totintna pSatana o gotovini Domoljub \V CJabljant, 8. novembra 1939 ^ ------- — £efo 52 • Štev. 45 V boj za katoliški tisk! I Bliža se konec leta. Z njim nastopajo zlasti za nas katoličane nove naloge, med [katere spada tudi katoliški tisk. Delo za katoliški tisk spada med najvažnejše ln najlepše naloge, ki jih ima katoličan. To je naglasi! sam Kristusov namestnik na zemlji, >kojni papež Pij XI., ko je dejal: »Razširjanje katoliškega tiska je najboljše apostolsko delo, ki ga moramo opraviti I < Vojaku, ki bi šel v vojno brez orožja, >1 po pravici dejali, da je nespameten. Tudi i mi katoličani smo in moramo biti neprestano V boju, v boju proti sovražnikom Kristusovim, proti načelom materializma in hudobije. [iV boju moramo biti proti raznovrstnim sovražnikom, ki se zaganjajo v naša verska, jnravna, vzgojna in socialna načela. V boju ■ moramo biti proti sovražnikom, ki se zme-irom in povsod norčujejo iz svetništva, iz po-ibožnoeti, iz čudežev in iz vseh vrst verskih [ustanov. In — kaj je najmočnejše orodje vseh |teh sovražnikov Kristusovih? Tiski! Tiskana [beseda, časnik, letak, knjiga, brošura. Tisk "}e svetovna velesila. Tega se naši načelni in '.verski nasprotniki dobro zavedajo, zato pa dajejo prav tisku tako veljavo in pomen. In : če je tisk eno izmed glavnih orožij nasprotnikov, mora biti tudi naše orožje! Enako se z enakim uničuje! Zato pa, na delo za katoliški tisk! V boj za katoliški tisk, a ponavljamo: tudi v boj zoper nekatoliški tisk! In kaj naj bo končni cilj? Z neomajnim prizadevanjem moramo predvsem doseči to, da se bo vsak naš žup-ljan zavedal, da kot katoličan ne sme ne podpirati ne brati nekatoliškega tiska, ampak da mora z vsemi sredstvi razširjati, brati in podpirati samo katoliški tisk. Katoliški tisk pa so tisti časniki, letaki, knjige, ki so pisane po katoliških načelih, ki jih pišejo katoliški možje, tiskajo katoliške tiskarne in ki so tudi predvsem namenjene katoliškim družinam. Kako naj opravljamo delo za katoliški tisk? Vsako župnijsko vodstvo, zlasti pa župnijski odbori katoliške akcije, pri katerih morajo odlično sodelovati tudi fantje in dekleta, naj si oskrbijo najprej seznam tistih, ki so naročniki nekatoliškh listov in knjig, za tem pa tudi seznam naročnikov našega katoliškega tiska. Naročnike nekatoliških listov in knjig je treba takoj začeti nagovarjati, naj se odpovedo listom in knjigam, ki niso v skladu z našo sv. vero. Kmalu pa jim je treba tudi svetovati, naj nekatoliške liste in knjige zamenjajo s katoliškimi. Gotovo je, da ne boste dosegli uspeha čez noč. Gotovo je pa tudi, da z vztrajnim delom doeežete marsikaj, zlasti v teh mesecih okrog novega leta. Pri vsem tem delu je treba zlasti poudarjati, da današnji čas zahteva od katoličanov, da so katoličani v vsakem pogledu, da naš čas zahteva tako imenovanih popolnih katoličanov. Katoličan pa ni popoln, dokler podpira tisk, ki katol. veri in cerkvi nasprotuje, jo smeši ali celo zasmehuje in sovraži. Ni pa zadostna samo dobra beseda. Poleg prigovarjanja, naj se naroče na katoliške liste, je treba neodločnežem kar v roke dati nekaj katoliških listov. Sprva si jih bodo ie površno in na hitrico ogledali. Zato je treba ponujanje listov večkrat ponoviti, dokler ne dosežemo zaželjenega uspeha. Prav posebna naloga glede razširjanja katoliškega tiska pa čaka vse zlasti pri tistih hišah, v katerih doslej sploh še niso imeli nobenoga lista. Pri takih hišah je zlasti treba poudarjati načelo, da mora v vsaki katoliški hiši biti vsaj en katoliški list. Ce si ne naroče katoliškega lista, so vsak dan v nevarnosti, da zaide mednje nasprotni list Tudi revne hiše poznato v svoji župniji. Tem jat treba pomagati na ta način, da jim vi ali posodite svoj list ali pa zberete pri premož« nejših zbirke, iz katerih boste potem za rev« ne družine naročili vsaj po en katoliški list. Tako delajo tudi drugi narodi. Na nekaterih listih v Nemčiji je že kar na prvi strani natisnjeno: »Preberi in daj dalje!