the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikansk! Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (No.) 207. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 24, 1930. LETNIK XXXIX. Neti pritiskajo na delavstvo, -Za oborožitev Nemčije. STROGO POSTOPANJE Z DELAVCI V RUSIJI, KI SAMO-VOLJNO PREMENE DELO. — POMANJKANJE DELAVCEV. — DELAVCI DOBE ZA ŽIVLJENJE LE NAJPOTREBNEJŠE. — IZJEMA S TUJEZEMCI. Moskva, Rusija.— Na pobu- 0 komunistične stranke in dedkih unij je sovjetska vlada Gala nove stroge odredbe Jde zaposlovanja delavcev v arnah. Da bi delavci svoje-, Jn° ne menjavali mesta svo-,dela in si prebirali druge Varne, je v odredbi ukrenje-da se tekom prihodnjih h let ne sme noben delavec " l8ati, ako je premenil delo a lastno pest, in tisti, ki je lsti' delo, ne bo dobil nobene "'oči od posredovalnic za Nasprotno pa se naj gle-j. na to, da se bodo nagradili ki bodo kazali pri delu 6bno gorečnost; takim se -I da več jesti, več obleke, in to^teHm celo brezplačno pošlje v inozemstvo. f sovjetska vlada z vsemi Zložljivimi sredstvi deluje ^lično naglico, ■ da uspe s1 2 petletnim industrij ali- j , 'Jskim programom, potre-1 . Prt' tem'obilico delavskih ^ tako, da je glede njih te6cej v stiski. In ravno vsled Je bila prisiljena, da je ala gorj omenjene odredbe, ^.^snica je, da v Rusiji danes je t zP°selnosti, & enako pa da mora ruski delavec j. Pretrpeti, kakor kateriko-H ^ delavec in je popolno-Podoben tlačEtnom iz pre,v t,, stoletij. Dočim vlada u*°bz|rno pritiska nanj s V , m delom, mu da za njego-"^vljenje nasprotno le naj-k reb«ejše.-- i Prodajalen, ka-obstojajo v drugih deže-v današnji Rusiji ne po-t)reJ°' Vse prodajalne so iz-menjene v vladna skladi- ev so izložbe popolnoma | O6' Vsakemu državljanu W 3' 'e odkazano, " v kate-sVo. ^kem" skladišču dobiva ti jI® Potrebščine, in nabaviti lt)'h ne more nikjer drugje, bi U(li v svojem skladišču do-8e le na karte. Za vsak ^ai*jši košček obleke mora ti^1 Potrdilo od svoje tovar-fo' a ga v resnici potrebuje, y^o si ga more nabaviti; ko izjemo pa delajo sobi^ s tujezemci; ki so bili pri-v^'eni v njih deželo. Za te je k na razpolago največ-8itn '^dajalna, ki, enako dru-Ha nima razstavljene P® oknih, v katerih pa »iCo Jmec lahko dobi z izkazal- i)rez vs^ke omejitve vse, ltAll mjANSKA vlada za j^. Brezposelne |o ' ftalija: — Tudi na Ita-brezposelnost z J1- Ha'V°jirtl,i zlimi poslfedida- 1 b> d?''aVljal°: 9e ie ° tem; Npo^aya Vdajala podporo Htvo lm' a J« vlada t0 ^ Ja PorhoS zavl-nila in * v anJ ? teŠa odobrila kre-!>Clku ki bo h 8e vi ^a.'Kradbe javnih Valiti 7 na način moglo aeiB^k^ ii'»nŽ okrdg 40 'Cev. • . KLIC, DA SE NEMČIJA OBOROŽI Organizator sedanje nemške armade zahteva, da Nemčija poveča svojo obrambno silo.—Javno mnenje v Nemčiji se nagibi je na Hitlerjevo stran. -0- Berlin, Nemčija. — Dasi ni pričakovati, da bi v sedanji finančni krizi, v kateri se Nemčija nahaja, imel poseben vpliv govor, ki ga je imel pretekli ponedeljek general Hans von Seeckt, organizator sedanje nemške armade, drž. brambe, vendar pa se iz njega lahko sklepa, da bo Nemčija po vseh svojih zmožnostih posvetila pozornost svoji armadi. Omenjeni možl je namreč govori] pri tajni seji, pri kateri so bili navzoči člani parlamenta, ki so bili izbrani v odbor za zunanje zadeve, in dejal: "Zdaj, ko se je popolnoma izjalovila konferenca v Genovi glede splošne razorožitve, je primo-rana Nemčija, da sledi vzgledu drugih evropskih držav in poveča moč svoje armade. — Locarnska pogodba ni stabilizirala ali izboljšala mednarodnih odnošajev, in tudi ni pričakovati, da jih bo v bodočnosti." Senzacijo te izjave poveča tem bolj še dejstvo, da general Seeckt ne pripada nikakim ekstremistom, ampak zasleduje zmerno politiko pokojnega Stresemanna, Kakor pa je sedaj videti, se bolj nagibi je na Hitlerjevo stran, in po njem je sklepati, da se tudi drugače obrača na reakcionarno stran celotno nemško javno mnenje. O tem še bolj pritrjuje dejstvo, da je bil W. Frick, eden vodij Hitlerjeve stranke, imenovan načelnikom odbora za inozemske zadeve, katero mesto je do zdaj zavzemal pripadnik zmerne stranke. SPOMENIK, ZGRAJEN IZ PRISPEVKOV USLUŽBENCEV Iiz Jugoslavije. VELIK KONGRES JUGOSLOVANSKIH ZDRAVNIKOV V SPLITU. — NEKAJ IZ NOVOMEŠKE KRIMINALNE KRONIKE. — KRALJICA V LJUBLJANI. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE. Krasni spomenik, katerega sliko vidimo zgoraj, je postavljen v spomin Geo. Westing-house, iznajditelja zračne zavore in raznih drugih koristnih pripomočkov. Spomenik, ki je bil postavljen iz prispevkov uslužbencev West ughouse tcvaren, po številu kakih 60,000, stoji v Pittsburghu v Schenley parku. "VARUHI" JAVNOSTI Chicago, 111. — Je pač križ, ako se mora varovati celo tistega, od katerega pričakuješ, da ti bo pomagal. Taki "varu hi" so nekateri policisti v Chi-cagi. Ujeta in aretirana in odpuščena od svoje službe sta bila dva policista, E. Daliege in J. McCarthy, ki sta skušala z grožnjami izsiliti od lekarnarja Mason, 1751 W. 95th St., znesek $25,000, a sta se dala "pogovoriti" in popustila na $5000. Lekarnar, kateremu sta grozila, da ga bosta naznanila, češ, da je nameraval bombardirati več1 okoliških prodaja-len, ako jim ne izplača svote, je naznanil celo stvar policij skčmu'"' načelniku samemu, ki j£ 'potrebno odredil, da sta bila tička ujeta, ko sta prišla k lekarnarju po denar. PREDLOG ZA BREZPOSELNOST Vsako podjetje naj bi zaposlilo še enega delavca. Chicago, 111. — Predsednik tvrdke Olson Rug Co. je stavil vsem delodajalcem originalen predlog, naj bi namreč v svrho delnega omiljenja brezposelnosti vsak delodajalec najel preko zime vsaj enega delavca več. Omenjena tvrdka je tudi sestavila odbor, ki bo propagiral med delodajalci, da ta nasvet sprejmejo. Na ta način bi se znatno znižalo število oseb brez dela. Res je, da bi to povzročilo tvrdkam nekaj izrednih stroškov, ki pa bi se vendar lahko utrpeli, ako pomislimo, da je vsak delodajalec znižal število svojih delavcev na najnižji minimum. -o- OLAJŠAVE PRISELJENI-ŠTVA ZA JUDOVSKE VDOVE Pariz, Francija. — Pri orto-doksnih Judih je udomačena čudna navada, imenovana "chalitz", po kateri se je vdovi prepovedano zopet omožiti. predno se ni ponudila v zakon najstarejšemu bratu svojega umrlega moža. Ta navada je nekak verski zakon, kateremu se mora ugoditi tudi pod najtežjimi okoliščinami. Zato je bilo amer. državnemu tajništvu nedavno predloženo, da se takim vdovam, ki žive v E-ropi, a najstarejši brat njih u-mrlih mož prebiva v Ameriki, dovoli olajšava pri izdajanju potnega lista, da se iahko od-dolže tem svojim verskim predpisom. -o- — Pariz, Francija. — Veliko ogorčenje vzbuja med tukajšnjimi ruskimi emigranti govorica, da je bilo truplo generala Koutiepova, katerega so umorili sovjetski plačanci, razsekano na štiri dele in vsak del posebej pokopan na nekem pokopališču za pse. KRIŽEMSVETA — San Jose. Cai___• Strašen način samoumora si je izbral 60 letni A. Alloggi. Na nekem samotnem k ta ju se je privezal na kol, se polil z gasolinorn in zažgal. Njegovo truplo so našli popolnma izogljenelo. — Jeruzalem, Palestina. — Odlok angleške vlade glede palestinskih Judov je povzročil po vsej Palestini veliko razburjenje. Prava panika je vladala pretekli torek po jeruzalemskih ulicah in prodajalci posebnih izdaj časopisov so bili od množice naravnost oblegani. — Niuafou otok. — Po dolgih tednih čakanja in pripravljanja so astronomi, ki so se zbrali iz celega sveta na tem otoku, končno prišli na svoje, ko se jim je preteklo sredo posrečilo vzeti 41 fotografskih slik popolnega solnčnega mrka. — Washington, D. C. — Mornarskemu tajništvu je bil predložen načrt za graditev novih ladij v smislu londonskega pakta, ki predvideva za to delo po 100 milijonov dolarjev letnih izdatkov, dokler bodo določbe londonskega pakta v veljavi. — Rio de Janeiro, Brazilija. — Med tem, ko močno dežev-;e ovira uspešnejše vojne operacije na bojnem polju proti upornikom, porablja predsednik W. Luis ta čas za reorganizacijo svojih napadalnih čet. Posebno pozornost posveča letalskim četam. ŠE VEČ ŽRTEV NESREČE Do zdaj so našteli smrtnih žrtev rudniške nesreče pri Achenu na 248. Berlin, Nemčija. — Pretresljivi prizori se odigravajo v malem rudarskem kraju Als-dorfu pri Achenu, kjer se je pretekli torek pripetila grozna rudniška kaatstrofa. Na delu je še vedno reševalna akcija, ki odkopava zasute rudarje, kateri pa so po večini že vsi mrtvi. Do zdaj znaša število smrtnih žrtev 248, okrog 30' pa se jih nahaja še pod zemljo, katerih usoda je še popolnoma negotova. Izmed rešenih je do sto poškodovanih, nekateri tako težko, da bodo bržkone tudi podlegli. Take rudniške nesreče nima Nemčija zaznamovati že od leta 1908. -o— SAMI SVOJO PLAČO ZNIŽALI Berlin, Nemčija. — Člani pruskega parlamenta so sami priznali, da so do zdaj dobivali previsoko plačo, in so glasovali, da se jim zniža, in sicer od 750 mark na mesec, kakor so dobivali doslej, na 600 mark. To se je zgodilo v smislu programa) nemške vlade, ki je določila, da se vse plače znižajo za 20 odstotkov. -o-- ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' DUHOVNIŠKE VESTI Po navodilu ravnatelja novega milwauškega nadškofa, bo semeniški bogoslovec, Slovenec Štaudohar, poslan v Rim, da tam nadaljuje svoje študije. Rojaku čestitamo na tej časti in mu želimo obilo u-spehov. Dosedanji župnik pri sv. Roku v La Salle, 111., Rev. Fr. Šaloven, je odpotoval v staro domovino, kjer namerava stalno ostati. Župnijo upravlja zdaj preč. g. Bernard Ambro-žič, frančiškanski komisar iz Lemonta. -o- BOLNIŠKE STREŽNICE REŠILE OTROKA Belleville, 111. — 9letna deklica J. Jarvis se je ponesrečila v avtomobilu in kos šipe ji je prerezal žilo dovodnico na vratu. Otrok bi bil brez dvoma izkrvavel, da se niso zanj zavzele bolniške strežnice v bolnici in so ji, menjaje se,skozi celi dan pritiskale s prstom na žilo in s tem preprečile odtekanje krvi XII. zdravniški kongres v Splitu Split, 4. okt. — Danes pop. ob 3:30 je bil otvorjen kongres udruženja jug oslovanskih zdravnikov v veliki dvorani občinskega gledališča v Splitu. Kongres je otvoril predsednk dr. Blaškovič. Po končanih poročilih v vseh odborih, je bil izvoljen za predsednika prof. dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane. Udeleženci so se po končani seji podali skozi Pašmanski zaliv, kjer so na licu mesta, kjer se je zgodila nesreča parnika "Karadjordje", spustili v morje steklenico s spominsko listino in krasen spominski venec, v spomin žrtvam. --o- Izpred novomeškega sodišča Novo mesto, 4. okt. — Danes se je pred novomeškim sodiščem zaključila tragedija, ki se\je odigrala v Gornji Ločni dne 16. julija, ko je 471etni Martin Kos smrtnonevarno ranil svojega 181etnega nečaka Antona. Kos je bil namreč varuh otrok svojega brata, ki se pa niso posebno razumeli. Prepiri so bili na dnevnem redu. Omenjenega dne, meseca julija, je Martin Kos v