prejšnjem šolskem letu je bila to tudi sami urijo v pisanju razlicnih pri »Korona poezija«. spevkov. Na spletni strani šole je tudi -4. aprila poteka Noc branja. ustvarjalni koticek, kjer objavljamo -Ucenci od 3. do 6. razreda ob vsako-izdelke naših ucenk in ucencev. Poleg letno opravljeni BZ (bralni znacki) literarne spodbujamo tudi glasbeno za nagrado preživijo noc v šoli. inteligenco – v preteklem šolskem letu Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje A si velik' na socialnih omrežjih? Letos je bilo polno težav, doživeli smo svetovno epidemijo bolezni covid- 19, zato so se šolska vrata zaprla. Vse se je premaknilo »na daljavo« in naša edina možnost je bila, da se nekako prilagodimo situaciji. Tudi druženje s prijatelji ni mogoce, a to še ne pomeni, da se z njimi ne moremo pogovarjati. Jasno je, da za to ne uporabljamo vec klasicne pošte, temvec imajo danes to nalogo socialna omrežja. Tri ucenke 9. razreda smo pripravile anketo o socialnih omrežjih in raziskale mnenja naših sovrstnikov ter ugotovile, da bi nam bilo veliko težje brez Omrežja, priljubljena med mladimi socialnih omrežij. Najbolj pogost strah ucencev je bil, da bi imeli premalo stika s svetom in bi bili veckrat zdolgo caseni. Uporabljamo jih nekoliko vec kot pred karanteno, to je pogosto tudi vec ur na dan. Dandanes so priljubljeni YouTube, na katerem gledaš videoposnetke, Instagram, kjer spremljaš življenja slavnih in prijateljev, ter Tik Tok, na katerem mladi gledamo krajše zabavne videoposnetke. Ker mladi vecinoma ne gledamo porocil, nas veliko spremlja situacijo o covid-19 tudi preko socialnih omrežij. Lara Anžlovar, Zoja Deržek in Lara Cepon, ki je tudi ustvarila ilustracijo, 9. d, OŠ LA Grosuplje Katera družbena omrežja in mobilne aplikacije so med najbolj priljubljenimi v osmem razredu osnovne šole? Vecinoma so v anketi, ki so jo opravile tri ucenke, mladi izpostavili instagram in TikTok. Kaj je Instagram? Instagram je spletno družbeno omrežje, ki uporabnikom primarno omogoca delitev fotografij in videoposnetkov. Objavljen material, ki je dostopen preko mobilne aplikacije, je mogoce znotraj te deliti javno ali zasebno med uporabniki kot tudi preko ostalih družbenih omrežij. V maju 2017 je britansko združenje za javno zdravje (Royal Society for Public Health) izvedlo anketo, v kateri je bilo anketiranih 1.479 oseb, starih od 14 do 24 let. Sodelujoce je prosilo, naj ocenijo platforme socialnih omrežij glede na tesnobnost, depresijo, osamljenost, ustrahovanje in samopodobo telesa. Ugotovili so, da je Instagram "najslabši za mlade glede na duševno zdravje". Kaj pa TikTok? TikTok je spletno družbeno omrežje za deljenje videoposnetkov v lasti družbe ByteDance, pekinškega podjetja, ki ga je leta 2012 ustanovil Zhang Yiming. Uporablja se za ustvarjanje kratkih plesnih videov na plejbek, zabavnih videov in posnetkov talentov. Aplikacijo TikTok si je oktobra 2018 v ZDA preneslo najvec uporabnikov in je bila prva kitajska aplikacija, ki je dosegla tako uvrstitev. Leta 2018 je bila na voljo na vec kot 150 trgih in v 75 jezikih. Februarja 2019 je bila opravljena vec kot milijarda prenosov aplikacije TikTok (skupaj z Duoyinom). Leta 2019 je bila aplikacija TikTok prepoznana kot sedma najveckrat prenesena aplikacija od 2010 do 2019. Anketa Katero aplikacijo najraje uporabljaš? Vecina razreda je odgovorila TikTok, sledi ji Instagram. Koliko casa preživiš na teh aplikacijah? Vsi so odgovorili, da na teh aplikacijah preživijo