« Kjer koli bi vodstvo v župniji samo ne moglo opraviti tega obsežnega dela, tam je dolžnost zlasti vas, fantje in dekleta, da odborom pomagate in z novo vnemo greste na delo za katoliški tisk. Poudarjamo, da je zlasti Bedajle okrog novega leta najprimernejši čas za tako in podobno delo. Znano je, da v Rusiji dado skoraj 4096) državnih dohodkov za časopisje in knjige, Id naj razširjajo komunistična načela. Ali borna ob tem mi katoličani spali? Nikakor ne marveč vse svoje sile bomo posvetili razširjanju katoliškega tiska. , * Ta članek smo ponatisnili iz »Kresa«, znanega glasila naših fantovskih odsekov, »Kres« prav toplo priporočamo vsem »Do« moljubovtm« prijateljem v naročbot Trije daljnosežni dogodki V preteklem tednu so trije dogodki, ki imajo daljnosežno važnost Prvi dogodek je govor sovjetskega zunanjega komisarja Molotova. Sovjetski minister je razčlenil sovjetsko zunanjo politiko, ki jo je mogoče posneti v naslednje stavke: Sovjetska Rusija je prijateljica Nemčije, odobrava nemško politiko, odobrava razpad Poljske in nemško zasedbo te države, ter obljublja Nemčiji poglobitev prijateljstva in obsežno gospodarsko in politično sodelovanje v bodočnosti. Molotov je torej govoril vse drugo, samo »slovansko« ne. Ostal je boljševik. Nadalje je Molotov napadel Turčijo, ki se je vezala z Anglijo in Francijo. Pohvalil se je, da si je Sovjetska Rusija osvojila baltiške države, in da sedaj pritiska na Finsko ter napovedal podobno »mirovno uredita« odno-šajev s sovjetskimi sosedami na območju Črnega morja, torej na Balkanu. Napadel je Ameriko, ki se je postavila ob stran Anglije in Francije. Končno je zvalil vso krivdo za vojno na Anglijo in Francijo, medtem ko je Nemčijo označil kot nedolžno žrtev angleške in francoske grabežljivosti. Govor Molotova je razbistril evropski položaj, ker je prikazal cilje sovjetske politike. Razočaral je nekoliko tudi Nemce, ker jim ni ponudil vojaške pomoči, ampak samo besedne vzpodbude. Položaj pa je v toliko jasen, da je treba za enkrat še resno računati s trdnim sodelovanjem med Nemčijo in Sovjetijo. To jo povedal M vojnega viharja ni in drugi, pa morajo nositi nagobčnike ali pa biti na vrvici. Seveda je prepovedano pse voditi v javne lokale. Vse mačke morajo biti varno zaprte, poleg tega je treba posebnega dovoljenja mestnega poglavarstva, če kdo hoče psa ali mačko odpeljati iz Ljubljane. Za lovske pse dovoljuje mestno poglavarstvo izjeme na pravilno kolkovano prošnjo lovcev toda samo za čas in kraj lova. Vsakdo mora svojeg* psa, če Je prišel v dotiko s steklim psom, takoj oddati mestnemu konjaču ali pa ga varno zapreli, na vsak način pa mora tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu na Krekovem trgu št. 10 L nadstr. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po teh odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa $trogo kaznovani. d Moške in fantovske površnike, saknje, damske plašče, otroške in dekliške plašče za zimo dobite domače delo najceneje pri Gori-iar, Ljubljana, Sv. Petra eesta 29. d Pomagajte kmetu v boja proti divjini svinjam! Že lansko leto smo objavili poročilo, da so se po naših gozdovih okrog Turjaka, Skocijana, Ponikve in Račoe razplodili divji prašiči, ki povzročajo veliko Škodo po polju. Ker so kmetje nepoučeni, kako naj prijavijo Škodo, povzročeno po divjadi, niso dobili nič odškodnine, čeprav so imeli uničene kar cele njive koruze in krompirja. Med kmeti vlada nezadovoljnost, ker bo pa upali, da se bo divjad umaknila iz naših gozdov nazaj ah Kočevsko, so vse mirno potrpeli. Medtem so lovci res ustrelili nekaj divjih prašičev — Zahvala Dne 1. julij« t, L mi j« požar uniči! novanjsko hišo in druga gospodarska po»|0 Ker redno plačujem naročnino »Domoljub?' mi j« »prava -Domoljuba« nakazsl* 1 1000,- ciln požarne podpore, za katero se ji nsjiikrtMj, zahvaljujem ter vsakomur priporočam, da stane naročnik »Domoljuba« ker si i tem tv gotovi v slučaj« požara todi zavarovanjt pri »Domoljubu«. Jo«Sp Koctsan, va« Zavri R p. Nova vas pri Rakeku. ..............................