veži napadel nečaka Lojzeta ter ga pretepal. Tone je bratu prihitel na pomoč, pa je stric potegnil nož ,in ga zasadil Tonetu v vrat. Martin Kos je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe. --o- Novo mesto V bližini Birčne vasi so našli otroci v gozdu prtič, ki je bil nedavno ukraden iz novomeške frančiškanske cerkve. Orožniki so pri nadaljni preiskavi našli podstavek ciborija, podstavek monštrance in še nekaj drugih malenkosti. Tatu pa še niso izsledili. --o- Ljubljana Dne 4. oktobra dopoldne se je pripeljala v Ljubljano kraljica Marija, ki je obiskala predvsem šole. Najprej se je podala pred uršulinski samostan, kjer jo je pri vhodu sprejela m. Elizabeta Krem-žarjeva, prednica samostana, in jo vodila po zavodu in šolah zavoda. Pozneje je kraljica obiskala še druge ljubljanske šole. Otroci so jo povsod navdušeno pozdravljali. -o—-— Smrtna kosa V Mariboru je umrl Kari Soss, bivši mariborski trgovec. — V Trbovljah pri Celju je umrl Martin Kramer, posestnik in gostilničar, star 51 let. — V Celju je umrla Marija Knezova. — V Višnji gori je umrla Anica Podržaj, stara šele 18 let. — V Domžalah je umrla Frančiška Kovačeva. -o— Krvav pretep na pokopališču V neki vasi pri Busovači so se nedavno stepli kmetje na pokopališču. Pretepa se je u- deležilo nad 20 kmetov. Na pokopališču so obležali trije se-ljaki mrtvi, sedem pa ranjenih. -o- Veliko cerkveno slavje na Lazah Na Lazah pri Uršnih selih se je dne 28. sept. vršila velika cerkvena slavnost. Z vsakoletnim cerkvenim žegnanjem je bila letos združena slovesnost blagoslovljenja prenovljenih oltarjev in novega križe ve ga pota. Cerkvica je vsa preslikana in ima tudi nov tlak, ki ga je napravil Ivan Gostinčar iz Pšate. Pri slovesnosti je prepeval del pevskega zbora frančiškanske cerkve v Novem mestu. -o- Hud« nezgoda Ivan Štanger iz Moravč se je v gozdu nad Vrhovim vlegel na zakurjeno ogljarsko kopo in zaspal. Med tem se je na njem vžgala obleka. Našli so mrtvega s skoro popolnoma sežgano desno nogo. —.—o- S stroja je padel Težke poškodbe je zadobil 261etni žel. kurjač v Mariboru Ferdinand Koren, ko je padel s stroja. Najbolj se je poškodoval na glavi in po obrazu. -—o—- Nesreča V celjsko bolnico je prinesla 91etna hčerka dninarice Agata Zolarjeva iz Bezovke pri Konjicah v robec zavito lastno desno roko, ki ji jo je odrezala slamoreznica. Revica je mislila, da jo bodo prisili nazaj. -o—— Rule Ruška cerkev je bila za letošnji shod oskrbljena z lepo novo električno razsvetljavo, ki je posebno okusno izpeljana na velikem oltarju okrog kipa Matere božje. -o- Prezid Fantje so v Prezidu napadli Milana Hudolina in mu prizadejali z nožem več nevarnih sunkov v vrat, prsa in po rokah, da so ga morali peljati v ljubljansko bolnico. ——o- Napad 221etni zidarski delavec Al. Zalezina iz Treščine pri Mokronogu je nekega večera sedel v gostilni pri Činkoletu v Dol. Laknicah. Ko ga pride neki znanec klicat, se Zalezina poda ven, proti domu. Izpod kozolca se pa vsujejo fantje in začnejo udrihati po Zalezini s kolci in pestmi. Prizadejali so mu težko rano na glavi, ko so mu prebili lobanjo. -o- Otrok v žarečem pepelu Pri posestniku Novaku v Prelogu pri Mokronogu so popravljali ognjišče. V odstranjeni žareči pepel, ki je ležal na kupu ob kraju, je padel 2-letni posestnikov sinček Josip in se hudo opekel. Stran Z AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 24. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-list v Ameriki. nian Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-6*1 j kov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izhaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: Za celo leto _____________$5.00 For one year ---------------------------$5.00 Za pol leta______2.50 For half a year---------------2.50 Za četrt leta__________1.50 For three months -----------------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_______$6.00 For one year------------------$6.00 Za pol leta______3.00 For half a year----------------3.00 Za četrt leta_____1.75 For three months --------------------- 1-75 POZOR. — številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu ]e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov oredništva ne vrača. _ ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ nih". Policist je pri nas skoroda vse, še pestunja; .hi moral v. mnogih slučajih biti. Posledica je, da bo pač nekaj, a ne bo to, kar bi moral biti, ker mu je to pač nemogoče pri najboljši volji. Tudi potrebne zakone mislimo enforsirati ž novimi zakoni. To ne gre, ker to dovede le do zaničevanja vsakega zakona, ako je zakon slab, nepotreben, nasilčn, in se ga skuša še enforsirati. Najbolj ugledno redarstvo bo v očeh javnosti trpelo na ugledu, prišlo v neko slabo luč. Je nekaj na tem, ko neki ekonomi trdijo, da je prišlo do najboljših socialnih reform tam, kjer niso izdajali novih zakonov, ampak so prav mnogo zakonov preklicali, odpravili. Policija bo v tem slučaju vedela, kaj je njena dolžnost, pri naših razmerah pa v resnici ne ve, kam naj se obrne, ali na desno, ali na levo, in ni čuda, da končno vse skupaj pusti iti, kakor pač gre. Boulevardu.-Bilo-j-e. lepo vid^ti|kupiti delnice za vsakega, pa nad 2000 mo$ in mladeničev ■ naj bo star ali mlad. Ako se pri popoldanski cerkveni po-thočete natančnejše seznaniti s J. M. Trunk: Zakoni in redarstvo Vsaka vlada, katera zasluži kolikor toliko to ime, ravna po nekih zakonih. Zakoni morejo biti taki, da sploh niso zakoni, so lahko gola nasilstva, tlačenje, krivice, ampak če je za temi zakoni ali odredbami, morda celo samole za neko voljo, moč, katera jih uveljavlja, se jim taki, kateri so pod temi zakoni, morajo upogniti, hočeš nočeš se po njih ravnati. Najhujši trinog lahko "vlada" na ta način. Ne gre niti za zakone kot take, niti ne za vlado, kakšna je. Vsaka vlada, in naj je to tudi le kak posameznik, n. pr. trinog, diktator, avtokrat, samodržec . . ., mora imeti in ima r.eko eksekutivo, neke izvrševalce zakonov. Pri nas v Ameriki pravimo temu enforcement, uveljavljenje. V Evropi je ta vladna eksekutiva v rokah žandarmorije, v mestih v rokah re-darstva. Vsak zakon je v nekem oziru breme, tudi najbolj pravični zakon. Tem bolj je breme, nadloga, sitnost, krivica, zakon, ki po bistvu ni zakon, v bistvu nasilen, krivičen. Naravno je toraj celo iz stališča dobrih zakonov, da žandar, redar, policist ni na najboljšem glasu, dasi more biti njegova služba skozinskoz poštena, stoji za dobrim, pravičnim zakonom, je v službi najboljše vlade, in je sam poštenjak od pet c]o glave. Pri nas v Ameriki imamo le redarstvo, policijo. Korum-pirati se more vse, in redarstvo pri tem nikakor ni izvzeto. Tudi to je povsem naravno. Nad kakim podkupovanjem policije se ne smemo preveč zgražati, dasi je to vsega obžalovanja vredno, posebno tedaj, ko gre za dobre in nad vse potrebne zakone. Ako pri drugače normalnih in urejenih razmerah pri re-darstvu ni vse v redu, je kritika na mestu. Za krivično kritiko ne gre. Tudi pravična opravičena kritika pa je najmanj malo sitna, ker postavlja kritiziranega v neko ne ravno prijetno luč. V New Yorku je bil decembra meseca umorjen neki Elija Ellmond. Vsa soseščina je govorila, da sta bila pri umoru udeležena dva mlada človeka. Nekdo si je vzel čas in delo in je začel slučaj zasledovati. Našel je, da policija ni nikogar izsledila, in sploh se izjavljala, kakor bi slučaja ne poznala. Razume se, da mora kaj takega demoralizujoče vplivati na mladino v dotičnem okraju, ko je tam ta mladina že na sebi slaba in se bo naslajala nad dejstvom, da je umor ostal neiz-sleden, morilcev niso prijeli, so ostali za zločin nekaznovani. Ko pa je prišlo do objave v časopisih, je policija zagnala velik krik, češ, da se jo čisto po nedolžnem in le iz slabih namenov sumniči, kakor bi namenoma morilcev ne hotela izslediti, ali umora preiskavati. V tem slučaju pa nikakor ni šlo za kako sumničenje ali podtikavanje policijske korumpiranosti. Pokazavalo se je le, cia je policija najmanj nezmožna, da bi morilce izsledila, in da to slabo vpliva na druge ničvredneže, ki vidijo v tem spodbudo do zločinov v upu, da bodo tudi oni ostali pri tem nekaznovani. Povejmo odkrito. Naša policija je pač slaba, ako je ko-rumpirana, se da podkupiti, in povsem se tega ne more zanikati. Povejmo pa tudi, da ima naša policija zelo hudo stališče pri množini naših zakonov in pri takih "zako- 1Z DETROITA SE POROČA.. Detroit, Mich- Vem, zakaj se nihče drugi ne oglasi v A. S. Vsi čakajo, da se zopet razkorači poročevalec in pove katero za smeh. Sicer mi bo kdo zopet lepo ime dal, ker večkrat pošljem dopis v u-redništvo A. S. Nič za to. Jaz pa pravim, da korajžno naprej, dokler je še kaj papirja in črnila in gradiva ter židane volje. Je pa toliko za poročati od tukaj, da nisem v zadregi za najnovejša poročila. V današnjem dopisu bo sledilo nekaj vprašanj in nekaj potrebnih migljajev. Zakaj v Detroitu že spimo zimsko spanje, ko je vendar okrog nas prijetna jesen in lahko beremo, kako se druge naselbine živahno gibljejo na društven, polju? Drugod prirejajo veličastne Baragove slovesnosti. Sklicujejo pomembne protestne shode. Beremo o o-derskih prireditvah in tako dalje. Kaj pa delamo v Detroi tu? Zakaj tako? Ali je res vsega kriva kruta brezposelnost? Ali ne vlada tudi po drugih naselbinah brezdelavnost, pa vkljub temu ne spijo! Z oktobrom se je odprla doba lova na zajce. Kakor čujem je dolgouhcev letos več kot po navadi. Znanec mi je bil že pred enim mesecem obljubil, da pojdeva na lov. Še do danes ni nič. Pravijo sicer, da obljuba dela dolg. Jaz pa ta dolg velikodušno odpustim znancu in mu usporočim, da se mu ni treba truditi in gledati v pra-tiko, kedaj bo lovski praznik, kej- za tisti dan bi se spodobilo, da je divjačina na mizi. — IV^orda mi bo tako padel kakšen zajec na mizo brez lovskega športa. Odločil sem se namreč, da na lov ne poj dem, ker malo bojim, da ne bi ustrelil kakšnega kozla, ker jih baje preveč pokam v listu. Pred kratkim sem bral, da so se v državi New York izrazili za mokro republikanci in demokrati. Večina je za odpravo prohibicije. Toraj je ko-nečno preganjana božja kap- ljica vendar dobro sredstvo, da se ljudje sprijaznijo in sporazumejo! Tudi pri nas v Detroitu zadnji čas udarjajo na uho znani glasovi praznih sodov. Kaj bo pokazala prihodnost, se še ne more danes povedati. Jaz pravim: Upajmo na boljše Čase, saj je sv. Martin itak blizu! Zapazil sem, da so zadnje tedne možje zelo zaposleni z delom okrog cerkve in okoli župnišča. Sicer eni svetujejo, da ni treba vsako stvar razkri-čati v svet. Jaz bom po zgledu drugih naselbin vseeno poročal, da so pri slovenski cerkvi sv. Janeza Vianeja na novo povečali shrambo za premog. Najbrže slutijo modri možje, da bo letos huda zima. Preu-rejevali so tudi v cerkvenem pritličju in so naredili prav primerne prostore. Sedaj je treba notri postaviti samo še posebno