vec kot 2 uri na dan. Ali se ti zdijo ta omrežja varna? Vecina je odgovorila, da ne. Ali si na teh aplikacijah le gledalec ali tudi objavljaš? Vecina (šest od devetih) je pasivna spremljevalka, trije vprašani pa tudi aktivno sodelujejo na omrežjih. Ali so ti všecki (like) in komentarji pomembni? Kar šest vprašanih je odgovorilo z da, eden pa ne. Zakaj uporabljaš te aplikacije in kaj ti je na njih najbolj všec? Ker lahko vidiš veliko novih stvari in ker se lahko pogovarjaš s prijatelji. Ker je zanimiva vsebina. Pia Boncina, Ana Sever in Hana Zelnikar, 8. d, OŠ LA Grosuplje Petje na daljavo Kot verjetno že veste, poteka ucenje na daljavo v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. Nekateri pa imajo ucenje na daljavo tudi v glasbeni šoli, kot na primer tudi jaz, ki obiskujem solo petje. Enkrat tedensko se preko spletne aplikacije srecava z uciteljico za solo petje, s katero nameniva veliko pozornosti dobremu ogrevanju glasilk. Zelo pomembno je, da glasilke dobro ogrejeva, da kasneje lažje pojeva. Po ogrevanju glasilk se kaj hitro lotiva resnega petja. Vse skupaj traja približno eno šolsko uro. Uciteljica mi pošilja tudi posnetke pesmi, da lažje vadim. Ko zakljuciva, ne mine prav veliko casa, ko se vidim z uciteljico za teorijo in mojimi glasbenimi sošolci. V približno eni šolski uri naredimo kar veliko. Na zacetku vedno pregledamo domace naloge, ko s tem zakljucimo, nadaljujemo z reševanjem nalog v delovnih zvezkih. Ob koncu nam pove, kaj je za domaco nalogo. Vesela sem, da ucenje petja kljub Kako se motivirati za šport? Športi so si med seboj zelo razlicni. Sedaj, ko je karantena, so treningi slab- še kakovosti kot prej. Pri tem so težave od tehnicnih do teh, da trenerji ne vidijo dobro tvojih napak, zato te ne morejo popravljati. Zdaj se je težje spraviti trenirati ali narediti kaj za sebe. Pri nekaterih je velika težava tudi prostor in pomankanje pripomockov, kar sta dva od glavnih pogojev za dobro aktivnost. Treningi za nekatere športe na daljavo ne potekajo ali pa jih je manj, kot jih je bilo prej. Tudi trenerjem je zdaj težje opravljati svojo nalogo, ker v to vložijo vec casa, kot bi sicer. Tudi tekmovanja, za katera smo se pripravljali in ucili nove elemente, so do nadaljnjega odpovedana. Nasveti Za boljšo motivacijo si lahko postaviš cilje (nacrt treningov) ter na spletu lahko poišceš razne vaje ali videopo epidemiji koronavirusa poteka, a komaj cakam, da se zopet vidimo v živo ter da imam tako prijazni in strpni uciteljici. Meni se solo petje zdi super, saj uživam, ko pojem, a to ni kar za vsakega! Klara Hrovat, 5. b, OŠ LA Grosuplje, PŠ Žalna snetke, ki te bodo vodili. Zacni tudi s preprostejšimi vajami ter jih pocasi stopnjuj ter nadgrajuj. Izkoristi prosti cas za sprehod ali tek z družino, saj vsaka rekreacija pripomore k zdravemu in boljšemu življenju. Med treningom si lahko predvajaš tudi glasbo, saj ti bo dala še dodatno spodbudo. Lucija Bercan in Ema Kocman, 8. d, OŠ LA Grosuplje Resnicni in zabavni nasveti, kako opraviti šolo na daljavo 1. Priprava na ucenje Preden zacneš z ucenjem, si pripravi vse zvezke, ucbenike, delovne zvezke, zapiske in podobno. 2. Nacrtovanje Organizacija casa je ena najpomembnejših sposobnosti, ki jih lahko imaš. Vsako popoldne, ko koncaš z urnikom za posamezni dan, si napiši, kaj vse se boš danes ucil/a, kdaj in koliko casa. Na koncu dneva poglej, kako ti jeuspelo. Še bolje pa si je narediti tedenske nacrte ucenja. V svoj koledar ali razpredelnico si napiši vsa ocenjevanja, ki te cakajo za v prihodnje. 