2. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. jannvarja._XXV. leto, 1892. SLBVEMSKI MM ,a vsak dan ive«er, izimti nedelje in pnunike, fer velja po posti prejernan za av h t r o - op e r s k e dežele za vne leto lft gld ?.a pol leta 8 gld., za Mrt leta 4 ^Id., za jede »c 1 eld 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 k: ' ' na'mesec, po 30 kr za četrt, leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina tnala. Za. oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste pO ti kr.. če no oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat t18ka. Dopisi naj ee izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v U<.Bpodskih ulicah fit. V2. UpravniSt vii naj oe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volitve na Ogerskem. Ogerski iuiniBterski predsedniki osvojili so bi imperatorsko navado, da se zahvalijo za novoletnu čestitanja svojih parlamentarnih privržencev s političnimi nagovori. Grof Szaparv, ravnujoč se po vzgledu svojih prolnikov, napovedal je pri tej priliki program parlamentarnemu delovanju v začeušem se letu in to je toliko bolj zonunivo, ker se bode te dni razpustil ogerski državni zbor in je torej ministrov program zijedno program, na podlagi katerega bode postavila vladna Btranka svoje kandidate. Groi Szap»-ry je b svojimi neuspehi v mino-lem zasedanji nekam zadovoljen ; v novoletnem bvo-jem govoru vindikoval si je zaslugo, da je v ogerskem državnem proračuuu nastalo ravnovesje in naglažal je, da si je liberalno-vladna stranka pridobila ne-venljivih zaslug za vso državo s tem, da je vspre-jela trgovinske pogodbe, katere bodo zlasti za Oger-sko velikanske koristi. Drugih zaslug ni vedel grof Szaparv povedati, obile poraze pa je previdno zamolčal, da jih pa čuti, svedoći že to, da je razpisal nove volitve v zimskem času, ko je udeležitev volilcev notoričuo slaba. Bodočega državnega zbora prva in glavna naloga bode po napovedbi grofa Szaparvja reforma uprave in reforma parlamenta. Škandalozna korupcija v ogerski upravi je svetovno /uanu, a vender se upravne reforme branijo najbolj baš opozicijske stranke in to zgol iz političnih raz logov. V miuolein zasedanji državnega zbora oger-ekega predložila jo bila vlada načrt za podržavljenje uprave, a odpor protivnikov bil je tako silen in elementaren, da je morala vlada umakniti svoj predlog. Glavno sredstvo, s katerega pomočjo je opozicija ugnala grofa Szaparvja in stranko njegovo v kozji rog bila je seveda obskrukcija in umevno je, da skuša ministerski predsednik »kovati orožje, da bi ž njim uničil nasprotnike in onemogočil ta manever, ki je vladi prouzročil že toliko bridkih ur. Napovedana reforma parlamenta omejena bode na odpravo tistih (določil opravnega reda, katera so doslej omogočila obatrukcijo in uko se vladi posreči zmagati s tem predlogom, bode lahko tudi za upravno reformo dobila potrebuo veČino. Vladna stranka, kakor je bila sestavljena doslej, podpirala hode brez LISTEK. Štirje temperamenti. Iz humorističnih predavanj Kriku Bdgh-a. Poslovenil Ž.) Predavanje za vsakega. Gospoda! Že v najuežnejši deški dobi človeškega rodu spoznala je umna glavica, da se nahaja na vsaki glavi .spred1 in ,zadl, ,desnol in ,levo\ To spoznanje dalo je povod nestevilnim podobnim, tako na primer, da ima svet Štiri meje, ozemlje štiri prvine, leto Štiri letno čase, država štiri stanove, ljudje štiri temperamente itd. itd. Pri tem stadiju bo nekoliko obstali. Ker bo su pa vedno bolj razvijali, puštale so tudi njihove glave vedno bolj in bolj mnogostrauske in ta muogo-straoskost ojačevnla se je povsodi na kvar štiri-stranskosti. U Mirih prvin se jih je izcimilo šestdeset in kompas je dobil dvaiutrideset črt mesto štirih. Odkrili so zemlje — tako Dansko — brez zime ni poletja, in štiri letni časi so se morali umakniti dvanajstim mesecem. Tudi razdelitev stanov ni mogla obstati. dvojbe Bvojega vodjo, uprašanje je le, bodo li tudi opozicijske stranke tako prijazne in pomagale grofu Szaparvju pri tem delu. V tem oziru je zanimivo, kar je na novega leta dan povedal grof Apponvi