okroglo pohištvo (furniture) in na vrata shrambe naj se pritrdi tablica z napisom: For rent. Župljani naj pa v obilnem številu pridejo brati omenjeni napis ter naj modro povedo svoje mnenje o prikladni preureditvi notranjih i prostorov. Eni pravijo, da je'bo na tej seji tudi volitev nove božnosti. Človfeka navduši, ko cuje mogočno petje iz gri zbrane tisočere množice samih mož in fantov. In vsa ta armada mož se j-e poklonila Najsvetejšemu. Tudi v Detroitu raste katoliška zavednost. Pretečeni pondeljek proti večeru sta posetila naše rojake dva glavna odbornika K.S. K.J. in sicer je došel novo izvoljeni predsednik KSKJ., Mr. Frank Opeka, in Mr. FMnk Gospodarich, odbornik finančnega oddelka Jednote. Kakor bi se bili za tisti večer zmenili, da bodo "šturma-li" našo naselbino, je tudi še tisto noč prišel v Detroit Very Rev. Bernard Ambrožič, frančiškanski komisar. Po takih visokih obiskih sklepamo, da je Detroit privlačna točka v Mi-chiganu. Pri tej priliki jaz pripomnim, da naj drugi posnemajo imenovane gospode in naj pridejo k nam v poset. Kaj naj vam še poročam? Morda vas bo zanimalo, če vam povem, da se je pri nas naenkrat čez noč od četrtka na petek spremenilo vreme. Razsajal je močan veter, da bi bilo dobro, da bi si človek ob taki priliki kapo z žebljem pribil, da bi mu je ne odneslo z glave in bi tako imel obe roki prosti in bi z njima močno potresel nesrečnega lovca Mr. J. G. in mu prijazno-voščil več sreče na prihodnjem lovu. Opazovalec. -O- ČLANSTVU DRAM. KLUBA "ILIRIJA" Chicago, III. Prihodnjo soboto, 25. oktobra, se bo vršila redna seja našega kluba, in sicer v dvorani pod cerkvijo. Iz tehtnih vzrokov se bo morala seja pričeti že ob šesti (6.) uri zvečer. Blagovolite to upoštevati in pridite polnoštevilno in točno. Poleg drugih važnih zadev temi delnicami nove serije št. 48, vprašajte na uradu pri tajniku Jožefu Stablay, 2552 So. Central Park Ave. Urad je odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Pristopajte v to društvo in ne bo vam žal. John Hočevar, direktor, 2215 W. 23rd St. bilo potrebno poskrbeti za večje prostore. Morda se bo prostor rabil za kakšno ohcet brez oklicev. Grem vsako nedelje k maši, pa nisem nič slišal o-klicevati. Naj bo to že kakor hoče, jaz samo veselo pripomnim : rojaki fare sv. Janeza Vianeja, toraj ena vam se je želja spolnila! Kaj pa sedaj? Ali se bomo samo spogledovali? Ali bomo samo kimali? Ali bomo samo hvalili na vso moč, kako pridno delujejo po drugih naselbinah? . . . Člani društva Najsv. Imena so imeli pretečeno nedeljo zjutraj po osmi maši skupno sv. obhajilo. Bilo jih je lepo število mož. Lahko bi jih bilo še več, kar bi bilo še bolj spodbudno in koristno za naselbino. Isto nedeljo popoldne so se fantje in možje društva Najsv. Imena udeležili "rally" skupščine v novoposveceni cerkvi sv. Alojzija na Washington ga tajnika. Dosedanji je namreč iz gotovih vzrokov prisiljen, da odstopi. John Pernic, tajnik. SLOVENCI, POMAGAJMO SI SAMI Chicago, 111. Veliko dobrega je že storilo in veliko Slovencem je že pomagalo naše domače podjetje, naše stavbinsko društvo ali Building Loan Ass'n. Ako ne hraniš, ne boš nikdar nič imel. Začni hraniti po malem in v kratkem boš videl uspeh. Najlepša priložnost za hraniti ti je dana pri Jugoslovanskem stavbinskem društvu (Jugoslav Bldg. Loan Ass'n.), kjer je ravnokar odprta nova serija št. 48. Delnice so bile izdane dne 3. oktobra. Priporočamo našim rojakom in rojakinjam, da nakupijo te delnice, ker to je najlažji, najenostavnejši način samopomoči. Koristno je KAKO SE IMAMO NA ŽELEZNEM OKROŽJU Chisholm, Minn. V nedeljo, dne 12. oktobra, je. priredil v Chisholmu Amer. Jugoslov. Klub plesno veselico in veliko zabavo v Manhootovl dvorani. Udeležba je bila precej velika, tako da je bila sko-ro dvorana premajna za tako število udeležencev. K prireditvi so prišli tudi rojaki z raznih slovenskih naselbin celega železnega okrožja Minnesote. Še celo iz Dulutha smo imeli goste. Predno se je veselica pričela, je naše pevsko društvo zapelo par slovenskih pesmi. Nato je stoloravnatelj John Vaida poklical pet kandidatov za o-krajne in državne urade ter vsakemu dovolil, da je v treh minutah povedal svoj program. — Prvi je bil poklican A. H. Kleffman, kandidat za državnega senatorja 60. legis-lativnega okrožja. Njemu je sledil njegov protikandidat Mr. Farnum. Nato sta bila poklicana Oscar Widstrani in naš rojak Martin Sever, oba kandidata za državne poslance 60. legislativnega okrožja. Njima je sledil mladi profesor Arthur Lampe, kandidat za o-krajnega nadzornika šol (superintendent of schools). Ko so kandidatje za razne urade končali s svojimi govori, je stoloravnatelj poklical k besedi tudi sledeče glavne uradnike Zveze: Anton Lopp, gl. predsednik A. J. Zveze; John Kramarich, podpredsednik; Jacob Muhvich, član centr. odbora Zveze, za naturalizacijo, vsi iz Gilberta, in gl. tajnik Zveze John Movern iz Dulutha, Minn. Vsem govornikom je pričujoče ljudstvo aplavdi-ralo. Prvi trije govorniki so povdarjali potrebo združenja našega naroda na političnem polju, ako hočemo, da nas bodo tujerodci spoštovali malo bolj kot nas sedaj in na je zmrznil in urednik in izdaj a ve^^ povrnil domov in se je lotil uspešneje | sla: postal je lesni trgovec in BBk» prjjf ob Soči ... S Sandrinijem sta si bU telja. n "Slab prerok si, Sandrini! 80 ,s j.^bo-sprejeli Križiščani Sandrinijevo u>^ ^ "Ce ne verujete meni, boste ^ s njemu ministru!" je vztrajal ° rl,al<3 , "Jusič, preberi jim, kaj piše ti ^ Friuli' in jim vse po domače bolje ko jaz!" se je obrnil k J"81 (Dalje prih.) Petek, 24. oktobfa 1930 AMERIKANSKI SLOVfeNEC Stran S pOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOCKKK Družba MOOOOOCKKXXXJOOO K>00000000000000< sv. Družine >0000000000000004 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. fcdinjenih Državah fnllpt 111 Severne Amerike d©«©*« JOUCl, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden ta »M." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Jolkt, IH. I. Podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime Sf., Joliet, I1L K. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, I1L Jacob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSalle, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St, La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, Ili I Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnis t zneska <67,634.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 5s- leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. i rojaki. pristopajte k DRUŽBI sv. DRUŽINEI t>°0^<><><>OOH>0<>0<}0<>0 ZAPISNIK °SME REDNE KONVENCIJE DRUŽBE SV. DRUŽINE V|,šeče se meseca septembra, 1930, La Salle, Illinois. PETA SEJA. V četrtek, 4. septembra, 1980, dopoldne. ^'edsednik otvori sejo ob °8lni uri zjutraj. C. g", duhovni VodJ'a moli. tajnik prebere imena Jorovalcev. Navzoči vsi. frebere se zapisnik tretje Seje- Br. Klepec in Terselich se Gasita k besedi radi malih ||0Pravkov. Na to br. Skedel Odlaga, da se zapisnik sprej-e- Podpirano in sprejeto, ^adi zapisnika četrte seje vtTlenja br. zapisnikar, da je jj.6 drugo spisano na pisalni g razun pravil Centralne-^ bolniškega oddelka. Br. ^Pničar predlaga, da se čita c ali zapisnik (brez pravil pralnega boln. oddelka). ^ejeto. Se^rečita se zapisnik četrte Gerčar omenja glede ^ enjene plače gl. da J'e ista manJ-U' *°t gl. nadzornikom, čerav-w^ajo slednji dnevnice, po-10 pa izvršujejo svoje de-°ma in nimajo dnevnic, šetina priporoča, da še pretresemo vse plače. ^ ea gl. tajnika je prevelika, ot °menjamo plače drugih ^izacij. • Slapničar omenja, da so lt0 e> določene včeraj, nekoli-Lj^revisoke na podlagi do- stroškovnega sklada. V*' ®tonich pojasni, da nika-Ul nemoremo zahtevati, da bi |)]a^radniki delali za ničevo N*a ^epec omenJa» da se »i0 stara točka ovreči, pred- ^ bitSprejme nova- Tudi mo" 8lt0 1 sPrejeto vse z tri-četrtin- 6kur pravijo, da se naj odob 3.0 stare plače, predno se 1°. nove-% p ^ ,Pec Predlaga, br. Ma-%e ,pjra> da se včeraj dolo-°Vtžejo 6 elavnih odbornikov {^oglasno sprejeto. • da debati se je skleni-Vse, izpusti iz zapisnika 1)0 le včeraj sklenjeni- rplaČ gl. odbornikov. %tij ^fsich predlaga, da se S. y aPisnik sprejme kot či-3eto podpirano in S* Predlaga, da se 12, stran 42, ko i 81 odbornikom ^pi-a, ■ tri suspenda, novo. (Konec.) Br. Klepec predlaga, da naj se sedaj vrši debata glede plač gl. odbornikov. Br. Šetina podpira. Sprejeto. Br. Jacob Strukel predlaga, da znaša plača gl. predsedniku $300.00 letno. Br. Russ podpira. Sprejeto z 34. glasovi. Br. Klepec predlaga, da znaša plača 1. podpredsedniku $15 letno; podpirano in enoglasno sprejeto. (38 glasov) Sestra Bahor predlaga $5.00 letne plače za 2. podpredsednika (ico). Podpirano in enoglasno sprejeto. Br. Lass predlaga $1200.00 letne plače gl. tajniku. Br. Slapničar pridene k predlogu, da za vsakih 100 novih članov v aktivnem oddelku, se prida plače glavnemu tajniku $75.00 letno. Br. Gottlieb je mnenja, da je ta predlog zelo dober, ker bo spodbujalo glavnega tajnika k večji agilnosti z-a pridobivanje novih članov (ic). Br. Balkovec predlaga, da se debata zaključi in se glasuje. Storjeno. Predlog za $1200. letne plače gl. tajniku z pri-davkom po $75.00 za vsakih 100 novih članov (ic) sprejet z 34. glasovi. Br. Horvat predlaga dvojne dnevnice ($12.00) zapisnikarju. Rev. Škur podpira. Br. Šetina predlaga $200.00 plače gl. blagajniku. Sestra Kalčič podpira. Br. Terselich predlaga zaključek debate.'B združita Podpirano in sprejeto Sledi 15 minut odmora. Po odmoru sledi debata o plači. Br. J. Štrukel predlaga, da se plača duhovnemu vodju $10.00 na leto. Br. Gerchar podpira, z dodatkom br. Klep-ca, da se plača vozne stroške in dnevnice za slučaj, da je duhovni vodja pozvan na uradna pota. Sprejeto. Br. Horvat predlaga, br. Klepec podpira, da ima gl. odbor polno moč, nastaviti Vrhovnega zdravnika in določiti njegovo plačo. Prednost naj imajo člani D. S. D. Enoglasno sprejeto. Br. Horvat predlaga, br. Gerchar podpira, da se plača 1. nadzorniku $20.00, ostalim dvema pa po $15.00 na leto. Enoglasno sprejeto. Br. Šetina predlaga, br. Gerchar podpira, da se plača 1. porotniku $15.00, ostalim dvema pa po $10.00 na leto. Spre- jeto s 26 glasovi, s pripombo, če so poklicani na sejo glavnega odbora, se jim tudi plača dnevnica. Dnevnice. Rev. Anselm Murn predlagajo, da se plača $6.00 dnevnice in vozne stroške gl. odbornikom (icam) kadar so pozvani po uradnih potih. Vsestransko podpirano in sprejeto. Na dnevni red pride vprašanje, kedaj imajo gl. odborniki pravico vzeti svoje plače. Po kratki debati se sklene, da ima tajnik plačo mesečno, predsed--nik in blagajnik imajo pravico vzeti svojo plačo, kadar se jim zdi umestno, ostali odborniki pa letno. Na dnevni red pride točka plačevanje delegatov (tinj) prihodnjo konvencijo. Br. predsednik pojasni, da bi bila mala društva bolje