3. Ustrezno okolje Najbolje bo, da se uciš nekje, kjer te ne bo nihce motil. Odstrani vse motece dejavnike, ki bi ti lahko povzrocale nezbranost pri delu. Tako si boš lažje približal okolje, ki si ga imel v šoli. 4. Miselni vzorci Z vizualizacijo si stvari zapomnimo precej lažje, kot ce le beremo tekst iz ucbenika. Priskrbi si papir in barvna pisala ter pricni z izdelavo miselnih vzorcev ali si naredi izpiske. Na papir si lahko zapisuješ snov in si jo razlagaš po svoje (le, da bo to pravilno). Prebiraj tudi iz ucbenika, delovnega zvezka. Tako boš imel vse potrebne informacije na kupu. Ko si naredil miselni vzorec ali zapiske, si zacni napisano sestavljati v vprašanja in odgovori nanje, tako boš videl, katera snov ti še dela težave. 5. Zapisuj si Informacije, ki jih rocno zapišeš, se bolje shranijo v tvojem spominu kot tiste, ki jih natipkaš. Poskusi s prepisovanjem zapiskov v nov zvezek ali povzemanje daljših v krajše. To velja tudi za »plonkce«, ce jih napišeš lastnorocno, se ti bo snov že sama utrdila v možganih in na koncu jih ne boš potreboval. Seveda pa je »plonkanje« strogo prepovedano, zato si snov zapisuj na manjše listice kar tako in ucinek bo isti. 6. Nauceno glasno ponavljaj Ce ponavljaš tako, da snov v ucbeniku in zapiske v zvezkih zgolj prebiraš, pogosto prihaja do zmotnega prepricanja »vse znam«. Ker besedilo že poznaš, ga prebiraš hitreje. To ti daje la- žen obcutek, da snov obvladaš, potem pa na testu ni znanja, ki si si ga želel. Zato glasno ponavljaj snov, dokler ti odgovori na vprašanja ne dokažejo, da resnicno znaš snov. 7. Odmori med ucenjem Tvoje telo in predvsem možgani potrebujejo krajše odmore. Najbolje bo, da si vsako uro vzameš približno deset do petnajst minut odmora, kaj poješ in se malo pretegneš za boljše ucenje in fokus pri delu. 8. Spanje Privošci si vsaj 8 ur spanja, saj le spocita glava lahko ucinkovito srka nove informacije. Najbolje je, da zaspiš do 22. ure. Pred spanjem na hitro preleti nauceno snov, saj spanec novo naucene informacije v možganih utrdi. Tudi spanje je ucenje. In še nasvet za starše Ko se vaš otrok uci, je najbolje, da ga pustite pri miru, saj bi ga lahko samo zmotili in ne bi vedel, kje je ostal. Spremljajte njegovo delo, ce vas poprosi za pomoc, mu pomagajte. Otroci se za vedamo, da vcasih ne utegnete, zato lahko nagovorite tudi starejše brate ali sestre. Ko pa doseže kakšen dober rezultat pri zahtevni snovi, pa ga lahko pohvalite in mu podarite kakšno cokolado ali Cas za šolanje od doma Sredi novembra sem se pogovarjal s 15 sošolkami in sošolci in dvema osnovnošolcema v naši družini, kako poteka šolanje od doma. Vecina jih meni, da je ucenje od doma težko, saj ne dobijo uciteljeve razlage. Brez razlage jim je težko, vendar se pri ucenju doma bolje organizirajo z manjšimi premori ter deljenjem snovi cez cel teden. Kar se tice obsega snovi, menijo, da je ni prevec. Za šolo porabijo okoli pet do šest ur na dan in ponavadi koncajo že v cetrtek. Vecina jih pravi, da jim srecanja prek omrežja zoom pomagajo pri osredoto canju pri snovi in so jim zelo všec. Edino pripombo, ki jo imajo ucenci glede ur prek zooma, je ta, da je ogromno predmetov, kjer potekajo videokonference šele v cetrtek ali petek in do takrat nimajo nobene razlage, razen te, ki jo najdejo v ucbeniku ali na internetu. “V vsaki videokonferenci se vedno zgodi, da nekdo manjka in zaradi tega ucitelj porabi predolgo