čestilcem svojim. Apponvi, ?ečni ministerski kandidat, opustil je že lani zmerno svoje stališče in se močno približal skrajnim opozicijskim frakcijam ter ž njimi za volilno dobo dogovoril celo poseben kompromis. Tudi sedaj še ne misli na to, da bi se udal vladnim željam glede parlamentarne taktike svoje, obratno, napovedal je jasno in nedvojbeno, da se bodo opozicijske Btranke posluževale v novovoljenem državnem zboru onih istih sredstev, s katerimi bo doslej ovirale vladne predloge. Neomahljiva opocija ogerska se torej tudi v novem državaem zboru ne bode dala oplaziti, nasprotovala bode vladi kjer koli mogoče in zato je jako dvomno, bode-li grof Szaparv mogel v novem državnem zboru rešiti napovedano reformo uprave in parlametarnega opravilnega reda tudi v tem slučaji, da bode liberalna stranka tako močna ostala kakor doslej. Grof Szaparv se sicer nadeja da se bodo volitve izrvšile zanj ugodno in deloma je to upanje upravičeno. Ne glede na to, da ima vlada velikansko moč in silen upliv na volileJ, upoštevati je pa tudi to okolščino, da se bodo vršile nove volitve v najhujši zimi, torej o času, ko opozicija ne bode iz oddaljenih krajev mogla privabiti svojih pristašev na volišče. Vladui nt ranki se torej poraza ni biti, a bode-li v uovem državnem zboru imela tako veliko večino, kakor v starem, to je jako dvomljivo. Zadovoljna ni ne Madjarskem nijedna stranka, najbolj nezadovoljui pa so madjarski voliici. Vlada ve to dobro in zato se trudi dobiti novih prijateljev. Pred kratkim šele dogovorila je s sedmograškimi Nemci, katere je toliko let neusmiljeno pritiskala, kompromis. Nemci volili bodo vladi prijazne poslance in zato dobili nekatere prav izdatne koncesije. A tudi opozicijske stranke ne mirujejo. 2e lani m je poročalo, da se dogovarjajo Rumuni, kateri bo doslej tirali pasivno opozicijo, b Kossuthovo stranko zaradi vkupnega postopanja. Na podlagi Ko88uthovega prognana stoječa btranka bila je doslej le maloštevilna, a ker je res demokratična in drugim na Ogerskem bivajočim narodnostim vsaj v Plemstvo se je posvetilo duhovnemu poklicu ter se jelo ukvarjati z meščanskimi opravili; duhovščina postajala je vedno bolj posvetna; uieščaui so pričeli kupovati plemske naslove in kmetje plemska posestva — z jedno besedo, stanovi so se spojili povsod v jednega samega, celo pri naših dobrih Besednih prijateljih, pri Švedih, katerim so, Blič.io Indom, štiri kaHto prirasle na dnu srca. Od vseh prejšnjih Štiri-delttev imamo sedaj le še uk o štirih temperamentih in to bode predmet mojemu današnjemu berilu. iztiri so temperamenti in čudi: Bangvinični, kolerični, melauholični in flegmatični. Nekateri sicer trde, da je temperamentov okoli osem sto milijonov; toda tega, častiti slušatelji, loki dolgo ne priznam, da mi od vsakega posebej ne predlože dotičnega ekBemplara. Vender iz posebue ogodljivosti do drugače miBlecev rad priznam, da se uahajujo temperamenti tako redko čisti in nespojeui kakor prvine, da — da je navadno individualni temperament zmes vseh štirih poprej navedenih. Ne mislim sicer govoriti o izvoru temperamentov. Tak poskus bi raztegnil in razširil moje berilo do navadnega političnega govoru, in — kar principu pravična, dočim sedanji madjarski mogoč-niki ne marajo o praktiški izvršitvi uarodnostuega zakona ničesar slišati, je umevno, zakaj so se začeli Rumuni ž njo pogajati. Ćulo se je tudi o jednakih pogajanjih Kossuthovcev s Slovaki, Malorusi in Srbi, žal, da o rezultatu teh dogovarjanj ne moremo ničeBar gotovega izvedeti. Na vsak nnčin je pa za ogerske Slovane eminentne vaŽnoBti, da stopijo v voiilni boj, in ker v sedanjih razmerah ni mogoče, da bi zmagali s Bvojim kandidatom, bi bilo brez dvojbe najbolje, da se združijo s tisto stranko, od katere se je nadejati, da bode njih tirjatvam pravičnejša nego vlada. To je pa jedino stranka Kossuthovcev. Ako bode ta stranka s pomočjo ogerskih Slovanov prišla v novi državni zbor v tolikem številu, da bode morala vlada ž njo računati, potem je upanje, da se bode tudi neznosno stanje ogerskih Slovanov nekoliko zboljšalo. Vsakako