reprezenti-rana, ako bi Družba plačevala dnevnice in vozne stroške, toda morali bi za to imeti poseben konvenčni sklad. Br. Šetina predlaga, br. Gerchar podpira, da naj ostane do prihodnje konvencije po starem, namreč, da društva plačajo delegate. Sprejeto. Br. Klepec se zahvali zbornici, da se je zadeva plač gl. odbornikom tako lepo in ugodno rešila. Se vzame na znanje. Odbor za pravila priporoča, da se pri slovesni obljubi, točka 9, stran 50, izpusti beseda prisegam, kjer koli je sedaj v rabi in se nadomesti z besedo "Obljubim". Sprejeto. Nadalje isti odbor priporoča, da se pri členu 3. stran 51, vrsta druga in tretja, izpusti sledeče: "se mora priložiti isti pristopnina." Oziroma se črta cela točka. Sprejeto. Odbor za pravila priporoča še sledečo novo tečko k členu VI. N. Ako je član(ica) nezmožen (na), da bi sam zase skrbel radi bolezni, starosti ali onemoglosti, sme dotični član (ica) imenovati svojim dedičem društvo, h kateremu pripada, nadalje dobrodelnim zavodom ali kako, njemu (njej) prijazno osebo ali osebe, katere se pismeno obvežejo, da bodo skrbeli za njegov(njen) preužitek in pogreb. Sprejeto. Zastopnice dr. št. 12. so priporočile "Endowment Policy". Poročilo se vzame na znanje. Po kratki debati se je sklenilo, da se ta važna točka odloži do prihodnje konvencije. Br. gl. predsednik prosi, da se ga oprosti za eno uro, ker ima opravek v mestu. Br. Horvat predlaga, da se ugodi. Podpirano in sprejeto. Njegovo mesto je zavzel 1. podpredsednik. Odbor za pravila priporoča, da se na strani 65, pri točki 2, črta sledeče: "in 8 centov za $1000.00 zavarovalnine. Balkovec predlaga, Drasler podpira, da se črta. Enoglasno sprejeto. Br. Klepec predlaga, da se smrtninska sklada razred A in v eno blagajno. Vsestransko podpirano in sprejeto. Br. Šetina predlaga, Skedel podpira, da ostanejo operacijske podpore po starem. Sprejeto. Br.~ Klepec predlaga, da se izpopolni naslov Člena 24, da se bo glasil: "Plačevanje smrt-nin, poškodnin in bolniških podpor." Br. Slapničar predlaga, sestra Bayuk podpira, da se črta točka 4, člena XXIV. Ni prišlo do glasovanja, ker zvoni opoldne in se zaključi seja. Č. g. duhovni vodja moli. Geo. Stonich, gl. predsednik. Paul J. Laurich, zapisnikar. John Gottlieb, pomož. zapis. • ŠESTA SEJA. V četrtek popoldne 4. septembra 1930. Predsednik otvori sejo ob eni uri popoldne. Č. g. duhovni vodja moli. Nadaljevalo se je z debatiranjem o četrti točki v členu 24 na strani 68 družbenih pravil. Nato brat Slapničar predlaga in sestra Bayuk podpira, da se ta točka črta. Enoglasno sprejeto. Sestra Bajuk predlaga, da bi se dodalo k poškodninam še eno operacijo, in sicer žensko, to je na maternici. Za to operacijo naj bi se plačalo $25.00. Sestra Kalčič podpira. Enoglasno sprejeto. Brat duhov, vodja č. g. Škur omenjajo še glede drugih dveh operacij. Te so operacije na prsih in mošnici. Predlagajo, da naj bi glavni odbor s sporazumom vrhovnega zdravnika to uredil ter naj se za take o-peracije plača svota $50.00. Vsestransko podp. in sprejeto. Brata Anton Štrukel in Ka* stigar sta imenovana da pobe-reta naslove vseh onih, ki žele sliko posneto s te konvencije. Konvenčno zbornico sta počastila z obiskom Prov. Komisar Very Rev. Bernard Ambro-zič, OFM. in č. g. novomašnik Rev. Joseph Čagran, OFM., oba iz Lemonta. Zbornica je vstala in jih z navdušenjem pozdravila in sprejela. Brat Klepec predlaga, da ns j se na strani 73 pravil, črta točka "Bolniška podpora" ker so sedaj v veljavi pravila centralnega bolniškega oddelka. Sprejeto. Sestra Kalčič vpraša, ako bi se moglo ustanoviti onemogli sklad za stare in onemogle čla-ne(ice). Brat predsednik pojasnjuje, da je to v sedanjih slabih delavskih razmerah skoraj nemogoče. Nato brat Terselich predlaga, da se to vprašanje odloži do prihodnje konvencije. Podpirano in sprejeto. Brat Klepec predlaga, da ako je gospodarski odbor svoje delo dogotovil, naj se ga razpusti. Sprejeto in storjeno. Brat Slapničar predlaga, da naj se poizve od č. g. župnika Šaloven-a, koliko stane najemnina konvenčne dvorane. Sprejeto in storjeno. Brat Klepec predlaga, da naj se plača zapisnikarju dvojno dnevno plačo za delo kon-venčnega zapisnika. Podpirano in sprejeto. Brat Kastigar predlaga in brat Klepec podpira, da naj se plača cerkvi sv. Roka $60.00 za najemnino konvenčne dvorane. Enoglasno sprejeto. Brat Drašler predlaga, da se daruje $25.00 č. duhovnemu vodju za darovano peto sv. mašo z leviti. Vsestransko podpirano in sprejeto. Sestra Kalčič omenja glede angleške strani v glasilu. Pojasni se, na bo to imel v oskrbi glavni odbor, kakor je bilo sklenjeno. Brat Horvat predlaga, da naj predsednik imenuje odbor za urejenje pravil. Brat predsednik imenuje v ta odbor brata Slapničar in Klepec. Brat Klepec prosi, da naj pri tem odboru delujejo tudi^ glavni predsednik, tajnik in blagajnik. Brat Slapničar predlaga, da naj se imenuje brata Anton Stefanich za prestavo pre-memb pravil v angleški jezik. Podpirano in sprejeto. Člani tega odbora za pravila omenjajo, da ne bodo za tc delo zahtevali nobene plače Zbornica se je temu odboru močno zahvalila za to. Brat Klepec predlaga, da naj se združi v eni knjižici vsa pravila; to je ustava in pravila DSD. kakor tudi pravila Mladinskega in Centralnega boln. oddelka. Vsestransko podpirano in sprejeto. Brat Slapničar predlaga, da naj se debatira vprašanje glede članov(ic) Mladinskega oddelka kateri dosežejo starost 16 let, ako bi se jih moglo sprejeti v odrasli oddelek za $250.00 ali $500.00 brez zdravniške preiskave. Sprejeto in storjeno. Po kratki debati č. g. Murn predlagajo, da naj se sprejme člane(ice) iz Mlad. oddelka v Odrasli oddelek ko dosežejo starost 16 let, brez zdravniške, preiskave in sicer le za svote $250.00 ali $500.00 zavarovalnine. Vsestransko podpirano in sprejeto. Sestra Bajuk priporoča, da naj se tudi v Mlad. oddelek sprejema otroke brez zdravniške preiskave. Brat predsednik pojasni, da je to nemogoče ker ni v soglasju z državnimi zakoni. Brat predsednik razpravlja glede morebitne zavarovalnine takih, kateri so že v mladosti na kak način pohabljeni, ki so pa sicer popolnoma trdnega zdravja. Brat Slapničar prosi pojasnila, če ima glavni odbor podatke od insurance depart-menta glede tega vprašanja in ako je to v soglasju z državnimi zakoni. Brat Slapničar tudi svetuje, da če je to mogoče, naj se take člane (ice) zavaruje za $250.00 ali $500.00, ampak dati morajo zapriseženo izjavo, da ne bodo v nobenem slučaju zahtevali odškodnino za svojo pohabljenost. Brat Drašler predlaga, da naj se take osebe zavaruje pod prej omenjenimi pogoji. Brat Balkovec podpira. Sprejeto. Brat Slapničar predlaga, da naj se k pravilom Mlad. oddelka pridene sledeča točka: "O-troci se sprejemajo v Mlad. oddelek od rojstva do 16. leta." Vsestransko podpirano in sprejeto. V razgovor pride vprašanje glede imen podrejenih društev DSD. Brat Jakob Štrukel vpraša če mora podrejeno društvo nositi to ime ali lahko tudi izbere drugega. Brat predsednik pojasni, da je glavni odbor vselej prepustil to vprašanje članom (icam) novega društva. Po kratki debati brat Klepec predlaga, da naj tozadevna točka ostane še zanaprej v veljavi. Vsestransko podpirano in sprejeto. Preberejo se pismene in brzojavne čestitke kakor sledi: od gl. tajnika KSKJ. Josip Za-lar-ja, Joliet, 111. in od brata George Starešinič, član društva št. 11, Pittsburgh, Pa. Zbornica jim je zaklicala trikratni Živijo. Sledi 15 minut odmora. Volitev odbora. Brat Horvat predlaga da naj predsednik imenuje odbor za pobiranje in štetje glasovnic. Vsestransko podpirano in sprejeto. Brat predsednik imenuje sledeče: Martin Juricich ml., Grozdni sok za dom je legalen KAKOVOST GROZDJA NI BILA NIKOLI BOLJŠA. Predsednik U. S. Fruit Auction Co., Mr. Charles W. Irr-gang, eden najboljših trgovcev s sadjem v Ameriki, katerega trgovina je važen faktor pri prodajanju kalifornijskega sočnega grozdja in katerega prodaje znašajo dnevno povprečno od 40 do 50 kar, se je izjavil napram zastopnikom tujejezičnih listov: "V vseh mojih letih skušnje še nisem nikoli videl boljše kakovosti grozdja po tako nizki ceni. Pošiljatve so normalne in California Control Board je tako uravnal grozdno industrijo, da smo do zdaj dobivali samo najboljšo kvaliteto, ki prihaja v urejenem toku in ne preplavlja trga ter ne povzroča izgub in nerednosti, kakor prejšnja leta." Po vseh znakih je soditi, da si bodo to leto nabavljali vzhodni kupovalci kalifornijsko grozdje v velikih množinah iz dveh vzrokov, — prvič, ker je vlada priznala in dovolila, da se objavi njeno mnenje, da je popolnoma zakonito, izdelovati sadni sok za izključno domačo uporabo, in se je izrazila, da se ne bo trpelo nikako federalno vmešavanje. Drugič, ker se California Grape Control Board trudi na vse načine, da se odpošilja in stavi na razpolago kupovalcem na vzhodnih trgih le najboljša kakovost grozdja. Popolna protekcija zagotovljena Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo mo. VLADA SE NE BO VMEŠAVALA. Zdaj je najboljši čas, da kupite sočno grozdje. Vprašajte svojega trgovca s svežim sadjem ali kupite naravnost z le-deničnih vozov, na bližnjih železničnih progah. ŽELEZNIŠKIH PROGAH. KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board, Ltd. San Francisco California 85% of the entire California grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd. These agencies are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUN GROWER-SHIPPER ASSOCIATION J. L. Drašler ml., John Terselich, Mary Bahor, John Balkovec in Frank Lass. Volitev se prične z listki in sicer tajno. Izvoljeni so bili sledeči: George Stonich, Joliet, 111., glavni predsednik. Filip Živec, Joliet, 111., 1. podpredsednik. Katherine Bajuk, Ottawa, 111., 2. podpredsednica. Frank J. Wedic, Joliet, 111., glavni tajnik. John Gottlieb, Chicago, 111., zapisnikar. John Petric, Joliet, 111., glavni blagajnik. Rev. Joseph Škur, Pittsburgh, Pa., duhovni vodja. Nadzorni odbor: Andrew Glavach, Chicago, 111., 1. nadzornik. (Dalje na 4. str.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO i Za ameriške dolarje: Za dinarje: $ 5.00 ........$ 6.15 200 Din ......$ 4.45 10.00 ................11.25 500 Din ............9.80 15.00 ................16.35 1000 Din ............18.90 20.00 ................21.45 1500 Din ............' 28.00 25.00 ........ 26.55 2000 Din ............37.00 35.00 ................36.70 3000 Din ............55.40 50.00 ................51.90 4000 Din ............73.50 75.00 ................77.50 5000 Din ............91.60 100.00 ................103.00 10000 Din ............182.00 200.00 ........ 204.00 15000 Din ............273.00 300.00 ........ 306.00 20000 Din ............363.00 400.00 ................407.50 30000 Din ............543.00 500.00 ................509.00 40000 Din ............724.00 600.00 ................610.50 50000 Din ............902.00 700.00 ................712.00 60000 Din ............1082.00 800.00 ................813.00 70000 Din ............1260.00 900.00 ................914.00 80000 Din ...... 