««*»»»»^>im|<}} vendar pa to ni nič pomagalo. Letos spomladi so kmetje opazili po gozdovih že kar cel« črede nevarne divjadi, ki so že zgodaj uši« na polja ter iskale hrano — vsajen krompit, Kaj naj bi tedaj kmet storil? Ali naj bi na no. vo krompir vsadil? Saj je prepričan, da bo č*z noč zopet pazna njiva. Tako so skoti vh poletje povzročali divji prašiči veliko škodo, na jesen pa so imeli naši kmetje na polji »delavce«, divje prašiče, ki so kopali kro» pir in lomili koruzna stebla. Saj je res težko verjeti, da more žival napraviti koliko škode, ako se sam ne prepričaš. d Za Baše delavstvo. V torek, dne SI. oktobra je bila na okrajnem načelstvu i Novem mestu po daljši razpravi podpisan* skupnost na pogodba za parno žago knez* K. Auersperga v Soteski. ZZD je na tej razpreti uspešno zastopala koristi, delavstva in je bili dosežena pogodba ter zvišanje mezd. Na napravi so bili navaoči tudi zastopniki socialj* Gospodarska vojna Tako rekoč na vseh bojiščih je v preteklem tednu vladal mir, ali vsaj ni bilo po membnejših dejanj. Na suhem se je najmanj zgodilo. Napovedovali so velikansko nemško ofenzivo, enkrat proti Franciji, drugič kar čez Rokavski zaliv proti Angliji, toda do sedaj ni bilo nič. Pravijo, da so nemški generali Hitlerju odsvetovali takšne nastope. — Na morju traja vojna dalje, čeprav ni senzacionalnih poročil. Angleške ladje čistijo vsa morja in »navzlic povečani delavnosti podmornic«, je dejal angleški ministrski predsednik pretekli četrtek, »imamo polno "upanja, da bomo s to nevarnostjo kmalu obračunali« — V zraku je bilo samo nekaj prask nad francosko-nemško fronto. Nemških letal nad Anglijo ni bilo, narobe pa tudi ne. — Tajinst^ena in tem bolj huda pa je gospodarska vojna. Pretekli teden smo slišali, da sta Anglija in Francija zaplenili skoraj 600.000 ton (60.000 vagonov) raznega blaga, ki so ga nemške in nevtralpe ladje vozile v Nemčijo. Večidel surovine, kakor rude, petrolej ki so za vojno potrebne. Izvzemški skozi Baltik in Srednjo Evropo Nemčija ne dobiva nič več iz tujine. Morska pota so ji vsa zaprta. Angleška blokada je jeklena. Nemčija se pro-ti blokadi bori in so bile v tem pogledu izdane zanimive številke. Zbrala jih je švedska admiraliteta. Po teh podatkih je bilo do se-daj potopljenih ladij s skupno nosilnostjo 412 t.soč ton, od katerih padeta dve tretjini na september, ena tretjina na oktober. Angliji je od teh izgubila 73.000 Ion v oktobru, 150 tisoč ton v septembru, ali pol odstotka od svoj'ega trgovinskega brodovja, ki znaša 22 milijonov ton. — Francija je izgubila 36.000 ton, Nemčija pa 58.000 (toda nemške ladje so se večidel same potopile, da ne bi prišle' sovražne roke, ker Angleži in Francozi it»-črtno trgovskih ladij ne potapljajo, ampak jih zasežejo in prepeljejo v svoja pristan®, kjer jih zaplenijo). Nemške izgube znašajo eno petino trgovskega brodovja, ki znaša 4 milijone ton. Toda nemške ladje so večidel zaprte po nemških in nevtralnih pristaniščih in vozijo svobodno samo po Baltiku, medtem ko angleške in francoske vozijo po vseli morjih. Nevtralci so izgubili okroglo 105 tis« ton. Največje žrtve je trpela Švedska, ki 1« izgubila skoraj 14.000 ton. Med vsemi frontami je torej najhujša gospodarska fronta in tukaj bo odločitev padla. w Kdor potrebuje zimsko suknjo, plašč, obleko - ioplo perilo, oaj si ogleda veliko izbiro v manutakturni trgovini Janko feinik SSiJ fazna okrožnica papeža Pija XII, Pod naslovom »Summi Pontificatus« je iv. oče Pij XIL podal svetu svojo prvookrož-lico. V njej je v zvezi z resnostjo sedanjih asov ugotovil, da se prebuja zavest skupiti v katoliški družini na svetu. Zatem sv. tfe pravi, da ga je pri sestavljanju te okrož-lice navdajala nepopisna bolest ob misli na itrahote vojne ter da je bil on vse storil, da ,i to vojuo prepreCil. Osnovna rana sedanje-a časa je, zanikanje splošnega moralnega -iačela, bodisi v življenju posameznika, bo-jisi v socialnem življenju in mednarodnih »dnošajih. Svet ne priznava in zavrača naravni zakon, ki ima svojo podlaga v Bogu. Zanikanje Boga torej pomeni istočasno tudi janikanje naravnega zakona. Novo poganstvo i'azkraja človeško družbo in vodi do tega, da Izginja duh vzajemnosti ln ljubezni. Papeževa okrožnica pravi, da je svet zašel v sedanji strahotni