pa je treba, da se Slovaki, Malorusi iu Srbi zdramijo in da stopijo aktivno na politično torišče, Bicer bi utegnilo biti prepozno. Vse kaže torej na to, da se bodo unel bud volilni boj. Zmagala bode Bicer bržkone vlada, a če bode opozicija dosegla le nekaj uspehov, Bpla-vale bodo vladne r« forme po vodi — grof Szarparv pa za njimi. Politični razgled. Notranje dr/olo. V Ljubljani, 4. januvarja. Državni zbor .se.iel so bodo zopet dne S. januvarja in že v drugi seji začel razpravljati o novih trgovinskih pogodbah. Ta razprava bode izvestno jako zanimiva in določeno je za rešitev velevažne te zadeve več sej. Stališče slovenskih poslano v v tej Btvari bodo gotovo taisto, katero je te dni zagovarjal poslanec Baklje pred svojimi dolenjskimi voliici. Po trgovinskih pogodobah, katere bodo brez nobene dvojbe vsprejete, pride na vrsto vladna predloga v Dunavski parobrodu! družbi, in čim bode le ta rešena, zaključila so bode sesija in začela se bodo zasedanja deželnih zborov. Deželni odbor štajerski je ves v nemških rokah in zato nas tudi nič kaj ne zanima izvedeti, kdo bode zasedel mesto baroua bi bilo najgorje — znalo bi se zgoditi, kar se je že tako mnogim častitim govornikom zgodilo: ob koncu dolgotrajnega govora bi bili oni slušatelji, ki niso pospali, ravno tako modri, kakor ob začetku govora. Dasi bo namreč učenjaki iskali uzrokov v planetih in krvnih atomih, iz kojih bi razložili različnost temperamentov, vender še niso jedini, da bi jih sploh dobili. Zadovoljili se bomo torej z znanim: z učinki in zunanjimi znaki temperamentov. Sangvinik je odvisen od trenutku, on je sin trenutka. Ztnj je samo en čas — sedanjost. Preteklost je pozabil in ua bodočnost bo mislil, kadar b<» prišla — saj je še dosti časa — po tem jiravilu bo ravna. Vsi njegovi prijatelji zagotavljajo, da jo dobrega srca; svetuj mu, kar hočeš, on poskusi vse, izvzemši matematiko. C i je res, da je krepost in zloba le navada, on ni niti kreposten niti zloben, kor niti strati uiti načela ne vladajo v njem Štirinajst dni zaporedoma V vsem je nestalen, le v ljubezni ne; zaljubljen je namreč vedno, pa le predmet ljubezni menjava neprenehoma. Svoje obljube izpolnuje natančno, če jih ne pozabi, ali če mu De prizadevajo neprijetnosti j, ko bi jih izpolnil. Številu njegovih podjetij je ueskončuo, toda izvrši jih juko malo. Berga, kateri se je pred kratkim odpovedal. Državni poslanec dr. Heilsborg, kateremu se je bilo ponudilo to mesto, je odklonil >n sedaj se imenujejo trije kandidatje, dr. Iteiclu*» dr. Kienzl in dr. Koko-schinegg. Deželnemu glavarju štajerskemu grofu Wurmbrandu se očita, da skuša na to mesto bpra-viti aristokrat-* barona Moscona, strastnega nasprotnika Slove«**v, a verojetno ni, da bi le ta prodrl. JVovi možje. Dne 31. decembra prisegel je novi minister ,rof Kuenburg, a koj prve dni tega tedna namenjen je iti v Prago, da se ondu predstavi vodjem nemško stranke, kateri so odločujoči faktor v notranji politiki. Razen dr. Bilinakega, kateri bode, kakor smo javili, imenovan načelnikom uprave državnih železnic, pozvan bode tudi dr. Madevaki v ministerstvo in bode baje postal sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu. Bilinski in Madevski sta uneta prijatelja nemških liberalcev. Umevno, da se kon-servatici boje za svoj upliv in da tirjajo novih garancij zato, da bode vlada upoštevala njih želje. Imenujejo se razna imena, a gotovo še ni ničesar. JJalorusko gibanje. Velika in upravičena nezadovoljnost, katera je nastala mej maloruskim narodom, prouzročila je živo gibanje. Že jedenkrat smo omenili, da se po gaja maloruski poslanec Teliszewdki z Mladočehi zaradi solidarnega postopanja obeh klubov, sedaj pa sklical je bil ljudski shod v Turko. Na tem shodu se je skleuilo zahtevati od maloruskih strank, da z ozirom na sedanjo vladno politiko, ki je neprijazna maloruskim težnjam, se dogovore zaradi vkupnega l>rograma složni iz vseh treh frakcij sestavljeni narodni stranki. Vnaiijc države« Sveti oče in francoski škofje. Iz zanesljivega vira poročajo Rimski listi, da je sv. oče uaročil nunciju v