1441.00 1000.00 ........ 1015.00 90000 Din ___________1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov t Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popolboe. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 24. oktobra 1930 ZAPISNIK OSME KONVENCIJE D. S. D. (Nadaljevanje z 3. str.) Jakob Štrukel, La Salle, 111., 2. nadzornik. Joseph L Drašler Jr., Wau-kegan, 111., 3. nadzornik. Porotni odbor: Anton Štrukel, La Salle, 111., 1. porotnik. Joseph Pavlakovich, Pittsburgh, Pa., 2. porotnik. Mary Kremesec, Chicago, 111., 3. porotnica. Pri volitvi za mesto prihodnje konvencije, je zmagal Pittsburgh, Pa. Č. g. duh. vodja Rev. Škur kot župnik slovenske cerkve v Pittsburghu, se zahvalijo zbornici za to čast in obljubijo da bo dvorana na razpolago popolnoma brezplačno, ter da bo vsa naselbina poskrbela za vesel in dober uspeh ob tej priliki. Brat Juričič omenja glede športnih iger kakor Base-ball, Basket-ball, kegljanje itd. Priporoča, da bi se kaj ukrenilo v ta namen. Brat predsednik poroča da se je z sodelovanjem gl. odbora, kakor tudi od društev in posameznih članov(ic) dosegel precej lep uspeh v tem oziru. Brat Terselich predlaga, da naj ima glavni odbor oblast še v bodoče delati po svoji previdnosti v ta namen. Vsestransko podpirano in sprejeto. Zapisnik pete seje je bil pre-čitan in na predlog č. g. Murn-a potrjen. Nato se brat gl. predsednik v lepem govoru zahvali č. g. župniku Šaloven-u, faranom cerkve sv. Roka, tukajšnemu društvu sv. Družine in njega odboru kakor tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k veselemu razpoloženju zbo-rovalcev in zborovalk za časa njih bivanja tukaj v lepi La Sallski naselbini. Kakor odmev se je pa takoj oglasil sobrat Anton Štrukel, odličen Slovenec in La Sallski rojak ter se zahvalil Družbi sv. Družine, glavnim odbornikom in odbornicam in delegatom in delegatinjam za čast, ki so jo konferirali na vso slovensko naselbino v La Salle s tem, da so prišli sem ob priliki konvencije. Oba govornika sta končala med navdušenim pritrjevanjem in ploskanjem. Zbornica 3e je obema govornikoma lepo zahvalila za njih krasne govore. Zapisnik te seje je bil preči-tan in z malim popravkom potrjen. Prebere se brzojav od Hon Louis L. Emmerson, guverner države Illinois, v katerem pošilja pozdrave članstvu Družbe sv. Družine. Presenečena zbornica je zaklicala večkrat- ni Živijo. Nato je brat predsednik zaprisegel vse one glavne urad-nike(ice), kateri se ne udeležijo seje glavnega odbora 1. januarja. V primernem tonu jih je umestil in jim želel božjega blagoslova in veliko uspeha v njih delu za Družbo sv. Družine. Nato je uradno zaključil osmo redno konvencijo. Nato se je vsa zbornica spomnila v molitvi rajnih sobratov in sose-ster Družbe sv. Družine. Med veselim razpoloženjem se je zbornica razpustila. Geo. Stonich, gl. predsednik. Paul J. Laurich, zapisnikar. John Gottlieb, pomož. zapis. »IIIBillMIlllBIBIIPIIMIIIIIEIIBIH.....■IIIIMilliMMllI« t aunt ti Digestible as milk .itself! New delight in Cheese flavor Still another Kraft-Phcnix triumph! New digestibility, health qualities and delicious new flavor added to cheese. In Velveeta all the valuable properties of rich milk are retained. Milk sugar, calcium and minerals. Good for every one, including the children. Velveeta spreads, slices^ or melts and toasts instantly. Try a half pound package' today. KRAFT \/elveeta T The Delicious Now Ch«ese Food Dopisi lokalnih društev ■iiiiiiaMiimiaiiii!Mfiii«iijiiWiiiHijfitaiiiiiiHiiiiiniiiiai!ji!HtiiiiBiiiiu IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, III. Tem potom se naznanja vsem članom in članicam, da bodo naše redne seje zopet vsako zadnjo nedeljo v mesecu v stari šoli. 10. naša uradna seja bo v nedeljo popol., 26. oktobra, točno ob 1. uri. Vabimo vse naše člane in članice, da se udeležijo te važne seje. Kakor po navadi, bo tudi sedaj na tej seji poročilo naših nadzornikov za zadnje tri mesece. Na tej seji bomo videli naše nove kandidate, ki bodo pristopili v naše društvo. Vsi ti kandidati so tudi vneti in dobri kegljalci, ki se. vsaki četrtek večer z nami veselijo in kegljajo. Upam, da jih bo društvo z veseljem sprejelo, kajti vsi so še mladi in čvrsti. Obenem se vabi na to sejo tudi vse one kegljalce, ki so bili že prej sprejeti. Naj pridejo na to sejo, da jih vidijo tudi starejši člani, kakšni junaški fantje so. Za kegljarski klub ima seveda največje zasluge predsednik športnega odbora in ta je sobrat Frank J. Wedic, ki je vse tako lepo uredil, da se sedaj v zimskih večerih lepo zabavamo. Bolni člani so: George Kuz-ma, 1323 Vine Street; John Cankar, 711 Summit St.; Simon Vončina, John Udovich, 1135 Dill Ave., Sheboygan, Wis.; Izidor Laknar, 2331 Cora St., in Anton Nemanich st.. 1015 Rayner Ave. Za vse te bolne člane morajo biti bolniški listi na seji v nedeljo, dne 26. oktobra t. 1. Obenem že lim vsem tem bolnim članom ljubega zdravja. Sobratski pozdrav. Louis Martincich, tajnik. -o- IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT .16 D.S.D. Chicago, 111. Naznanja se vsem članicam društva sv. Terezije štev. 16 DSD., da se prihodnjo sejo vse udeležijo seje, ki bo dne 27. oktobra zvečer ob pol 8. uri v cerkveni dvorani. Ker je seja važna, pridite vse članice na to sejo. Vsaka naj pove tajnici, za koliko se misli zavarovati za bolniško podporo, da potem tajnica pošlje glavnemu tajniku. Sedaj bomo imeli tri razrede za bolniško podporo, ker bomo pod centraliza- cijo. Vsaka se lahko zavaruje za $7.00, $5.00, ali pa za $3.0C na teden bolniške podpore. Za $7.00 bolniške podpore na teden bo treba plačevati po 75c, za $5.00 na teden boln. podpore bo treba plačevati 50c, za $3.00 na teden bol. podpore pa 35c na mesec. — Radi tega je potrebno, da pridete vse na sejo, kjer vsaka pove, za koliko se misli zavarovati za bolniško podporo. Zdaj ne bo nobenega izgovora. Ce bo katera za večjo svoto zavarovana, več bo plačevala in več bo dobila v slučaju bolezni. Cenjene sosestre! Upoštevajte ta opomin in olajšajte delo tajnici in gl. tajniku. Prej ko bo imela tajnica vse uknji-ženo, prej bo lahko poslala gl tajniku na gl. urad. Sesterskš pozdrav, Mary Anzelc, tajnica. -o- IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, 111. Naznanilo. Kam pa v torek večer, 28. oktobra? — Nikamor drugam, kakor v Slovenia dvorano na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Cecilije. Saj to je pač menda že vsakemu znano, da kadar one priredijo plesno veselico, je to nekaj izvanrednega. Zato ste vsi povabljeni, da se te veselice u-deležite in se malo pozabavate. Ob 11. uri se bo dalo vsem tistim, ki pridejo na veselico "lunch". Potem se bo spet naprej plesalo do 1. ure popol-noči. Ako hoče katera članica kaj prostovoljno darovati za lunch, naj to stori vsaj do torka zjutraj. Ako katera teh želi, da se darovano pride iskat na dom, naj se oglasi pri meni na mojem domu, ali pa naj pokliče telefon št. 4767-R., pa bom poskrbela, da se pride iskat. Pozdrav, dokler se ne vidimo v torek večer. Rose Bahor, tajnica. rO<>o<>oc<>(>ooooooo- | Our Young DSD | >000000000000000000000000^ THE BIG EVENT Joliet, 111. Shhhh!!!! Listen my friends and you shall hear, Of a Hallowe'en Dance that is drawing near. Let me tell you it's going to be greater than great, The night that is set is October twenty-eigth. The decorations and affects will be a wow! The eats will be delicious. Keen? And how! And can you imagine? A moonlight dance! Where cats will meow, while youth will prance, A huge orange moon will light the hall. Pumpkins will grin and witches call. Eerie noises might rent the air. So girls, don't faint, please play us fair, We don't want to scare or frighten you sick, We're just giving a dance with lots of kick. St. Cecelia's are giving this gala affair, Everybody who is anybody is sure to be there. No invitations will be sold at the door, Please give me a ring for one or more. So, boys! Date up that girl of your dreams, Slick up and come where you are sure to be seen. A. Nemanich -0- BITS-A BOUT D.SD BOWLERS Joliet, III. No doubt you are all looking forward to that great surprise I promised you, but being so very busy this week with our grand dance that's in store for all of us the 28th of this month, you will have to excuse me till next week. Say girls, do you know that one of our fellow bowlers has h permanent wave? Do you know that his girl insisted he have it cut off, so every week he visits the barber shop. But in vain, it still persists in remaining "naturelle", ha, ha! Well, Eddie, I guess you win as to who the "Klever Kid" is. My inquisitive nature was at last eased when I was informed as to who that most talked about person it. Ohhh! At last I know who the "man in gray" is. Whew! And to think I went to school with his brother. Oh, dear Mr. K., have you an invitation to St. Cecelia's Hallowe'en dance? If you haven't, won't you please come and ease a palpitating heart by giving her a dance or at least a smile? All information as regard my knowledge as .to who you are was obtained from R. B., our modern Sherlock Holmes, who was paged by "Don" C. Bright and eary Monday morning as I was in the Post Office, who should I bump into but little Tony Faber. — "Whew! R. B. you must look into this and paid out who that fair La Salle dame is. Or Tony won't you help us out? Anne, will you please write a poem for a certain light haired young fellow who so pleadingly asked you for one? I wonder if he'll do you a special favor and come to the'' Hallowe'en Dance? Benny, I wonder if you got your thrill? Well we see even our young married people are coming out. Clara Kostelz is the latest young matron to join the bowling team. More pawer to them. We see, Johnny on the spot was right there to take Mary K. home from the Alamo. I don't blame him though with all the good looking young lads around there. I don't know why people feel sorry for Jennie's horse? Why not sympathize for the rider? A Cecelian. No. 2 ................................2—7 Men: W. L. No. 4 ................................6—3 No. 3 ................................5—4 No. 6 .........................;......4—5 No. 5 ......;.........................3—6 Team No. 4 leads the mens' division of the league, having six victories and three defeats to its credit. Captain "Toots" Kuzma proved that he can do something besides pitch baseball. Their closest competitor is No. 3 with five victories and four defeats. Captain Frank Wedic, besides being the Supreme Secretary of our organization can also bowl a bang-up game. Team No. 6 with Captain "Gus" Muren, doing the heavy scoring, took high three game honors of the league with 2250 pins. The honor bowlers are: Stonich 209, Kuzma 204, Plisich and Stukel with 200 each. On the ladies division team No. 1 is safely in the lead having won seven and lost two games. Ann Motz, the captain, sure heaves a witched ball. A detailed survey of the scores at the one of the first rounds reveals a favorable improvement. At this rate the mid-season stride will soon be hit and there will be some more record breaking scores. -o- VILA CEZARJEVEGA MORILCA Izkopavanja v Pompejih so dovedla do zelo zanimivega odkritja. Nedavno so .naleteli pri izkopavanju mesta na bivališče odličnega Rimljana in izkazalo se je, da je bil dom last enega izmed zarotnikov proti Kaju Juliju Cezarju. Našli so dobro ohranjene dele pohištva, okrašene z umetniško izdelanimi levjimi glavami, na katerih je napisano ime: P. Servilius Casca Longus. Kakor znano, je Kaska med prvimi zabodel Cezarja z bodalom. Med mnogimi drugimi dragocenimi predmeti so našli tudi veliko srebrno čašo, okrašeno z reliefi Tritona in Nerejid tet raznih morskih pošasti. Največjo pozornost umetniških krogov pa vzbuja 25 cm visoka bronasta soha Apolonova, ki drži v eni roki jelena, v drugi pa lavorov venec. Kip Je umetniško delo iz 6. stoletja pred K. Blizu vile so odkrili tudi podzemske prostore, kjer so se najbrž vršile tajne svečanosti neke vzhodne verske ločine. Zavod kvalitete in postrežbe cd leta. 1912. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke CHICAGO, ILL. 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! D.S.D. BOWLING LEAGUE Joliet 111. The Holy Family Society Bowling League: Standing. Ladies: W. L. No. 1 ................................7—2 PEČI SEDAJ takozvane "BUN- Je čas, da mislite GALOW PORCS- "a ,2imo' ki bo TTRANF PFČT" kmalu tukaj" Pre" LIRAKE PECI , skrbite gi - da ki imaoj poseben I grda vaše sta- prostor na koncu novanje. — Pri nas za kurjavo s pre- najdete veliko za- s mogom, na drugi logo vseh vrst pe- strani pa s plinom. či, razne barve Prav moderna in cen. — Dovolj, da praktična peč. O- oložite na peč ki jo glejte si jo v naši želite malo "aro" trgovini. Te peči in peč Vam pošlje- prodajamo sedaj za mo, ko je ..bote ra- izredno nizke cene. bili. Prodajamo jih g Poslužite se te pri- po kakovosti od like. Sedaj poseb- , $9.95 $54.59 NAPREJ. VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. vh ' TUBBY Honor Satisfied. -----—-s/ I IS IT SO YODC. MOM'S > 60MK)A GET THE PLEECE "TO FlUD OOT \WttO se-fon -TUKT LOVE LETTERVbjJiWJOTE -rovooa coosi\> patricva AK)S SlGU&D OOEY MOOfcES / Tn ? / . YEAW §ELL. YOU (2E. THE ^ CEST DOMrAV 1 EUER AR.D O5= - YOU TO vJA»l_ Eors. TlA.cxT t'A KMOVO J DumkVr y dow't you cm.l me a ves; a dummy ) A GR.t"/VT BIG DOHKY! J You sw thm\ AGMM AtOTlA K HOC.K Yoott PjLOCK OFF-*/ f ISTttfcr SO? \ VN&LL, OUST CONS\DE£ V IT SfMt> ACMM J AVORtGBT. \ COWSVOEK YOUfc block kkjofitf^0 , OFF-' A .J^etek, 24. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC ^ Stran S " POD VAŠKO LIPO (Spomini in dogodki Father Miklavčiča) Waukegan, 111. Ponosni so naši rojaki v Waukegan. Zakaj pa? Dobro se je obnesla konvencija naše katoliške Jednote. Zato so po-n°sni, nikar ne mislite da bi bil prok temu to, kar se je na konvenciji razpravljalo, o ne to' Pač pa, ker so bili delegati %ie volje zaradi izvrstne strežbe na vse strani. 0 Waukeganu se je mnogo dvorilo v slovenskih časopisih, bančno je bilo opisano vse, arje vršilo na konvenciji, Ni so se pohvalno izražali u-eleženci zaradi velike gosto-Wbnosti dobrih waukeganskih !'hničanov in Borovničarjev. Dobrih 14 dni po konvenciji J® Pa jaz šel v Waukegan in S,cer sem tam ostal 10 dni, na-jj'ftestoval sem gospoda žup-Jlka Butala. Bjl sem že poprej ^at v Waukegan, a se ni-e® nikdar dosti zanimal ne za samo, ne za ljudi. Po-sem le Kirnovo mamo, **ovo Ivano, g. župnika u in njegovo postrežnico ..u,1iko. K drugim nisem šel in j^i nisem iskal. *le sem govoril v cer" , glavni maši. t(, 0s Pa, ko so mi v Lemon-*>Uli da bom šel zopet v % 6gan za 10 dni> sem Pa H "> da si hočem ogledati malo proučiti razme-ffj jh- rojakov in nato javno-^Jjdstaviti Waukegan. \ ukegan prideš iz Chi-Najlažje po nadcestni.že-8|0v'C1, Ako stanuješ v obližju ^ cerkve, je najbolje, De|. 7°piš na Wood postaji, Vs ,Se do Adams postaje. ftt®J Vstopiš, greš čez trans-Ugledal boš takoj na ioje 8trani rdeče se svetlikala •trične luči- Tam je P°" k ^ in izdaja vožnih listkov W-v^gan in Milwaukee e-železnico. Malo mo-('% * dohoda železnice, ta Pa lahko porabiš, da '' pr-V P°stajno kavarno in tu ! ;Vlese za 10c posodico pr-ne kave in po vrhu še 4 ^ ^vrstnega belega kru-2ail»eš še lahko angleški | \ Hst v roke in tako ^ti novic popolnoma za- ^Itr tem pa že P°staje" Vabi ijudi za vstop na Sed Podvizaj se- da d0" ^ . Pri oknu in se tako \?Cftsiš do Waukegan, kc \S skozi okno Chicago in lepe pokrajine z \ u hišicami in vrtovi. I \ ,ančn° Paziš boš ugledi Zu Waukegan prosto- I fi oi llH katerem igrajo v Jlečeni fanti in dekleta, f l a ne tako obsežen kot X ^zu naše farme v Le-pf'^^ Je menda največji Celem svetu, vsaj tako na tabli ob državni ^ lie verjamem, ali pa L%ia]8em tudi razne velike pe Pohištva v Johns-lttfiburghu in New 'M ^ /jUnaj napis, da je za-llu1)r°daja pohištva naj-v wVsem svetu. Bog ve? n Hu^egan v mestu sem i^Uaj pr°dajaino pohištva $ IohiifPis: Največja pro-^ "tVa na svetu, Sedaj ^JVe^ '1'* teh prodajaln V Cilicagi blizu Cor7arna ki dela ma" ■ivečiiK je ta Broizva^ t(1 h e na »vetu a nima S. Je v napisih, le Napravijo 175,000 funtov vsaki dan. Čez eno uro vožnje že zakliče kondukter 10. cesta. Izstopiti moraš iti na nasprotno stran državne ceste Pri vhodu na 10. cesto ste dve tabli, na eni je pisano, da se Waukegan tu začne in šteje 40,000 prebivalcev, na dolenji strani je pa na tabli: City No. Chicago — hard pure water. Mahni jo sedaj po 10. cesti, na desni je Waukegan, na levi mesto North Chicago. Ako bi po sredi ceste hodil bi ne bil ne v Waukegan, ne v North Chi-ca,gi. Jaz sem jo mahnil na waukeganski stransko pešpot. Čez par minut sem že stal pred župniščem slovenske fare. Eden izmed častitih gospodov me je ugledal skozi okno in je precej glasno rekel: Mi-klavčič gre. Torej sprejem je že dober. V sobi sem pozdravil naj prvo mojega prijatelja Fa-thra Plevnika, nato g. župnika in poljskega gospoda Stancza-ka. Tisti dan so imeli pogreb Ane Rep, ker je bila žena jako zaslužna za slovensko faro, so! domači prosili, da bi g. župnik! dobil še dva druga gospoda. G. Butala je povabil svojega prejšnjega župnika Plevnika in ker} je Repova Mary omožena z J Poljakom Stanczakom je le ta j povabil na pogreb svojega bra-' ta duhovnika. Ravno prav sem j prišel. Že na železnici sem ta-j ko le računal: če pridem v Waukegan ob pol 12. bo dobro, dobil bom kosilo, če pa zamudim, je ne gotqvo kako bo danes z mojim kosilom. Pogledal! sem na uro, bilo še ni y% 12. in' kuharica, žup. sestra me je, že ugledala mimogrede iz ku^ hinje. Vesel sem bil, da sem v j župnišču dobil Fathra Plevnika, ki zna pripovedovati, da se vsak mora od srca smejati. Po kosilu ob 2. sta oba povabljena gospoda odšla in ostala sva sama z župnikom. Da mi je čas bolj hitro minil, sem šel ven na vrt zadaj za župniščem. Razveselil sem se, ko sem se sprehajal med georginami in drugimi cvetkami. Če bi bil v Waukegan kak cvetlični odbor, (v So. Chicagi obstoja tak odbor) ki daje nagrado onim, ki imajo lepo zasajene in urejene vrtove, gotovo bi Father Butala dobil za svoj vrt prvo nagrado. Stopil sem v cerkev. Ta ni več stara slovenska cerkev, ampak ta cerkev je nova. Vsi altar j i so tako umetno prebarvani in pozlačeni, da so kot novi. Prej, kadar sem bil v Waukegan nisem dosti gledal, kakšni svetniki so na altar jih in koliko jih je. A sedaj sem si ogledal vse altarje in svetnike in da se prepričam, so li novi ali stari, sem stopil bližje in vi-videl sem, da so le fino prebarvani in zato izgledajo kot novi. Stene lepo rmenkasto barvane in bogato dekorirane. Slike ob velikem altarju in na stropu so bile letos pred konvencijo čisto izmite in kdor ne razume na slikarstvo, pa bi stopil prvikrat v cerkev, bi si mislil, te slike so nove pred kratkim časom. Pa ne samo stene, slike in okna so prenovljene tudi klopi spovednice, tla in vrata so tako prenovljena, da so zares kot nova. Za to prenovi j en je vse povsod so dali 10,000 dolarjev, kar so zbrali ljudje z veseljem in sedaj je že vse splačano. Dobri ljudje, ako se zbero skupaj, vse lahko narede. Cerkev in župnišče sta zavita v drevje, pred cerkvijo so 3 javorji visoki in stari gotovo nad 50 let. Na zapadni strani cerkve so nasajena gozdna drevesa, kadar bodo dorasla, bodo pokrila popolnoma na oni strani cerkev. Lepo je tu v A-meriki, da stoje cerkve kar v parkih. Najlepša pač je okolica cerkve Matere Božje v Sheboygan. Okrog in okrog cerkve je velik, gost park, po parku pa speljana lepa pota k cerkvi in župnišču. — Pred slovensko cerkvijo je pa še lep ograjen prostor z travo porasen, vmes pa krasne cvetice. Na človeka, ki prvič pride v Waukegan naredi okolica župnišča in cerkve imeniten vtis. Vštric cerkve in župnišča malo naprej je pa taka šola, podomače bi rekel, kot bi jo iz škatljice vzel. Videl sem v Waukegan poljsko šolo, dve irske šole in nemško, a nobena ni tako praktična in krasna kot je ravno slovenska. S šolo je v zvezi tudi velika mogočna dvorana, v kateri je prostora za 400 ljudi. Lepo imate vse vi v Waukegan in lahko ste ponosni na svojo cerkev, župnišče in šolo. Ene reči sem pogrešal, če bi imeli še orgije v cerkvi, pa se lahko kosate z marsikatero slovensko župnijo, j Ako bi pa vsi Slovenci (nad i 300 družin) držali s cerkvijo, bi bila ena najlepših, sloven-\ skih far. A žalibog nad 200 družin se je čisto odtujilo cerkvi. V faro spada Slovencev nekaj nad sto družin, okrog 50 družin Slovakov in nekaj družin Hrvatov. Vseh skupaj, ki podpirajo cerkev je 200 družin, a te so pa vnete za svojo faro. Upam, da bo sv. Mala Terezija pomagala g. župniku, ki jo zelo časti, da bo še pridobil one, ki so sedaj zunaj, kolikor se jih ni popolnoma izgubilo. Mladina od teh izgubljenih se že približuje in vsaki večer jih je nekaj na kegljišču in udeležujejo se že tudi farnih zabav in prireditev v korist cerkvi. Mimogrede moram omeniti, da so lani imeli pri kegljišču 5000 dohodkov in cerkev je dobila od te svote 2000 dolarjev. Kaj ne lep dohodek in za mladino domača zabava, ki jo obvaruje pred zlom modernega časa. (Da;;e prih.) TO IN ONO. MRAZ PRITISNIL Buffalo, N. Y. — Po vseh vzhodnih državah je koncem preteklega tedna pritisnil o-ster mraz, katerega so po mnogih krajih spremljali sneženi meteži. Tako je v okolici na vzhodni strani tega mesta padel sneg do štiri čevlje na debelo in je na mnogih cestah popolnoma zavrl avtomobilski promet. -o- OBRAT VELIKEGA DNEVNIKA Najbolj -razširjen pariški dnevnik "Intrasigeant" (nepopustljivi) je nedavno obhajal 50-letnico svojega obstoja. V njegovi veliki tiskarni je zaposleno 800 ljudi in list porabi dnevno po 17 ton kovine. Letno potrebuje nad 100.000 km papirja. Skupaj zložen bi tvoril ta papir 35 km visok stolp, torej bi bil 115-krat večji od Eiflovega. Za tisk porabi list na leto po 260.000 litrov barve in do 7,360.000 kg kovine. -o- TA KOLUMB! Kje in kdaj se je junaški od-kritelj Krištof Kolumb rodil, o tem se učeni svet še vedno prepira. Večina jih je mnenja, da je Kolumb sin nekega trgovca iz Genove. Zdaj je pa menda profesor Ullua iz Peruja dokazal, da je Kolumb sin nekega morskega razbojnika iz Katalonije na Španskem. MILWAUCANJE! Družina z enim otrokom bi rada dobila primerno stanovanje s štirimi sobami v okolici med šesto in deseto cesto v bližini National avenue. Ako bi kaka stranka imela tako stanovanje na razpolago,.naj blagovoli to sporočiti na upravo "A-merikanskega Slovenca" 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. SLUŽBO DOBI slovenski pomočnik v lekarni. Biti mora pošten in delaven, z dve do tri leta skušnje. Pokličite Canal 0151 ali Canal 0164. SMRTNA KOSA V INDiANA-POLISU Indianapolis, Ind. Dne 14. oktobra je izdihnil svojo dušo Frank Gnader, Pokojni je bil rojen 23. oktobra 1871 v Mozirju na spodnjem Štajerskem. V Ameriko je prišel 1. 