prepad zaradi tega, ker svetost dane besede ne drži več, zato, ker se širi in prevladuje nauk o sili, zato, ker ni več medsebojnega zaupanja med narodi. Papeževa okrožnica zavrača in obsoja nauk o vsemogočnosti države zato, ker je proti predpisom naravnega prava. Krščanski nauk pravi, da ima tudi država lahko svoje pravice, ki pa nikdar ne morejo objeti človeških duš. Država ni gospodar nad dušami. Okrožnica poziva odgovorne državnike, da naj storijo vse, da se v bodočnosti, ko se bo, po končani vojni, uvajal novi red, izognejo starim zablodam. Novi red mora biti zgrajen na spoštovanju naravnega prava in na božjem razodetju. Ker je človek v svoji omejenosti pokazal, da sam ni v stanu ustvariti pravega družabnega reda, je ostala samo Cerkev tista, od katere more priti odrešenjo. Cerkev je pripravljena z vsemi silami sodelovati pri delu za tak red in se bo vzdrževala pri tem vsega, kar bi moglo omajati civilno oblast ali omejiti njene pravice. Zato papežu dolžnost njegovega apostolstva nalaga, da izpregovori in pokaže resnico, jo zagovarja in brani. Njegova dolžnost je tudi, da prav v sedanjem času neutrudno oznanja duha ljubezni in tako duše pripravlja za prihod Kristusovega miru, za katerega neprestano molimo. — Po vsem katoliškem svetu je okrožnica napravila naj-i globlji vtis, pa tudi nekatoliški krogi so jo i sprejeli s spoštovanjem. stične Zveze lesnih delavcev. Zanimivo je, da so bili njihovi predlogi tako površno sestavljeni, da so bile od njih predlagane mezde celo nižje kot pa so dejanske plačo v podjetju. d Za zboljšanje plač monopolskim delavcem. Zastopniki Zveze monopolskih delavcev in delavk ter delavski zaupniki so se oglasili pri upravi državnih monopolov, kjer so po-sredovali sa zboljšanje položaja monopolskih delavcev. V upravi državnih monopolov so zastopniki zvedeli, da se pripravljajo izpro-membe in dopolnitve pravilnika o poslovanju, plačah in pokojninskem skladu za vsa mono-polska podjetja. Pri tem se bodo upoštevali predlogi Zveze monopolskih delavcev. — Izdelati nameravajo tudi nov pravilnik za delavce v državnih šolanj ah. d Pes j« poiri 1800 din. Neki uradnik v iVaraždinu je v gostilni izgubil listnico z 2300 dinarji, ne da bi opazil. Prišedši domov je šele ugotovil, da nima listnice. Brž je odšel nazaj v gostilno, todo tam je malo manjkalo, da ni padel v nezavest, ko je opazil velikega lovskega psa, ki je ravno požiral njegovo listnico. Brž mu je iztrgal listnico izpod «>b, toda žival je medtem že požrla 1500 din v ban kovcih ter polovico usnja. d Belgrajska mestna občina je sklenila da bo nabavila 20 novih avtobusov, s katerimi bo izpopolnila prevozna sredstva na dosedanjih progah. Avtobuse bo dobavila >Av-tomontaža« iz Ljubljane po 300.000 din za vsakega. d Za ureditev kmečkih dolgov. Kmetijski minister dr. CubriloviČ je sprejel poročevalce listov in jim povedal, da je izdelal nov načrt za ureditev kmečkih dolgov. Minister je izjavil, da se je v tej stvari ravnal po določenem načrtu. Razdelil je kmetske dolgove v dve skupini. V prvi skupini so tisti kmetje, katerih dolgovi že načenjajo temelje njihove skromne proizvodnje, v drugi pa premožnejši kmetje, ki bi jim bilo z razdolžitvijo možno izravnati svojo proizvodnjo s plačilno močjo, ne da bi zrahljali svoje kmetsko gospodar- stvo. Po vsakoletnih podatkih je dognano, da znaša število malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, 715.847, njihov dolg pa 2.189,289.455 din. Število dolžnikov, ki so dolžni več ko 50.000 din, t. j. srednjih in premožnejših kmetov, znaša 16.338, njihovi dolgovi pa 606.879.938 din. Ta delovni način jasno kaže, kaj je treba ukreniti za rsz-dolžitev kmetov in kako. Prepričani smo, da bo postopek za ureditev kmetskih dolgov do 50.000 din uredil tako, da bomo najprej zavarovali kmetsko denarno zadružništvo, v dru- jtotrcSno neprestano opozarjati na »Bayer«-jev križ na Aipirin-lablatahl Pač, kajti vedno moVa se pojavljajo ' patvorbe z nakano, okoristiti se s svetovnim slovesom Aspirin tablet, ASPIRIN TA8LETE Oačez<. Ker ni v take bolj zakotne kraje drugih kupcev in ker je