Parizu, uaj francoskim škofom ukaže, da se naj le ti zdi že političnih agitacij za monarhistično stranko in naj vršo zgol cerkvene iu nocijalne svoje dolžnosti. Kakor je pred 10 leti pa|>cž branil nuncija Czackega pred napadi mouarbislov, takisto se hrani tudi sedaj poskušenj pretendertov, kateri bi radi zlorabili cerkev v politične svoje namene. Franeoski pretenden t grof de Pariš namerjal je bil zadnji čas umakniti se z ozirom na slabo denaruo stanje stranke njegove, toda duševni vodja monarhistov gref d' Haussouville ovrgel je ta namen hitro. Grof de Pariš mislil je res odpovedati se pretendentstvu in se vrniti na Francosko. Denarno stanje ujegovo je Bicer še vedno Bi jajno, a moral ie za stranko žrtvovati že več milijonov kapitala in tega ne preboli skopi mož Sicer se pa u j i! i v grofa de Pariš manjša rapidoo in kmalu bo na njegovo mesto stopil nadepolui mu siuček „prince Gamelle". Italija. Del j časa že vršila so se mej frakcijo Zanar-delli (Jrispi in .-krajno levico neka tajua pogajanja, katerih posledica je ta, da se je dvanajst radikalcev pridružilo ustavni opoziciji. Mej temi radikalci so tudi Ferrari, Canzio in Cavallotti. To se je zgodilo z ozirom na slabo gospodarsko stanje Italije, katero je jako nevarno. Nova stranka posvetila bode vse nvoje moči socijalnim reformam iu se ne bode, kakor doslej, izključno le havila s pobijanjem vnanje politike italijanske vlade. Dopisi. ■ /. Žužemberku 28. decembra [Izv. dop.] Navadnemu dopisniku zajtrla je usta javna oblast in vsled tega prišli smo ob protiodgovor „Sloveo-čevemu" dopisniku, nikakor pa ne ob prepričanje, da so resnični oni dogodki, ki so v „Narodu" osvetljevali početje prvakov tukajšnje „katoliške" stranke. V protiodgovoru ni bilo gotovo nič manj britke resnice in najbrže bili so le tako nenavadni slučaji navedeni v protiodgovoru, da jih državni pravd-nik ni pustil mej navaden svet. Bodisi kakorkoli; obdolžitve, katerih se je dolžil glava tukajšnje .katoliške" stranke, g. kapelan, oprale bi so le pred -sodiSčem; g. kapelan tožil naj bi pred sodiščem, ako ni res, kar se mu je očitalo v tukajšnjem dopisu, potem bi se bilo dokazalo, kje je resnica. Obdolženec tega ni storil, temuč opravičeval je svoja dejanja v „Slovencu" na tak način, da se je pokopal še v večje blato kakor jo tičal poprej. Zato pa nič ne dene, ako so nam odtegnili naš protiodgovor, saj tiča spoznamo po lastnem petji. Naj bo torej le naprej hujska v pridigah in spovednici zoper Jiberalce" in „krivovree", „ponočnjake" itd.; naj se jih meče vae v jeden koš; razumni prebivalci bodo ačasom že pregledali to početje ter prepričati se o narodnem pregovoru, da škorpijon mori sam sebe! Kako malo uspeha ima pri večini tržanov to čenčavo hujskanje, kaže najbolje okolnost, da se vedno lepše razvijajo ona društva, proti katerim je naperjena najhujša jeza omenjenega gospoda. Tu je pred vsem uaše .Bralno društvo". 19. t. m. bil je istega občni zbor, v katerem amo razvideli, da stoji sedaj trdneje, kakor v katerem si bodi poprejšnjem letu, katerih mu je preteklo že devet. Nakupilo se je ravno v zadnjem čhbu več sobne oprave, knjižnica se je pomnožila, naročenih je več časopisov kakor prej, veselice priredile so se lepe in vender ni bilo še toliko presežka v blagajnici kakor ga je sedaj. Posneti je, da odbor ni držal rok križem, kar je občni zbor tudi priznal s tem, da je volil vse preostale odbornike vnovič. Mesto dosedanjega predsednika g. Ploja, ki se je preselil iz našega kraja, voljen je g. Koncilija, ki je bil že prvi društven predsednik in ki bode društvo vodil tako častno naprej kakor je isto ustanovilo. Tudi „Gaailno društvo" in „ Posojilnica" stopati trdnim korakom ker upamo, da nam njiju občni zbori razkrijejo več veselih podatkov. Pogumno torej iu ne vdajmo se, naše delo je v korist našemu narodu, čiste imamo roke in čisto vest, polena pa, ki se uam zato mečejo pod noge, tepla bodo napadalce same! Dne 4. januvarja pri h. leta bode tu zmanjše-valna dražba za zidanje sodnega poslopja in tako upamo, da bode vender ugodno rešena stvar, ki se je