casa pri tem in zmanjka casa za vprašanja ucencev na koncu ure,” je pripomnil eden izmed ucencev, ki je reševal anketo. Pri zoomih imajo probleme tudi tisti ucenci, darilo. Tako bo imel še vecji zagon za ucenje in mu ne bo težko. Anja Oblak, 8. c, in Tinkara Androcec, 8. d, OŠ LA Grosuplje ki imajo brata ali sestro in si morajo deliti en racunalnik. Tisti, ki imajo te težave, ponavadi sporocijo svoji uciteljici preko elektronskega sporocila, da jih ne bo na videokonferenco in zato hodijo na dopolnilni pouk za razlago. Presenecen sem bil, da so si bili odgovori zelo podobni, saj sem mislil, da bo nekaterim, ki prvic uporabljajo racunalnik ali telefon za ucenje, šlo slabše. Tarik Kulauzovic, 9. c, OŠ LA Grosuplje Kaj sploh pomeni koronacas za šolarje? Naša prva izkušnja s šolo na daljavo se je zacela marca v lanskem šolskem letu. Takrat se je v Sloveniji zacel širiti novi koronavirus. Vse nas je bilo malo strah, saj nismo vedeli, kako in kaj se bo zgodilo. Sprva je bilo vse skupaj zelo zmedeno, vendar se je vecina uciteljev in ucencev mocno potrudila, tako da smo se na nastalo situacijo, kolikor je bilo možno, privadili. Po dveh mesecih in pol smo se vrnili v šolo in razred koncali pod neposrednim vodstvom uciteljev in v družbi sošolcev. Cas poletnih pocitnic je hitro minil in prišel je cas za septembrski prihod v šolo. Vrnili smo se z navodili za nošenje mask in redno razkuževanje ter umivanje rok. Navaditi smo se morali na mnogo sprememb. Z eno izmed njih smo se srecevali takoj ob vstopu v šolo. Glavni vhod je bil namenjen samo ucencem devetih razredov in uciteljem. Ucenci cetrtega in petega razreda so vstopali skozi vhod v novi del stavbe, ostali pa pri tretjem vhodu. Pred tako dolocenimi vrati smo cakali, da so nas ucitelji spustili v garderobo in nato naprej v ucilnice. Nekaj casa je bilo vse v redu in prav, kmalu pa so se, kot je za jesenski cas znacilno, jutra mocno shladila. Veliko ucencev prihaja v šolo z avtobusi, zato ne morejo prihoda prilagoditi casu odprtja šole, in tako smo morali 'zmrzovati' oziroma cakati na mrazu, ki bi se s casom samo stopnjeval. Stanje z virusom se je v državi še naprej slabšalo in šolarji predmetne stopnje smo zapustili šolske ucilnice in se preselili v spletne. Letos je bilo zaradi boljše pripravljenosti manj zmede, saj so nas ucitelji vnaprej seznanili s spletnimi ucilnicami in Arnesovo elektronsko pošto. Ceprav je bilo vse skupaj veliko bolje organizirano, smo imeli prvi teden vseeno veliko težav s preobremenjenostjo in nedelovanjem ucilnic. Prvi teden ni bilo veliko tako imenovanih zoom predavanj. Tudi vsa ocenjevanja, predvidena za tisti teden, so odpadla. Na vrsto so spet prišle pocitnice, ki so bile zaradi tedenskega podaljšanja za osnovnošolce daljše kot sicer. Po dvotedenskem pripravljanju na nadaljnje izobraževanje na daljavo so bili sprejeti ukrepi z navodili, naj se šolanje v taki obliki nadaljuje za ucence vseh stopenj. Zdaj šola spet že nekaj casa poteka za racunalniki, v naših domovih. Prekomerno število videokonferenc in pomankanje cloveškega stika z ucitelji je tako veliko ucencev pahnilo v zmedo zaradi novega sistema. Le nekatere izjeme so vso to tehnologijo in novo obliko šolanja dobro sprejele. V Vetrnica | december 20208 Mladi novinarjiTežavno obdobje tudi za ucitelje Ne le za ucence, novo obdobje in nova oblika poucevanja je preizkušnja in izziv tudi za ucitelje, zato sem opravil anketo med zaposlenimi na OŠ Louisa Adamica Grosuplje. K sodelovanju je bilo povabljenih 120 zaposlenih, od teh je sodelovalo 44. Sodelujocim sem postavil pet vprašanj, in sicer: 1. Ali se soocate s tehnicnimi težavami v šoli na daljavo? Ce ste odgovorili DA, jih, prosim, naštejte. 