stiska velika, se jih večina z gnevom in žalostjo v srcu vda in proda ii-vinče za sramotno ceno. Kdor se hoče prepričati o takih primerih, se naj kar poda na primer v Haloze alt pa kam drugam. In meso? Meso je še vedno pri mesarjih po JO, 14, 16 din itd. Razlika je samo v tem, da mesarji v mestih vsaj delno ločijo meso po kakovosti ln femu primerno uravnajo tudi cene, dočim mnogi mesarji na deželi prodajajo meso starih krav po isli ceni kot meso teli«, navadno je pa fuko> da se kupi in seka krava, ki se je kupila za nekai sto dinarjev, kupcem mesa so pa zatrjuje, da je U. meso telice Ud. Kupovalci mesa na deželi nimajo izbire in kupijo pač to, kar dobijo, dočim je v mestu vsaj v tem oziru boljše. Kaj storiti? Najlažje bi bilo reči, da naj stvar uredi oblast in »merodajni činitelji«. Toda izkušnje kažejo, da navadno ostane samo pri takihle pozivih. Najprej bi se še dosegel uspeh, če bi se združili najprej oni, ki meso kupujejo, in potom teh bi se Šežu organizirali živinorejci. Ti imajo več smisla za organizacijo in bi bil uspeh prej možen. Pa tudi laže je izpeljati orgaain.cijo v mestu kakor na deželi. Organizacije kupcev mesa bi kupovale živino naravnost od Živinorejcev, li bi se pa, videč, da se jim živina plačuje kakor treba, nazadnje tudi organizirali. Na ta način bi dobra stran organizacije prišla tudi prej do učinka. d 75-lctniro rojstva je praznoval v Celju starosta lavantinskih organistov, upokojeni ravnatelj orglarske šole in znani slovenski skladatelj Karel Bervar. Na mnoga leta! d Zborovanje mladine IUZ stranke je bilo pred kratkem v Celju. Govorili go bivši podpredsednik narodne skupščine Mihelčič, celjski župan Voršič in bivši poslanec Marko Kranjc, ki je zelo lepo obravnaval vprašanje >o narodni in državni samozavesti«. O samoupravi je izgovoril tehtne besedo ravnatelj inž. Sodja, delo o mladinski JRZ pa je tolmačil bivši poslanec Smersu. Na zadnje je vsa dvorana navdušeno zapela »Hej Slovenci«. VI TO 7k l\Tinorme v w M m J^L Ljubljani bodo zadovoljila ————m pivce najbolj 1 d Mešana jageslovaaske - aenška komisija za pregled meje in kamnov, ki razmejujejo našo državo in Nemčijo, se je sestala na severni meji in ugotovila, da so potrebna popravila mejnikov. Dela bodo izvršili na sknpne stroške obeh držav. d Delo pri cerkvi v Mokranjcih lepo napreduje. Streha je že prekrita. d Hmeljska kupčija. Cene so se učvrstile in se je plačevalo od 68 do 62 din za kg, izjemoma pa tudi še nekaj več. Presoja kakovosti ni več tako stroga in je tudi Že razmeroma slabše blago doseglo višje cene. d Knjižnica KateL presv. društva v Celju Sm okrog 2000 lepih knjig, med temi 800 leposlovnih. _ d Knjižnico Delavske zbornice so usta-S#ili v Celju, da morejo tudi delavci in na-mjBKenci Celja in okolice priti do dobrega čtjva. Knjižnica posluje v prostorih. Delavske MJprnice, Razlagova nI. 6, vsak delavnik od in «d 5—8. Knjižnica ima na izbiro najboljša dela v slovenskem jeziku, pa tudi m&Ogo knjig v drugih jezikih. • d Pomanjkanje jabolk. Zadnje Zase se pri posestnikih v Halozah dan za dnem oglato trgovci, kateri povprašujejo za jabolki "Ulm nudijo tudi visoke cene po 2 din za kriqgram. Vendar je pa Jabolka sedaj zelo Prans-Josef« vode. d Nesreča pri kopanju gramoz*. Rozalija Gajšek, 34-lehia viničarska hči iz Krčevine pri Vurbergu, je kopala doma gramoz. Naenkrat pa se je utrgala večja množina gramoza in jo podsula. Takoj so ji priskočili na pomoč in jo rešili iz nevarnega položaja. Pri tem je dobila hujše poškodbe po nogah d Rudarja je ubii električni tok. V premogovniku v Velenju se je zgodila težka nesreča, katera je zahtevala prezgodnjo smrt družinskega očeta. Rudar Martin Polenik je bil zaposlen pri električnem stroju za obdelavo jamskih podpor. Medtem ko je držal pripravo v rokah, je nastal iz nepojasnjenega vzroka v stroju kratek stik. Tok je preskočil v držaje in roke delavca. Polenik je obležal na mestu mrtev. vina aH žganja. Ker postane vinski mošt po tem pravilniku vino 12. novembra vsakega leta, se mora novo vino prijaviti torej vsaj 13. novembra. Dolžnost prijave zadene pro-izvodnika-točilca. V