vlekla toliko let, večjidel ker so ae zidanju upirali .Gospodje na Hriba", misleč menda, da je bolje ako sodišča ni v Žužemberku. Ni dobre vesti, kdor se pravice boji, pa bodisi tudi posvetna! — Prepričani smo, da bodo tržani piizidali tudi sodnikovo stanovanje, kajti obče je znano, da v trgu ni primernih stanovanj, ker ona, ki so bila, rabijo domačini sami, uradnik pa v pisarni pač stauovati ne more, tem manj ako ima rodbino. Trg naj pazi, da b časom ue izgubi okrajnega sodišča, kajti potem uničeni su skoro vsi njega dohodki; saj se vidi, koliko mu škodi odprava Dvorske tovarne. O tem več prihodnjič. Iz Staregatrga u a N ot ra n j sk e m 30. januvarja [Izv. dop ] Redki so časi, da dobite iz na- šega kraja dopis. Dovolite torej, da popišem na kratko naše življenje. Najhitreje bi bil gotov, da rečem: Pri nas spi vse sladko spanje pravičnikov. In res, nihče se ne briga za kako razveselite? in razvedritev duha, vbo je tako mirno in monotono, kakor da amo ure, katere je treba le o pranem čaau naviti, da gredo avoj redni tek. Skrbeti za zabavo in pouk je v prvi vrsti dolžnost tukajšnje čitalnice, ki živi že celih dvajset let. Čitalnica naša je mnogokrat lepo prospevala in cvela, a tudi že prav pošteno spala in ravno aeduj, da rabim prejšnji izrek, spi prav pošteno in trdo. Vae delovanje je omejeno nato, da dobivajo udje Hste za čitu.tj, o večjih veselicah najmanj pa o kakšnem zbiranju iu shajanju njenih članov pa ni ne duha ue sluha. Veliko je pri nas takih, ki trkajo z nekim čudnim ponosom na svoje prsi, rekoč: mi storimo mnogo za svoj rod, v istni pa store* bore malo ter se prav za prav ue brigajo za nas nič V2I1C temu pa hočejo biti nekakšni voditelji in si zarezujejo na Bvoj rovaš celo zasluge, katero si je s tihim, vztraj-uim delovanjem pridobil kdo drugi. Skrajni čas je, da se zboljšajo razmere v naši čitalnici. To društvo ima sedaj tako malo udov, da njih število rajši za-molčim; v istini bi prav lehko trikratno toliko bilo, ali nebrižnost naših občanov je tako velika, da se ne zmenijo dosti zato, da se društvo a hitrimi koraki bliža propadu. Veliko jih je takih, ki bi radi imeli od tega, da so udje, še dobiček; leti stavljaju namreč neizpeljive zahteve. Mej drugim žele, da ae jim časniki pošiljajo na dom, kar je po občuem nazoru popolnoma nepravilno. Čitalnica ima avoje prostore, tam naj leže časniki iu tja naj jih hodi čitat, komur je drugo. To društvo ima določen namen, katerega sem prej naglašul, namen ima pa tudi podpirati domaČe slovensko časnikarstvo, nikakor pa ne pripraviti udom ceneje berilo. Dne 20. decembra 1891. Uta imelo je društvo svoj občni zbor, pri katerem bo je volil novi odbor, dne 26. decembra je bila odborova seja, pri kateri je bil gosp. Franjo Peče voljen predsednikom, Tomaž Mlekuž predsednikom, Fraujo Zoreč tajnikom in Ivan Stritof blagajnikom. V odboru bo pu tudi gospodje Jakob Pianetzki, Ivan Kraje, Ivan Kandare, Anton Zakrajšek in Matevž Tomec. Ta novi odbor Bi je gotovo svest svoje naloge in je tudi z največjim veseljem pripravljen delovati v prid tega društva, ali vsa njega prizadevanja bila bi brezuspešna, ako niso udje sami naudušeni za tako delo in ne podpirajo izdatno izvoljenega odbora. Dolžnost je odboru kakor tudi posamnikom pridobiti društvu novih udov, ker le veliko število udov in njih dobra volja zamorejo pripomoči k temu, da postane čitalnica shajališče inteligence tukajšnjih krajev. Omeniti mi je pa še drugo stvar. Pri zadnji volitvi oziroma seji prišli so slučajno k nam iz sosedne bližnje bratske Hrvatske tamburaši, kateri so nas b svojo precizno in dobro igro razveseljevali v pozno noč. Priporočal bi jih vsled tega prav toplo čitalnici, da jih pozove Še večkrat, poBebno pa o prilikah kakšne veselice, zakaj imeli bi potem dobro in domačo slovansko godbo. Prepričan Bero, da se bodo gospodje tamburaši gotovo vabilu odzvali in nam pripravili z dobrim igranjem marsikateri zabavni večer. Mislim, da želje in tudi očitanja vtem mojem dopisu ne bode bob ob steno, nadejam se, da pade to na rodovitna, dobra tla, kar bode v korist društvu in društvenemu življenju. Združimo se torej pod nirodno zastavo z geslom: „Sloga jači, nesloga tlači. Planinski. ■ /. Logatca, v decembru.