2. Ali menite, da imate veliko dela s šolo na daljavo? Ce ste odgovorili DA, prosim, naštejte najtežja dela. 3. Ali menite, da je šola na daljavo ucinkovita? Utemeljite svoje mnenje, prosim, navedite razloge. 4. Ali menite, da imajo vsi ucenci enake pogoje? Utemeljite svoje mnenje, prosim. 5. Ali bi kaj spremenili v šoli na daljavo? Pojasnite, prosim, odgovor. 1.vprašanje 2.vprašanje 3.vprašanje 4.vprašanje 5.vprašanje 1=da 2=ne 1=da 2=ne 1=da 2=ne 3=delno 1=da 2=ne 1=da 2=ne št. odg. 33 11 41 3 7 16 21 0 44 31 13 Delež (v %) 75 25 93 7 16 36 48 0 100 70 30 Na prvo vprašanje o tehnicnih težavah mi je z DA odgovorilo 33 (75 %) sodelujocih, z NE pa 11 (25 %). Kot najbolj pogosto tehnicno težavo so navedli prekinjanje interneta, ostale pa so bile pomanjkljiva oprema, težave z video konferencami, da mikrofoni in kamere ne delajo, da vcasih zmanjka elektrike … Na drugo vprašanje o kolicini dela mi je z DA odgovorilo 41 (93 %) sodelujocih, z NE pa 3 (7 %) sodelujoci. Kot najtežje so izpostavili pripravo posebnih gradiv oziroma za spletno poucevanje prilagojene razlage, ostale pa so bile: vzpostavljanje komunikacije, uskladitev dela… Na tretje vprašanje o ucinkovitosti šole na daljavo mi je z DA odgovorilo 7 (16 %) sodelujocih, z NE 16 (36 %) sodelujocih, z DELNO pa 21 (48 %) sodelujocih. Tisti, ki so odgovorili z DA, so kot najbolj pogost razlog navedli, da je lahko šola ucinkovita samo, ce so delovni in delo jemljejo resno. Dodali so še, da le ce ucitelj posveca dovolj pozornosti, ce jim tak nacin ustreza, a da je bolje šola na daljavo kot nic … Tisti, ki menijo, da šola na daljavo ni ucinkovita, pa so poudarili, da nic ne more nadomestiti pouka v razredu, da manjka osebni stik, da nimajo vsi podpore staršev, da ni ista kvaliteta … Pri cetrtem vprašanju glede pogojev so si vsi sodelujoci enotni. Kot najbolj pogost razlog so navedli, da otroci nimajo svoje opreme, poleg tega pa nekateri ucenci imajo pomoc staršev, drugi ne, otroci imajo slabo internetno povezavo, nimajo svoje sobe. Pri petem vprašanju je z DA odgovorilo 31 (70 %) sodelujocih, z NE pa 13 (30 %) sodelujocih. In kaj bi spremenili? Omogocili bi enake pogoje, moralo bi biti manj snovi in vec videokonferenc, ki pa bi morale biti jasneje opredeljene, imeti bi morali bolj jasna navodila z ministrstva, organizirali bi enotno ocenjevanje, zaprtje šole naj bi se uvedlo glede na okuženost kraja in ne za celo državo, spremenili bi to, da ucitelji delajo 8 ur, ucenci, ki niso samostojni v šoli, naj pridejo v šolo, razbremenili bi ucence in starše, kombinirali bi šolo na daljavo in pouk v šoli, odpravili tehnicne težave, pripravili bi bolj organiziran pristop k ranljivim skupinam ... Ugotovil sem, da se je vecina uciteljev že srecala s tehnicnimi težavami. Vecina uciteljev meni, da imajo veliko dela in da je šola na daljavo ucinkovita pri nekaterih, pri nekaterih pa ne. Vsi ucitelji se strinjajo, da nimamo enakih pogojev. Vecina bi uvedla kar nekaj sprememb pri šoli na daljavo. Zahvalil bi se rad vsem sodelujocim, ki so s svojimi odgovori pripomogli kdokoncanju te ankete, uciteljici na OŠ Louisa Adamica Grosuplje Jožici Pecnik, novinarki Dela Saši Senica, JSKD OI Ivancna Gorica, ZKD Grosuplje, vodstvuOŠ Louisa Adamica