1903 in vedno je bival tukaj v Indianapolisu. Prišel je sem, ko Slovenci še niso imeli svoje cerkve. Ob nedeljah sc hodili k sv. maši v cerkev sv. Antona. Pokojni je bil bolan že IT mesecev. Imel je namreč srčne bolezen. Zdravil ga je v njego vi bolezni Dr. Wagner. V časi njegove bolezni se je poda-trikrat v bolnišnico. Ko je dvakrat prišel iz bolnišnice, se je vsakokrat precej boljšega počutil. Stanoval je pri družin' Vrtačnik celih 19 let. V vsej njegovi bolezni so mu stregli, kolikor so pač najbolj mogli in znali. Pogreb je bil dne 17. oktobra ob 9. uri zjutraj. Nad 40 avtomobilov je prišlo pred Vr-tačnikovo hišo, ko je ležal na mrtvaškem odru. Pogrebnik je bil Karl Stevens, 6 fantov po-grebnikov je korakalo poleg pogrebnega avtomobila od hiše Vrtačnikove pa do cerkve. — Tam so krsto zanesli v cerkev, kjer se je pričela sv. maša, katero je daroval domači župnik Rev. Father Kazimir Cvrčko. Po končani sv. maši smo se podali vsak na svoj avto in se odpeljali na pokopališče sv. Jožefa. Tja so se pripeljali tudi č. g. župnik, kjer so blagoslovili njegov grob in molili za pokojnim. Prav lepo se g. župniku zahvaljujemo za vse to, pa tudi za to, ker so pokojnega večkrat v njegovi bolezni obiskali in ga potolažili s tolažili sv. vere ter mu tudi prinesli na zadnjo uro sv. popotnico. Hvala lepa tudi tajniku društva sv. Alojzija, Franku Velikan, ki je imel vsak mesec skrb, da se je bolniški list podpisal, da ga je redno pošiljal na glavni urad jednote in je pokojni redno dobival bolniško podporo od KSKJ. Pokojni Frank Gnader je bil član dr. sv. Alojzija št. 52. Zahvaljujem se vsem, ki so ga v njegovi bolezni obiskovali. Frank Čišek je bil vedno s svojim avtom pripravljen rajnega obiskovati v bolnišnici. Tudi Nelson Krek je velikokrat peljal s svojim avtomobilom na obisk v bolnišnico. Ivan in Frances Klarič sta pa veliko pomagala doma v njegovi bolezni. Ko je pa bil v bolnišnici, sta ga pa tudi velikokrat šla obiskat. Hvala tudi Ivanu Hren, ki je bil vsak čas s svojim avtomobilom pripravljen za rajnega v vsaki potrebi. — Zahvaljujem se Franku in Frances Vrtačnik in celi družini, ki so mu ves čas pomagali in ga tolažili v njegovi bolezni. Zahvaljujem se vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru in vsem, ki so darovali krasne vence. Društveniki sv. Alojzija so mu podarili krasen venec in Nelson Krek, Mary Krek so tudi podarili krasen venec. Dalje so darovali vence: Jože in Marija Gačnik, Jakob in Marija Savinek, Fran in Frančiška Vrtačnik, Jože in Ana Koren, Ivan in Ana Pra-protnik. Hvala tudi vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za dan pogreba. Hvala lepa vsem, ki so pokojnega spremili na zadnjo pot in se od njega poslovili na pokopališču, kjer bo počival med svojimi prijatelji. Dragi Frank, bodi ti lahka ameriška gruda. Dvema sestrama, Mariji in Frančiški v stari domovini pa izrekam so-žalje. (Osi.) Martin Štrucel, bratranec. Budweiserj ©v slad je zaznamovan na vsakem polju Budweiserjev ječmenov sladni sirup je zmagovalec povsed — predvsem zato, ker je prost vsakih nadomestkov, primesi, umetnega barvila, ponaredb ali umetnih dišav. Je 100 odstetno čist. To so njegove kakovostne lastnosti, katere zmagujejo. Neizmerna sredstva in možnosti ene največjih ameriških industrij stoje za Budweiserjevim sladom in jamčijo za popolnost vsake, posamezne kapljice. NAJBOLJŠE, KAR MORE DENAR KUPITI. Jroh Rt ® ^ --^^ J8-H _ Anheuser-Busch XI Budweiser Wk Barley-Malt Syrup , SkrTOMSffl&i LIGHT OR DARK —RICH IN BODY —NOT BITTER ^ ^ftaJjjgSgsoXfiy/ 'Tfcj WsgMaffiy Makes Good Foods Better ■jjjEjSsjmU^E^f Pjil^ _ / Western Sales Corporation \ 1525 Newberry Ave. ''W1 Distributors} Chicago; III. * * * Phone Canal 7051 ANHEUSER-BUSCH - - - S T? LOUIS BM-166 Also Makers oj Busch Extra Dry Ginger Ale NEVAREN GANGSTER UJET Chicago, 111. — Oblastem se je posrečilo dobiti v pesti dolgo iskanega chicaškega gang-sterja, Geo. Mor ana, voditelja butlegarske bande na severni strani mesta in enega najhujših Caponijevih konkurentov. Ujeli so ga spečega na nekem letovišču blizu Antioch, 111., in ga prepeljali pred sodnijo v Waukegan. Zanj je zahtevan bond $50,000. -o- KAMPANJA ZA "ZAPRAVLJANJE". Muskegon, Mich. — Več mest, med njimi\tudi Muskegon, je prišlo na novo idejo, ki se je po dosedanjih uspehih pokazala za zelo dobro. Priredila so namreč kampanjo, naj prebivalstvo potroši več denarja in naj si nakupi stvari, ki jih potrebuje, ali pa tudi ne potrebuje. S tem kupovanjem namreč, pravijo voditelji kampanje, bo prišel denar v cirkulacijo, trgovina bo postala živahna, trgovci bodo več naročali od tovaren, tovarne bodo zaposlile več delavcev in ti bodo zopet imeli denar, da bodo nakupovali stvari, in tako bo šlo živahno v krogu naprej. \ -o- Po 25 letih. — Ali veš, mo-žiček, da bo jutri 25 let, odkar sva se vzela? Pitano gos zako- ljem. — Kaj se ti meša! Kaj pa more gos za to, da sem te vzel. *2* ^ ifc Navihani Mihec. — Na dvorišče prileti poštni golob, ki ima obroček na nogi. — Papa, tega moraš pa takoj izpustiti, — pravi Mihec očetu. -— Zakaj pa? — Ker je oženjen. -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! NAZNANILO: Spodaj podpisani tem potom naznanjam slovenski javnosti in članom krajevnih društev v Rock Spi'ings in okolici, da sem sprejel delo pri po-grebniku L. L. Wildermuthu, Rock Springs, kot Registriran Embalmer. Vsi slovenski pogrebi bodo točno pod mojim nadzorstvom in po Vašem naročilu : V slučaju potrebe in v času težkih ur, ko se naši dragi in ljubi ločijo od nas za vedno, ne pozabite, da Vaš rojak razume Vaše težnje žalostnega dne ločitve in da hočem Vam biti po najboljših močeh v Va-?o zadovoljnost. JOHN STAMPFEL Registriran Embalmer Pri L.' L- Wildermuthu, lastniku Pogrebnega Doma. Telephone 38 Ilock Springs, Wyoming. POZOR! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. FARMA NA PRODAJ Želim prodati farmo v Alberti, Canadi, 161 akrov; ima lesa za poslopje in drva za kurjavo in dosti odprte zemlje za polje. Dobra voda. Zemlja je vzeta vsa okoli. Slovenci so za soseda in drugega naroda je dosti. Ena milja do šole in cerkve. 3 milje do žel. potsaje in 8 milj do mesta. Raste vse; trava zraste po 3 čevlje visoko. Ker sem ostala brez gospodarja z otroci sem primorana prodati. Če koga veseli kmetija in če dobiti še več pojasnila, naj se' oglasi na moj naslov: MRS. BARBARA WERTIN 205 Watson Ave., Butte, Montana. DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR! Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove društvene knjižice, v katerih so "PRAVILA in OBREDNIK", ki se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. V teh novih knjigah so dodane tudi Lavretanske litanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas popraševali po teh knjigah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane posamezni komad 3§c. Društvam in čč. gg. duhovnikom pri večjih naročilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Petek, 24. oktobra 1930 AMERIKA NSK! SLOVENEC Stran 6 Kar se nikoli ne zgodi.— Tu imaš, ljuba, denar,— je rekel mož. — Ne rabim, — je odgovorila gospa. — Ali srček, vzemi vendar ta stotak in nakupi potrebščine. — Hvala, mogoče drugič. — V tem se mož zbudi in vidi, da so bile samo sanje. SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec PISANO POLJE Ji ML Trunk bal. Davki v Jugoslaviji so visoki, hudi. Bodo taki, ampak v Avstriji . . ., he, he — saj se razumemo. * * * 75,000 dolarjev. To niso kake mačje solze, ti tisočaki. Zadeve izletnikov v staro domovino so zasebne zadeve in me ne brigajo. Saj veste, o katerih izletnikih g>'e' Letos so bili ti, drugo leto bodo morda drugi. Glasovi so različni, a vsi pričajo, da je 'z tavanje najboljše, ako je zasebna zadeva. Vsak, kako hoče. V Jugoslaviji je zdaj bore malo kake svobode, diktatura je tam, in vse je tesno. Amp izletniki niso čutili, kakoi glasi, nobene tesnobe, omeJe nosti, nobenih posebnih sitnosti, uživali so pravo svobodo kretanju, vsaj od vladne, ura ne strani. Razlog? Baje so pustili tam do 75,000 dolarj^ in to niso mačje solze, ka g rečeno. Zasebna zadeva, radi m® bi bili lahko še več. Neke sit" muhe pa brenčijo okoli m ■ Hardinohamol, precej Je v moralo biti v žepih, ako Je; mole v Jugoslaviji ostalo toi tisočakov. "Ko so izvedeh smo Amerikanci . . .," tak° ^ kako se glasi prav tehnid11 raz. Bilo je gotovo zijal. ^ kih oči, odprtih ust . . e ste, kaj beseda Amerik3", pomeni. Goli, pravi, P"Sne. resnični milijonarji, tako kako je moralo biti v tov^ glavah, ko so gledali, vl_ ^ izvedeli, občudovali, zija'1 . magični besedi — Amerika"1'. In kako pa kaj Amerijjjjj sami? Iz krvi in mesa so. ^ bo prvi v nebeškem ^ ied stvu?" se je glasilo tudi ^ apostoli. Iz krvi in mesa s° ^ ti amerikanski izletniki, liko oči se je obračalo na ' a Argot, alkohol gre v £laV°^je bi ne šla čast in občudo^3 ,e in zijanje in strmenje, gjj. beseda "Amerikanci" tak° no magična, in so v/j nositelji te magične be. ^ Argot. Ali ni moralo b^'., % kor v pravi nebeški je malo culico pod pazdu odšel ta in oni pred leti. j ženo odšel, nihče se . v zmenil, saj toliko jih odb« -e Ameriko, in tudi ta in ^ odšel. Kaj na tem? po vrsti let se vrača kot _^ merikanec in vse zija van.'' ^ ga gleda, vse občuduje, vh-j)nii vida, celo — Amerikanci ga zavidajo. Kri in me®° eji>j In dolarje imamo, vsai, pri' jih imamo, kako smo J1 njf služili, s kakimi žulji • ' na tem, dolarje imamo. < to je moralo iti v glavo, 1 ^t ialo je biti — no — .