*) [Izv. dopis.] — Zanimiva je! — .Kdo?" — Letošnja jesen! — .Zakaj?!" — No, ne gubaneite čela! Lejte: pridela je z deževnim — in megleno-vlažnim vremenom, a končala bode s suhim, katero spremlja ostra burja, podobna divjemu orkanu, ki žvižga po zraku kakor bi se sam vrag vozil v .luftbalonu" po njem. In tako vstraja letošnja jesen trdovratno pri svojem „programu", in v svoji dosledni hudomušnosti ne pusti zime čez prag, nego pusti jo čakati — pred pragom, liki grof Taaffe Slovence s svojimi zahtevami, — in pri tem uplivala je in upliva še ta jesen: na človeštvo t. j. ljudi vsaj neke vrste, na naravo in pa na živali na razno načine; tudi grof Taaffe „der fortgfrettende Ministerpraesident" ne bode dolgo več uplival na nas Slovence, ali vsaj tako dolgo ne, — kakor je dozdaj! — A ni po tej burji, ni po grofu Taaffeju ne mislim udrih- *) Zaradi pomanjkanja prostora zakusnjeno. Denarja ne prtšteje nikdar in nikdar ne ve, I koliko je ura, on poje vse melodije, toda k večjemu dve vratici vsake pesmi sta mu znani. Vedno je uaudušen in v denarni stiski. Če pripoveduje kako dogodbo, ne izpusti nikoli besedice, pa je tudi ne pridene; v njegovem slovarji slovo ,dosti prijetno1 — ,nebeško( in mesto ,nekoliko časa' rabi vedno ,cela večnost1. Zanimajo ga tako skrivnosti kakor smodke. Pa če govori s prijateljem, mu je nemogoče ohraniti skrivuoMt in obdržati gorečo smodko. Velika večina prizna, da je saugviničui temperament najarečueji. Zatorej prišteva imeniten nemški dušeslovec k saugvinikom skoro vse otroke in mlade deklice, vse slikarje, pesnike, glediške igralce — sploh vse umetniško osobje — vse potujoče kupce, brivce, natakarje in lakaje; zraven tega veliko Število opic, vse pse razun mopsa, ki je melauholik, in jazbečarja, ki je kolerik, nadalje veverico, kobilico, ptice pevke, metulje itd. Če je sovražnik, ga ni mogoče potolažiti in če je prijatelj, je večno zvest, toda prijatelj mora ravnati z njim kakor z uajhuejšim steklom, sicer si vedno domišlja, da je razžaljen in premalo cenjen. Ko dela sklepe, je omahljiv, toda do skraj- nosti trdovraten, ko jih izvršuje. On ne ljubi solnca, prezira ples in kotla rje, noslja, zavživa medicine kakor vsakdanji kruh in veruje v slutnje — časih celo v strahove iu homeopatije. Z malimi izjemami spadajo k melauholikom vsi resnični in izmišljeni junaki v romanih; itein stare device v obče in guvernante posebe ; item vsi šahisti, dijaki z neštetimi semestri iu častniki izven službe; vsi premalo cenjeni žeuiji, velika večina kruboborskih uradnikov, posebno vsi učitelji. Flegma tik je »koro vedno dobro rejen, vsa njegova osebnost je nekako oblasta. Obel je njegov Želodec, njegov obraz in njegove oči, in vrsta inislij mu je tudi obla. Ogljati kolerik vedno suje in je suvan, ker plava proti toku, mirni fiegmatik pa drči mirno po vodi navzdol. Tolšča ga drži ob vrhu. V državi spada k .boljšim meščanom". On ni niti prevratnik niti starokopitnik; napredek namreč in rakova pot zahteva premikanje, in ker ni nikakor prijatelj premikanja, zatorej je zvest prijatelj konservativne strauke. Ce je primoran kam iti, gre po pravilu: danes jedenkrat, jutri jedenkrat; če stoji, naslanja se na kak predmet, i u če sedi, dene roku na prsi ali pa na mizo. (Krneč pri h.) niti danos, nego po letošnje jeseni „uplivu" bom udrihnil, sem dejal — Suum cuique! . . . Zadnji letošnji živinski semenj — (v sv. Luciji), obnesel se je nenavadno dobro. Bilo je prignanih nad 200 glav goveje živine, katera je, — razpostavljena na novo odločenem prostoru, — privabila tudi obilo kupcev. Kupčija bila je, v obče rečeno, dokaj živahna, dasi je bilo videti le manjše število lepo rejene živine, nasprotno pa jej je bila cena neprimerno visoka! No: — „kritični časi" _ seveda ne Falbovi, — so in ostanejo uzrok, da so zdaj malo kupi in malo proda, ker ae „blago" zdf marsikomu previsoko cenjeno, semnjev pa je na jeden in isti dan odveč odrejenih. Razun