Grosuplje in nenazadnje tudi obcinskemu glasilu, ki je omogocilo objavo analize. Gašper Sinjur, 7. b, OŠ LA Grosuplje vsakem primeru je pandemija dodobra premešala štrene in tako ucitelje, ucence in ne nazadnje tudi starše postavila pred pravi izziv, skozi katerega se moramo vztrajno prebijati; mi in še mnogi drugi. Za ta clanek smo pripravili anketo na to temo. V njej so sodelovali nekateri ucenci iz 8. a OŠ Louisa Adamica Grosuplje. Ugotovili smo, da vecini šola na daljavo ne ustreza, saj je z neenakomerno razporeditvijo ur preko zooma in sploh spremembami komunikacije in poucevanja zelo naporna. Z še eno anketo smo izvedeli, da prav tako vecini ni všec, da imamo toliko ur zoom predavanj. To razrešiti pa ni lahko ne z ene, ne z druge strani, saj potrebujemo razlago uciteljev, je pa tudi naporno, ko je treba kakšen dan pet ali celo vec šolskih ur strmeti v zaslon. Naj bi imeli petminutne odmore, ki pa zaradi tehnicnih težav in podobnih problemov dostikrat odpadejo, ure pa zaradi istega razloga niso izkorišcene, kot bi bile lahko sicer. Koronakriza se za zdaj še noce umakniti in se predati, a ce bomo upoštevali ukrepe, se bo z zadostno mero potrpljenja in malo srece koronavirus mogoce le vdal in nas pustil, da lahko na nacin, ki smo ga navajeni, opravljamo svoje delo in se brezskrbno družimo s prijatelji. Tjaš Mrak in Ester Pajk, 8. a, OŠ LA Grosuplje Casi hudi so prišli, cel svet na hitro so obšli, nic vec ni pristnega stika, prišla druženja nova je oblika. Virus je to storil, on je za to zmešnjavo kriv. A ce se bomo navodil držali, bomo morda virus le odgnali. Tjaš Mrak, 8. a, OŠ LA Grosuplje 8 Mladi novinarjiTežavno obdobje tudi za ucitelje Ne le za ucence, novo obdobje in nova oblika poucevanja je preizkušnja in izziv tudi za ucitelje, zato sem opravil anketo med zaposlenimi na OŠ Louisa Adamica Grosuplje. K sodelovanju je bilo povabljenih 120 zaposlenih, od teh je sodelovalo 44. Sodelujocim sem postavil pet vprašanj, in sicer: 1. Ali se soocate s tehnicnimi težavami v šoli na daljavo? Ce ste odgovorili DA, jih, prosim, naštejte. 2. Ali menite, da imate veliko dela s šolo na daljavo? Ce ste odgovorili DA, prosim, naštejte najtežja dela. 3. Ali menite, da je šola na daljavo ucinkovita? Utemeljite svoje mnenje, prosim, navedite razloge. 4. Ali menite, da imajo vsi ucenci enake pogoje? Utemeljite svoje mnenje, prosim. 5. Ali bi kaj spremenili v šoli na daljavo? Pojasnite, prosim, odgovor. 1.vprašanje 2.vprašanje 3.vprašanje 4.vprašanje 5.vprašanje 1=da 2=ne 1=da 2=ne 1=da 2=ne 3=delno 1=da 2=ne 1=da 2=ne št. odg. 33 11 41 3 7 16 21 0 44 31 13 Delež (v %) 75 25 93 7 16 36 48 0 100 70 30 Na prvo vprašanje o tehnicnih težavah mi je z DA odgovorilo 33 (75 %) sodelujocih, z NE pa 11 (25 %). Kot najbolj pogosto tehnicno težavo so navedli prekinjanje interneta, ostale pa so bile pomanjkljiva oprema, težave z video konferencami, da mikrofoni in kamere ne delajo, da vcasih zmanjka elektrike … Na drugo vprašanje o kolicini dela mi je z DA odgovorilo 41 (93 %) sodelujocih, z NE pa 3 (7 %) sodelujoci. Kot najtežje so izpostavili pripravo posebnih gradiv oziroma za spletno poucevanje prilagojene razlage, ostale pa so bile: vzpostavljanje komunikacije, uskladitev dela… Na tretje vprašanje o ucinkovitosti šole na daljavo mi je z DA odgovorilo 7 (16 %) sodelujocih, z NE 16 (36 %) sodelujocih, z DELNO pa 21 (48 %) sodelujocih. Tisti, ki so odgovorili z DA, so kot najbolj pogost razlog navedli, da je lahko šola