določbah pravilnika o banovinski trošarini na vino in žganje z dne 12. decembra 1937 pa ni najti predpisa ali pravne domneve, da se smatra za točilca po tem pravilniku tudi zakonski drug ali drugi člani družine, ki žive s prodajalcem ali to-čiicem vina na drobno ali na debelo v skupnem gospodinjstvu. V označenem primeru tedaj finančni kontrolni organi niso imeli zakonite 08ncve za službeni pregled vinske zaloge tožiteljice v vinogradniški kleti zgolj na osnovi dejstva, da je tožiteljica žena gostilničarja, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. f NAROČITE TAKOJ »DOMOLJUBA«! Ce ielite dobivati »Domoljuba« no n o S t L stane to 38 za celo leto. ce Ja im skupen nasloT pa 86 din »a celo leto. - Pravico imate do požarne podpore 1000 dU. - Ne poiabite, «t» 1® »Domoljub« obsežnejši kot tsi drugi tedniki, ki jih vedno vzporejajo z nami, in da ima redno dve strani slik. d Cepič je isvršil samomor? Belgrajska policija ima še vedno mnogo dela z, preiskavo o zagonetnem umoru Josipa Cepiča iz Slovenj Gradca, nad katerim je bil baje izvršen zločin v Pančevskem močvirju. Kljub vsemu prizadevanju belgrajska policija tega primera še ni mogla razčistiti. Tako iz Slo-venjega Gradca kakor tudi iz Pančeva so se pojavile vesti, ki pravijo, da ni izključeno, da je Cepič izvršil samomor. Te možnosti ne izključuje niti orožništvo v Slovenjem Gradcu, ki je o pokojnem Cepiču poslalo v Belgrad obširno poročilo. d Zločinski požigalec. V vaseh Sp. m Zg. Hajdina pri Ptuju, v katerih je bi)o letos že 16 požarov, so nedavno imeli kar tri požare, ki so silovito razburili vso okolico, ker domnevajo, da je vse tri požare podtaknila zločinska roka. Okoli polnoči je najprej izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Cafute v Sp. Hajdim. Plameni so se z veliko naglico razširili tudi na stanovanjsko hišo ler jo skupaj z gospodarskim poslopjem upepelili do tal. Gasilci še niso dodobra pogasili, kar se je pogasiti daio, že je na drugem koncu vasi začela goreti »DOMOLJUB« ZASTONJ! Mnogi, ki ne zmorejo Kkfomne naročnino, bodo lahko postali brezplačno stalni naročniki z vsemi pravicami plačujočih (torej bodo imeli tudi pravico do požarne podpore 1000 din), če nam pridobe pet novih! naročnikov. druga domačija posestnika Franca Sitarja, kateremu so plameni uničili stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje z vsemi shranjenimi poljskimi pridelki. Kmalu zatem so gasilce že klicali na Zg. Hajdino. d Tatvina blaga v Cretu. V noči na praznik Vseh svetih je bilo vlomljeno v trgovino Roze Kolar v Cretu v občini Teharje pri Celju. Vlomilec je v trgovini nabral nekaj kosov manufakturnega blaga, nato pa se je še založil s špecerijskim blagom in galanterijskimi drobnarijami. Odnesei je tudi precej cigaret. Orožniki skušajo ugotoviti vlomilca. d 3000 din so mu vzeli, ko se je oni ve-čer vračal 62-letni raznašalec kruha Anton Muršič domov, so planili nanj trije moški, ga podrli na tla in pričeli tolči in suvati ter biti s pestmi po glavi. Roparji bi ga najbrž pobili do smrti, da ni prišla mimo neka ženska, katere so se roparji ustrašili in zbežali. Starčku so ukradli 3000 din gotovine. d Smrtna avtomobilska nesreča se je zopet pripetila v bLižini Murske Sobote. Trgovec Štefan Majer iz Murske Sobote se jo zgodaj zjutraj podal z avtomobilom na sejem v Petrovce. Z njim so bili tudi njegovi pomočniki, da W mu pomagali na sejmu. Vi gozdu na cestnem križišču pred Petrovci pa je šofer stavil avto, da se razgleda po cesti, ki je ni dobro poznal. Pot je tu ozka in je bila zaradi jutranje megle prav nepregledna. Krojaški pomočnik Vincenc Kubojca, ki je skočil naprej, da pogleda, če so na prava poti, je po nesrečnem naključju prišel pod avtomobil, ki ga je pregazil in mu p"^ejal smrtne poškodbe na glavi ter mu zdrobil obe nogi. Kubojca je bil takoj mrtev. Iz Murske Sobote je prišla sodna komisija, nato pa so truplo nesrečnega mladega moža ki zapusfei ženo in nedoletaega otroka, prepeljali v Mursko Soboto. Sfcupnoslna pojodb« ^^ ^ ^ Po napornih prizadevanjih ZZD je bila te dni podpisana med zastopniki