tega pa ni povsod tujih kupcev kateri lepo živino rabijo, dražje plačujejo in — manj .glihajo" ! — V ostalem pa je bil ta semenj dobro obiskan, h čemur je seveda mnogo pripomoglo ugodno jesensko vreme. Preiti mi je zdaj n. pr. k letošnjemu .Miklavževemu večeru", ter k par drugim predmetom, kar mi boste seveda oprostili. Tedaj — Miklavž! Ta se je letos slabo obnesel! Reven je bil in — umazan, v dvojnem oziru pa tudi v dvojnem pomenu besede! Deliti ni imel prida, nasprotno temu bil je v obraz nekako neaimpatičen, .... mislim da mu je vode znian-kalo, — njegov „pokorni sluga" — „parkelj" reete h . . . č kakor ga nazivajo hudomušni ljudje, se je pa kar samega sebe bal, mesto da bi bil uplival s strahom na otroke, — in znak njegove strahopet-nosti bil je pač, da je mesto strašil iu plašil, — pobiral s pušico „kebre" kamor je došel! ... In mesto da bi bil rjul in rožljal, je lepo tiho — molčal, verigo pa sam sebi krog Života zapel, kot bi hotel reči: Proč so časi, proč so ure, nama žuga že — „konkurz"! . . . Vse bolj drzni pa so nekateri „winkeldohtarji" v našem okraji, katerim na čelu bi kot zastavonoša te falange postavljen smel biti neki gad ki „žvrgoli" tam po rovtarskih brdih in gričih kakor kak — ščinkovec; opehari kar se opehariti da, in premeten je v svojem vedenji kakor še marsikdo njegovih — genijev v ohližji iti daljavi, in vsem tem in takim „tičem" gre kratkovidno ljudstvo prav neprevidno in lehkomišljeno na limanice. In tako si ta zakotna svojat „memo" maši svoje žepne in druge podobno — luknje! — V ne dokaj manjšem številu pa je opaziti zadnji čas po Notranjski raznovrstnih zidov in židkov, ki v podobi agentov različnih firm židovskega kalibra vrše po mestih, trgih, vaseh, ponujajoč neprevidnemu ljudstvu svoje „solidno blago" za „jako nizko", no, in tudi „solidno" ceno! Kar drug dm-zemu podajejo kljuko od vrat, in pri tem se drste liki ribe v kaki tekoči vodi. — Ljudstvo, bodi previdno ! To je in naj bo temu ali onemu morala! Kritični so časi in kritični bodo ostali prej ko ne tudi v prihodnje, zbog tega je mislim oni dan tudi nekdo v „Slov." iz Planine jadikoval zarad železnice nDivača-Luka", ker je trasirana črez bližnjo nam Hrušico, in ne skozi Planino. No, Planina naj bi bila poprej oglasila se, ko je delala se južna železnica, in poudarjala svoje „razloge", smoter, korist in tako dalje, črti t e železnice črez Hrušico se pač brezaspešno upira. Ker sem trdil, da je letošnja jesen uplivala med drugim na nekatere ljudi, konstatujem to danes kot faktum, kajti sled in znaki videti so zadnje dni tega upliva kaj natanko pri nas. Pri farov-skega vrta ograji n. pr. kaže se človeku zidanega stebra podrtina, in človek bi mislil, da so to na sledki letošnje vinske novine, pa ni tako, nego: zlobnosti delo jo to! A kot dopolnilo te in tako „croniuue scaudalaise" kaže se tudi v prveru nad stropji Ivan R . . . . jeve gostilnične hiše! Letošnja jesen uplivala je na nekaterih ljudi zdravje, a tudi na nekaterih ljudij glavo in možgane. Oni dan je bilo, in tedaj zavrelo je v možganih „eines jun gen Biirschchens" da je idoč ob 1 in pol uri črez polnoč mimo te gostilne, zagnal črez vrt mal kamen v okno srednje sobe prvega nadstropja, ubil dve šipi, k sreči pa ne zadel osebe ki je v sobi spala. Kdo bi se ni prestrašil v takem trenutku! A za ta ,,bombardenient'< iu „intelligentes Heldenstuck" ga k sreči ne bo zadela kazen, — ,, obl. si. svz. obl. si. Bvzj jasno 1 OOObbi. a n 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739*7 mm. 7370 Bm. 73G'l mm. —0 8° C 20° C —2-6°C 1 al. vzh.J obl. si. vzh.j jasno si. vzb.j jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 2'3° in 0-5°, xa 5-2° in 2*4° nad norinalom. ^DuLinsLjsl^ja "borza dne 4. januvarja t. 1. „ . včeraj — danes Papirna renta.....gia, 9295 — gld. 93*96 Srebrna renta...... 90-66 — „ 9*85 Zlata renta......, 109-50 _ nQ._ 5°/0 marčna renta ... „ 10240 — 109*55 Akcijo narodne banke . . „ 1013-— _ " inifS-— Kreditne akcije .... „ 2'*2-7f> _ " 294-25 London.......„ 117 95 _ " n7'90 Srebro.......