ucinkovita samo, ce so delovni in delo jemljejo resno. Dodali so še, da le ce ucitelj posveca dovolj pozornosti, ce jim tak nacin ustreza, a da je bolje šola na daljavo kot nic … Tisti, ki menijo, da šola na daljavo ni ucinkovita, pa so poudarili, da nic ne more nadomestiti pouka v razredu, da manjka osebni stik, da nimajo vsi podpore staršev, da ni ista kvaliteta … Pri cetrtem vprašanju glede pogojev so si vsi sodelujoci enotni. Kot najbolj pogost razlog so navedli, da otroci nimajo svoje opreme, poleg tega pa nekateri ucenci imajo pomoc staršev, drugi ne, otroci imajo slabo internetno povezavo, nimajo svoje sobe. Pri petem vprašanju je z DA odgovorilo 31 (70 %) sodelujocih, z NE pa 13 (30 %) sodelujocih. In kaj bi spremenili? Omogocili bi enake pogoje, moralo bi biti manj snovi in vec videokonferenc, ki pa bi morale biti jasneje opredeljene, imeti bi morali bolj jasna navodila z ministrstva, organizirali bi enotno ocenjevanje, zaprtje šole naj bi se uvedlo glede na okuženost kraja in ne za celo državo, spremenili bi to, da ucitelji delajo 8 ur, ucenci, ki niso samostojni v šoli, naj pridejo v šolo, razbremenili bi ucence in starše, kombinirali bi šolo na daljavo in pouk v šoli, odpravili tehnicne težave, pripravili bi bolj organiziran pristop k ranljivim skupinam ... Ugotovil sem, da se je vecina uciteljev že srecala s tehnicnimi težavami. Vecina uciteljev meni, da imajo veliko dela in da je šola na daljavo ucinkovita pri nekaterih, pri nekaterih pa ne. Vsi ucitelji se strinjajo, da nimamo enakih pogojev. Vecina bi uvedla kar nekaj sprememb pri šoli na daljavo. Zahvalil bi se rad vsem sodelujocim, ki so s svojimi odgovori pripomogli kdokoncanju te ankete, uciteljici na OŠ Louisa Adamica Grosuplje Jožici Pecnik, novinarki Dela Saši Senica, JSKD OI Ivancna Gorica, ZKD Grosuplje, vodstvuOŠ Louisa Adamica Grosuplje in nenazadnje tudi obcinskemu glasilu, ki je omogocilo objavo analize. Gašper Sinjur, 7. b, OŠ LA Grosuplje vsakem primeru je pandemija dodobra premešala štrene in tako ucitelje, ucence in ne nazadnje tudi starše postavila pred pravi izziv, skozi katerega se moramo vztrajno prebijati; mi in še mnogi drugi. Za ta clanek smo pripravili anketo na to temo. V njej so sodelovali nekateri ucenci iz 8. a OŠ Louisa Adamica Grosuplje. Ugotovili smo, da vecini šola na daljavo ne ustreza, saj je z neenakomerno razporeditvijo ur preko zooma in sploh spremembami komunikacije in poucevanja zelo naporna. Z še eno anketo smo izvedeli, da prav tako vecini ni všec, da imamo toliko ur zoom predavanj. To razrešiti pa ni lahko ne z ene, ne z druge strani, saj potrebujemo razlago uciteljev, je pa tudi naporno, ko je treba kakšen dan pet ali celo vec šolskih ur strmeti v zaslon. Naj bi imeli petminutne odmore, ki pa zaradi tehnicnih težav in podobnih problemov dostikrat odpadejo, ure pa zaradi istega razloga niso izkorišcene, kot bi bile lahko sicer. Koronakriza se za zdaj še noce umakniti in se predati, a ce bomo upoštevali ukrepe, se bo z zadostno mero potrpljenja in malo srece koronavirus mogoce le vdal in nas pustil, da lahko na nacin, ki smo ga navajeni, opravljamo svoje delo in se brezskrbno družimo s prijatelji. Tjaš Mrak in Ester Pajk, 8. a, OŠ LA Grosuplje Casi hudi so prišli, cel svet na hitro so obšli, nic vec ni pristnega stika, prišla druženja nova je oblika. Virus je to storil, on je za to zmešnjavo kriv. A ce se bomo navodil držali, bomo morda virus le odgnali. Tjaš Mrak, 8. a, OŠ LA Grosuplje