^ci j v nebeški gloriji. in dolarji. v Tudi jaz sem zijal, P ' ?gJn jal, odkrito priznam, ^„<5* rrečal prvega — Amei1 ^t, Pozneje sem sam šel » zdaj sem sam — Ame''1^ ge ne mislim iti niti na ' ^ jv grem, in bi bilo nekaj ta jal, akrabolt, težko se bo žati — smeha. ^^ Tel. v uradu Crawford Tel. na domu Roc^e» DR. ANDREW FURL J SLOV. ZOBOZDRAvN URAD: Gi OGDEN AVE. BANK soba St. 204 ^ Vogal Crawford Ogden Ave., Ch.c»« ' ^ Uraduje: Od 9. do O* do 5. pop. in od 6 do * sredah od 9 do 12 dop-^^^ Davki hudi. Davki so hudi zdaj v starem kraju, tako tožijo. Ni samole v Jugoslaviji tako. Iz Koroškega, toraj iz sedanje Avstrije, mi prihajajo enake tožbe. Davki so pač denar, in pri denarju vse jenja, pravijo. Tudi politična vrednost se precenjuje po meri denarja, če ga prinese, ali vzame. Celo pri drugače razsodnih ljudeh je tako. V začetku vojne je vse izgledalo, da Nemčija zmaga. Na Avstrijo se je malo mislilo, ker vse je bilo prepričano, da bo pač le Nemčija. Kako bi bilo za Slovence v tem slučaju, si vsak lahko predstavlja. Pa sem naletel na ljudi, ki so se prištevali inteligenci, bili vrlo narodnega mišljenja, gledali in videli narodni grob slovenstva . . ., pa so vse požrli, pogoltnili, ker v Nemčiji se bolje živi, so rekli, in plače so višje, in davki so manjši. Kaj naj pričakuješ od pri-prostega človeka, ki vidi le — želodec? Ako želodec kruli, izginejo vsi ideali, narodni, politični, verski, vse izgine. Davki so bili —manjši prej, manjši v Avstriji. Mogoče. Od 1. 1866 je bil mir in v miru se dela. Ali so samole davki, visoki, hudi davki krivi, da je v Jugoslaviji menda tako hudo in slabo in za nič? Tudi mogoče. Ampak . . . Bilo je prav v medenih dneh Jugoslavije, ko pravzaprav še nihče ni vedel, kako in kaj. Bilo pa je prav kakor pri mladih zaljubljenih, ko tudi ne vejo, kdo in kaj in kako, luštno pa je. Pri mnogih je bilo tako medeno, ne pri vseh. Tiste dni je bilo. Iz Štajerskega pride tak zaljubljenec, bolj točno, že — bivši zaljubljenec. Svojim ušesom nisem mogel verjeti. Ničesar še ni bilo, ampak hude so padale čez "te prokl . . . Jugoslovane, to — Jugoslavijo. "Kako, prijatelj," vprašam, "odkod to, zakaj tako?" Odgovor je bil: davki. Davke so povišali, in davkov revni viničarji ne zmorejo, in zato je ta Jugoslavija za . . . Tako se je glasilo. "Koliko so jih povišali?" poprašu-jem. "Celo do štirikrat, od pet do 20 kron," se je glasil osoren odgovor. Tako, tako. "Ampak, prijatelj, po čem je pa zdaj tam vino?" izprašujem dalje. "Deset do dvanajst kron," je bil odgovor. Tako, tako toraj... in prej, v Avstriji, je bil 12 do 16 beličev. Dolgo se me je ogi- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! —— THE — Will" County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik ako mu žrtvujejo enega njegovih otrok? Ako bi pa tudi ne vzbudili jeze boga, je popolnoma gotovo, da bo Montezuma razjarjen in se bo maščeval nad teboj in nad duhovniki." Ko je kasik slišal te besede, je spoznal, da je Marina govorila resnico; odhitel je in zadržal nož duhovnika baš v zadnjem trenutku, da mi ni prebodel prsi. Duhovnik je bil iz-prva silno razkačen in je zavpil da je tako ravnanje bogoskrunstvo; ko mu je pa kasik vse obrazložil, je spoznal, da je najboljše, če si ne nakoplje Montezumove jeze. Zavoljo tega so me oprostili in peljali v svetišče; ko sem prišel iz njega, je paba oznanil zbranemu ljudstvu, da je bog izjavil, da sem eden njegovih otrok; to je bil vzrok, da so ravnali z menoj z velikim spoštovanjem takrat in pozneje. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Rešitev Guatemoka. Po tem strašnem dnevu so prebivalci mesta Tobasco, ki so mi nadeli ime Tjule ali Španec, dobro ravnali z menoj in me niso več skušali žrtvovati. Ne samo to; dali so mi lepo oblačilo in dobro hrano in mi dovolili, da sem šel kamor sem hotel; seveda pod neprestanim nadzorstvom stražnikov, ki bi bili kaznovani s smrtjo, ako bi jim ušel. Zvedel sem tudi, da so drugi dan potem, ko so me rešili iz rok njihovih duhovnikov, poslali sele do velikega vladarja Montezume, ki so mu sporočili, kako so me bili ujeli in želeli izvedeti, kaj hoče on z menoj narediti. Toda pot do glavnega mesta Tenoktitlana je bila dolga in preteklo je mnogo tednov, preden so se vrnili. Ta čas sem porabil s tem, da sem se učil mav-ski jezik in nekoliko tudi jezik Aztekov, in to s pomočjo Marine in drugih. Marina namreč ni bila Tobasčanka, ampak je bila rojena v Painali, na jugovzhodni meji cesarstva. Njena mati jo je bila prodala trgovcem, da bi Marinina dedščina pripadla nekemu drugemu njenemu otroku iz drugega zakona, in tako je dekle naposled prišlo v roke kasika mesta Tobaska, Spoznal sem tudi nekoliko zgodovine in šege tiste dežele in pisavo z znamenji, katere sem se naučil brati; posebno pa sem zaslovel med prebivalci vsled svoje zdravniške veščo-sti, tako da so sčasoma verjeli, da sem v resnici otrok dobrega boga Kuecalkotla. Čim bolj pa sem proučeval.to ljudstvo, tem manj sem ga razumel. V večini ozirih so bili na enaki stopinji kot vsi narodi našega sveta, kar sem jih poznal. Nobeno ljudstvo ni bolj vešče v obrti, malo jih je, ki so boljši stavbeniki ali imajo čistejše zakone. Nadalje so pogumni in potrpežljivi ljudje. Ampak njihova vera je bila kakor črv v korenini zdravega drevesa. V naukih je bila plemenita in je imela mnogo skupnega z našo vero, kakor n. pr. obred sv. krsta; ampak povedal sem že, kako so jo izvrševali v dejanju. Kaj bolj okrutnega, krvoločnega ni mogoče misliti kot so njihove krvave daritve in žrtvovanja ! Ko sem bil en mesec v Tobasku, sem se priučil toliko njihovemu jeziku, da sem se raz-govarjal z Marino, s katero sem se sprijaznil, vendar nič več; od nje, sem izvedel največ poučnega in koristnega in dobil mnoga napotila, kako se moram vesti, da bom bolj varen. (Dalje prih.) DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Jff ^jt Hj? r®? Hj? ^^ I eOSPODIKJEV JOLEETU t •o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso in grocerijo V zalogi imam redno ysake vrsta sreže ali snho prekajeno meso ter rse predmete, ki spadajo r meiar-iko in grocerijsko obrt JOHN N. PASDERTZ T COR CENTER A HUTCHINS STS., JOLIET. ILL, T x 4» ^ Chicago Telefon 2917. ^j. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno | - varni. Vi živite lahko v kate- , * /' jj vendar ste lahko vložnik na ,i ' § a a naši banki, prav kakor bi ži- /^fw^t Bi Blfii -flaMr^ I veli v našem mestu. Pišite ^^OnH ® fill B' BBiSp^ nam za pojasnila in dobili bo- ^^^^fefiftfP Si 00 Rl Ri SH'! I ste odgovor z obratno pošto ® Si S SI® j' v svojem jeziku. Mi plaču- ! gl 831 S) 2) mafij}? V jemo po 3 od sto obresti na 'j ™ ^^PsJft^M t prihranke, in jih prištejemo h J m^M^m BI 0151 [j|'fe Wvj K Q glavnici dvakrat na leto ne ' M® glede na to ali vi predložite ijjj.^^Sf^Mf3F'2 Bf^^^^ » svojo vložno knjigo, ali ne. Sffi^^^pMMI 13 jjj ijZ1. sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. *>...." " ITUS..'._- Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj-izratejšo ft^klonjenost. JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS CHICAGO & CLINTON STS WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. iiinmiHiMMiiiiiMm "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja | /ob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo bo tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženl, ne odlašajte, da bodo ie slabSi. Pridite takoj Jutri In Bara-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -i- Itev. sob« 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Mr TISKARNA ^Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki m dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točne postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. k Amerikanski Slovenec S^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. A Preiskava In ocena BREZPLAČNO ženska postrežnlca Odprto: ed 9. zjutraj do 8 zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoluda*. V a«deli« Tako sem ležal na žrtveniku. Vroče solnce me je žgalo po prsih, od spodaj sem pa se je slišalo rahlo mrmranje tisočev in tisočev začudenega ljudstva. Ko sem ležal zleknjen na tisti strašni kameniti postelji, mi je prišlo v spomin na stotine malenkosti, na katere sem bil že pozabil, in ž njimi spomini na moja otroška leta, na mojo prisego, dano očetu, na poslovilni poljub Lilije, na obraz de Garde, ko so me vrgli v morje, in naposled sem se nekam čudno čudil, zakaj so ti duhovniki tako okrutni. Navsezadnje sem slišal glas bližajočih se stopinj in zamižal. Nisem mogel^ več prenesti pogleda na tisti grozni nož. Toda glej. Nož mi ni predrl prsi. Nenadoma so mi razvezah roke in me postavili na noge, dasi nisem upal, da bi še kdaj stal na njih. Ker nisem mogel hoditi, so me nesli do roba ravne strehe. Tukaj je veliki duhovnik, ki me je nameraval umoriti, izpregovoril na ves glas nekaj besedi spodaj zbrani množici, med ka-tero je završalo kakor v gozdu, kadar potegne močan veter, me objel z okrvavljenimi rokami in poljubil na čelo. Tedaj sem zopet zagledal kasika, ki me je bil ujel. Stal je zraven mene resnoben, uljuden, s smehljajem okrog usten. Kakor se je bil smehljal, ko me je izročil pabam, tako se je smehljal tudi sedaj, ko me je dobil zopet iz njihovih rok. Nato so me umili in oblekli in me peljali v svetišče boga- Kuecalkotla; tam sem stal nekaj časa pred odurno podobo tega boga in strme gledal zlato kadilnico, ki je bila pripravljena, da sprejme moje srce, duhovniki pa so med tem molili. Odtod so me peljali po vijugasti poti, ki se je vila okoli piramide, do njenega vznožja, kjer me je moj kasik prijel za roko in me odpeljal skozi zbrano množico, ki me je sedaj gledala z nekim čudnim spoštovanjem. Prva oseba, katero sem zagledal, ko smo dospeli v kasikovo hišo, je bila Marina. Pogledala me je in mi zašepe-tala nekoliko prijaznih besedi, katerih seveda nisem razumel. Nato so me peljali v mo jo izbo, kjer sem prebil ostali del dneva ves onemogel in izmučen vsled vsega, kar sem pretrpel. Resnično, prišel sem bil v deželo hudičev. Sedaj pa naj povem, kaj se je bilo zgodilo, da sem se rešil noža. Bil sem všeč Marini kateri se je zasmilila moja usoda, in ker je imela bistro glavo, je iznašla pot da me je rešila. Ko so me bili peljali na žrtvenik, je govorila z mojim gospodarjem kasikom ter ga spomnila na to, da je Montezuma cesar države Anahuak, bil v stiski vsled Tjulov ali Špancev in da je jako želel, da bi videl enega izmed njih. Povedala je, da sem očividno tudi jaz Tjule in da bi se Montezuma silno razsrdil, če bi me žrtvovali v oddaljenem mestu, namesto da bi me poslali njemu, da bi me on ukazal žrtvovati, če bi se mu primerno videlo. Kasik ji je na to odgovoril, da so njene besede pač modre, da bi pa bila morala to že preje povedati. Sedaj so me že duhovniki imeli v rokah in ni upanja, da bi me mogel rešiti iz njihovih krempljev. "Zapomni si," je odgovorila Marina, "kaj ti povem. Bog Kuecalkoti, kateremu hočejo žrtvovati tega človeka, je bil bel človek, in kaj lahko je mogoče, da je ta beli možak eden njegovih otrok. 1 Ali pa bo bogu všeč,