„ —•— _ " _ N«Pol-.......... gfjVl - J »95 C. kr. cekini.....„ 5-59 — " 5.59 Nemške marke .... , 57*S»7'/f — "„ 07«9jM/ 4 /., državne sre-ke iz 1 1864 . 250 gld. 135 gM 86 kr Državno srečko iz 1. 1804 . . 100 „ 179 „'75 Ogerska zlata renta 4"/,.......107 - " Ogerska papirna renta 5%......10J " — \ Dunava rog. srečke 5°/0 ... 100 gld. — „ _ * Zemlj. obč. avstr. 4Va7n zlati zast. listi . . 115 „ — " Kreditne srečke......100 gld. _ _ Rndolfovo srečko...... 10 „ '.0 " _ * Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ 15« " 60 [ Tramway-dru8t velj. 170 gld. a. v..... 230 _ _ Koroški Steklenice se polne naravnost z vrelca. W*T Najizbornejša slatina "HM tsvrntno ađmrllo, ako se uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti m kuNlJnjoče otroke« — zdravišće sn bolnike nn ieio«lol in nieliurJI trpeče, i« kntnrnllčne in mnlokrvne ljudi. 0-la.-vzia. asetlog-a. -ir I^ia/toljairil pri M. E. SI IM1V11. .849-13) St. 25.175. Bazglas. (ii) Pri srečkanji 150 Iozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se ]e po načrtu Vffilo v 2. dan januvarja 1892. leta, so bile uzdignene: Št. G4S78 z dobitkom 25.000 gld. . 69102 „ ' „ 1.500 , ■ 8525 „ 600 . n 31427 J n 600 , . 43977 . 600 , „ 55921 , „ 600 „ „ 44984 n 500 „ „ 54066 - , 500 n in št. 645, 758, 777, 1109, 2521, 2621, 3292, 4497, 4684, 5300, 5783, 6006, (5104, 7403, 7542, 8712, 9410, 10055, 10480, 10949, 11419, 13748, 14884, 15965, 16609, 16736, 16939, 17034, 18358, 18417, 19266, 20175, 21032, 21094, 22287, 22549, 22933, 23449, 24117, 24119, 25754, 25851, 26403, 26796, 26844, 27046, 27928, 28096, 28163, 29437, 29617, 29631, 30402, 31873, 31897, 32476, 32987, 33047, 33176, 33484, 34106, 31610, 35080, 35757, 35839, 36877, 38778, 39182, 39963, 40360, 41664, 41916, 42368, 42770, 428G2, 43198, 43556, 45178, 45505, 45949, 46674, 46791, 47216, 47301, 48107, 48797, 48926, 49334, 49400, 49G90, 49716, 50273, 50290, 50397, 50438, 50507, 50579, 51177, 51498, 52126, 52324, 52740, 53638, 51568, 55502, 55668, 55988, 56313, 56419, 56493, 57302, 57703, 58428, 59587, 59962, 60350, 60758, 61761, C2316, 62961, 63796, 64387, 65115, 65129, 65386, 66575, 67600, 68151, 68904, 69698, 69798, 70227, 70732, 71275, 71592, 72102, 72266, 72562. 73023, 73143, 74772, 74920, vsaka z dobitkom 30 gld. Od doBle izžrebanih lozuv niso še izplačane naslednje številke: Št. 25456 z dobitkom 25.000 gld. i> 36052 „ , 15.000 . . 45330 „ „ 1.500 n St 13080 z dobitkom „ 14179 , n 21366 . . 25644 „ 33724 600 600 600 600 500 in št. 131, 559, 2157, 2416, 3464, 3781, 3814, 4129, 4991, 5011, 5017, 5026, 5346, 6446, 6744, 8019, 8156, 8229, 8261, 8280, 8284, 8317, 9027, 9379, 9462, 9537, 9550, 9600, 10306, 10732, 10981, 11090, 11231, 11790, 12238, 12517, 12518, 12651, 12875, 13264, 13334, 13374, 14003, 14165, 14421, 15196, 15200, 15351, 15715, 15771, 15900, 16193, 16423, 16872, 18057, 18227, 18239, 19403, 19505, 20214, 20503, 20568, 22251, 22557, 22776, 23025, 24669, 24744, 25187, 25234, 25247, 25489, 25560, 26246, 26525, 27025, 27378, 27637, 27803, 27879, 28619, 28980, 29176, 29722, 30188, 30398, 30805, 30924* 30983, 31252, 31566, 31765, 31952, 32030, 32345, 32424, 33184, 33973, 34428, 35322, 36111, 36222, 36274, 37731, 37785, 38120, 38209, 38214, 38260, 38360, 38452, 38483, 38553, 39168, 39318, 39649, 39753. 40021, 40776, 40792, 41221, 41599, 41821, 41987, 42273, 42575, 42831, 44112, 44421, 44632, 45489, 45598. 45630, 45961, 46154. 46502, 46725, 46753, 46973, 47087, 47407. 47478, 48203, 48370, 48631, 49093, 50153, 50278, 50630, 51875, 52297, 52569, 53679, 53688, 53986, 54051. 54114, 54133, 55043, 55051, 55765, 56284, 57232, 58592, 58972, 59103, 59379, 59459. 60143, 60580, 60932, 61441, 61486, 61652, 61993, 62241, 62439, 62508, 62966, 6J1097, 63659,- 63767, 64345, 64670, 64733, 64770, 64890, 65195, 66394, 66661, 65808, 67229, 67704, 67750, 67939, 67981, 68007, 68368, 69470, 69986, 70023, 70468, 70746, 71346,. 71741, 72510, 7257-1, 73088, 73*07, 73819, 74186 in 74855, vsaka z dobitkom 30 gld. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 2. dan junuvarja 1892. I V v l>i-o