ptujskega mestnegadelavstva in občino skupnostna pogodba sledeče vsebine: t . . . g Pogodba velja za tri leta, to je do dne 05 v 1942. Pogodba bo enako veljala tud « tiste delavce, ki Se bodo morda vstopili v delo. Vsem delavcem je priznana staln<»t, novo sprejetim pa po 1 letu zapos litve. Ako se bo kdaj moralo delati ob nedeljah in zapovedanih cerkvenih praznikih bo, pačan 100% pribitek nad dnevno mezdo. Vsi stalni dSci dobijo plačane tudi sledeče praznike ako ne pridejo na nedeljo: Novo eto, SveU Triie kralji, Sv. Jožef, Velikonočni ponede-J^VnM. Sv. RešnjeTelo, Veliki Sma-ren Vsi svetniki, Brezmadežno spočrtje,Bo-M<2 dni) M BinkoStnd ponedeljek. Po dveh letih stalne službe dobi vsak delavec 3 dni 14 dni. Za nočno delo se plača tudi 100% prU bitek. Urne mezde so sicer določene za letos kot minimalne mezde po 2.75 din na urosto mezde pa se • pribodn im občinskim prora-Com dvignejo za 10%. Gradbenim delavcem se plača mezda, ki jo določa kolektivna pogodba za gradbeno stroko dravske banovine. Družinski očetje dobe za vsakega nepre«krb-lienesa otroka dnevno po 2 dm doklade. IA deTa v greznicah, kanalih in podtalni vodj, se olača 50% doklada na urno mezdo. Vsem delavci izplača božična nagrada v viSiM enotedenskega zaslužka. Pravice delavcev po obrtnem zakonu § 219 so isto vse, ngod» določene, za posamezne primere nujnih zadržkov pri delu. Pogojeni so tudi razni var-nostn* pripomočki za zaščito delavčevega ^Trlvja PASčnih delih u z glavo majal gori in doli.« Betoniranje obrobnega, 75 cm širokega belonskeg* pasu iz črno pobarvane betonske mcSanice. MR.BAHOVEC Novo ^italijansko mesto Pomezia, ki j« » nekdanjem Pontinskem močvirju, so slovesno odprli. Prizor iz francoskih utrdb Nemška straža na mostu čez reko Ren. Nedaleč proč Je francoska Maginotova črta. Poljska kmetico Najboljši italijanski konj-skakač, ki je zmagal pri dirkah v Rimu. Izšla ie DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1940 in se že dobiva pri vseh veletržcih in v knjigarnah. Na to posebno opozarjamo manjše trgovine po deželi in sejmarje. / / I Cena kljub večji obsežnosti nespremenjeno ista. ------ Vse zahteva pratlko i podobo sv. Družine) Za Siegiriedovo črto se kopljejo angleSki vojaki, ki ____J!.. A. nimain Hruitetfa deta. Japonke se urijo v streljanju z lokom, kar je na Japonskem zelo priljubl|en šport. —" * ' Amcrika<< Ladja stane samo 17 milijonov dolarjev ali V Ameriki so spustili v morje ^ni z^om vsola. Da bi se ne nalezli r.kapitalistične bolezni" 1 " Dopisnik berlinske »Tidende« iz Rige je poslal svojemu listu brzojavno poročilo, ki nied drugim pravi: Iz vsega, kar vidimo, izhaja, da se Sovjetska Rusija bolj boji, da ne bi bili sovjetski vojaki, ki se mude v baltiških državah, »izpostavljeni nalezljivim boleznim teh kapitalističnih države, kakor pa se prebivalstvo baltiških pokrajin boji ruske komunistične propagande, za katero je Stalin obljubil, da je ne bo. V vsakem primeru se zdi, da se Stalin ne zanese popolnoma na svoje vojake. ,V Estoniji sovjetski vojaki ne smejo priti v stik s prebivalstvom. Ponoči morajo ostati pod svojimi šotori. Trgovine polne blaga, dobro oblečeni ljudje in zadovoljni kmetje, vse to kaže, da ni tako strašno v kapitalističnih državah, ki jih je Sovjetska Rusija tako oor nila. Dopisnik pri tej priliki pripominja, da so se sovjetski mornarji na povratku z revijo angleškega brodovja o priliki svečanosti kronanja zastavili v Libau in Tallinu. V teh dveh mestih kar niso mogli verjeti svojim očem ko so videli, da lahko kupijo vse, kar si požele. Reakcija je prišla zelo hitro. Naslednji dan namreč niso smeli več brez nadzorstva stopiti na kopno. — Ko so se vrnili v svoja pristanišča, je bil poveljnik sovjetske vojne ladje ustreljen, admiral Orlov, poveljnik baltiškega brodovja pa odpoklican. Prav tako jo bil odpoklican sovjetski poslanik v Tallinu ki pa je takoj nato napravil samomor, KATOLIŠKA CERKEV s Po misijonskem svetu. Na Irskem so ustanovili žensko redovno družbo misijonskih zdravnic in izobraženih bolniških strežnic. Namen družbe je pošiljati v misijonske dežele zdravnice in izvežbane bolniške strežnice, da bi lajšale veliko bedo, učile nevedne matere o vzgoji otrok in tako s svojim delom pripravljale pot misijonarjem. Družba sprejema dekleta, ki so dovršila višje šole in jim poskrbi primerno zdravniško izobrazbo. — Se sredi državljanske vojne se je ustanovila v škofiji Vitoria »Misijonska križarska vojna« za dijake. Po vojni se je društvo razširilo po vsej Španiji. Namen tega društva je predvsem navduševati dijake za misijonsko delo in jim nuditi primeren pouk v misijonskem vprašanju. — Vikarijat Tsinanfu na Kitajskem praznuje letos 100 letnico ustanovitve. Prvotno je obsegal vso pokrajino Santung, ki šteje danes 258.283 katoličanov. — V Sanghaju je bil umorjen misijonar Lebreton D. J. Pokojni misijonar se je mnogo ukvarjal z vzgojo mladih delavcev. V sirotišnici je ustanovil zlatarsko delavnico, ki je izvršila veliko prav dobrih naročil. Tako je misijonar marsikaterega zapuščenega dečka vzgojil v koristnega in poštenega člana človeške družbe. — 9000 bolnikov obišče vsak mesec misijonsko lekarno v Čangši v pokrajini Hunan. AMERIKA_ s Drobiž. V Clevelandu Newburgu je bil nedavno položen vogelni kamen za novo cerkev sv. Lovrenca. — V Clevelandu je umrl rojak Jožef Erbežnik. Doma je bil iz Gor. polja, fara Soteska. — V Strabane, Pa. se je v premogovniku ponesrečil rojak Anton Car in so ga morali pripeljati v bolnišnico v Pitts-burg. - V Wittu III. je podlegla operaciji na žolčnin kamnih rojakinja Frances Mažgon, stara 58 let. - V Elkhart, Ind. je umrl rojak Joseph Grac, po domače Grbčev Jože, star 50 let. Doma je bil iz Velike Loke na Dolenjskem. - V Chicago, III. je izdihnila Kri-stma Golob roj. Primožič. _ V Sheboyganu, ;Wis je umrl Luka Podbregar, vdovec, ki je dosegel 79 let. _ V Aurori je umrl rojak frank oernik v starosti 63 let. — V Puli-manu, III. je umrla rojakinja Rose Bokal v starosti 62 let. Njeno dekliško ime je bilo Per-«ne, p,^ d. Grmanderjeva, rodom iz Kota, Šmartno pri Litiji. — V Clevelandu je naglo-ma umrl rojak Anton Struna v starosti 47 let. Doma je bil iz Gaberja pri Stični na Dolenj skem. Istotam je umrl Mihael Legan v starosti 31 let. Zapušča očeta, doma iz Gornjega kota pri Žužemberku. — V Leadvillu, Colo so pokopali Matija Jamnika, ki je umrl v starosti 36 let. Doma je bil iz vasi Gradišče, fara Zelimlje. — V West Nevvtonu je umrl Anton Šimenc v starosti- 60 let. Rojen je bil v Re-kovcu pri Stari vasi v novomeškem okraju. — V La Sallu je umrl Andrej Derganc. Pokojni je bil doma iz Novega mesta na Dolenjskem. NEMČIJA s To in ono iz Korotana. Potniki, ki prihajajo s Koroške v Maribor, pripovedujejo o veliki železniški nesreči, ki se je pred dnevi pripetila pri Beljaku. Osebni vlak, poln šolarjev, je zavozil v tovorni vlak. Trčenje je bilo usodno. Pri nesreči so izgubile življenje štiri osebe, 20 pa je bilo težko ranjenih, 30 pa lahko ranjenih. V teku dveh mesecev je baje to že četrta železniška nesreča, o kateri pa nemško časopisje ne sme poročati. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ker domnevajo, da je nesreče povzročila sabotaža. Rezultate preiskave držijo v najstrožji tajnosti. Tudi o prejšnjih nesrečah nemško časopisje ni ničesar poročalo. Materialna škoda pri Beljaku ie velika. Ljudstva se je polastil strah zaradi številnih nesreč in si ne upa več potovati. DROBNE NOVICE En milijon ton žita je naročila Nemčija v Sovjetiji. Nad Anglijo je letelo te dni več nemških letal — brez škode. Demonstracije so bile na češki državni praznik v Pragi; večjo skupino mladine so Nemci zaprli. Nenapadalno pogodbo za deset let hočeta skleniti Italija in Grčija. Vojno posojilo v znesku 300 milijard din hoče razpisati Anglija. Francoska vlada je sklenila zvišati prejemke vojakov na fronti in podpore njihovim svojcem. Nad pol milijona ton blaga, namenjenega ' Nemčiji, sta doslej zaplenili Anglija in Franci/a. ' * Neizprosni angl. državnik Winstoa Churchill A t, nakopal toliko sovraštva pri Nemcih, da Ja ob tuU priliki omenjajo. V koncentracijskem taborišču jo baje umrl prvi češkoslovaški vojni minister Va-clav Klofač. 28 inozemskih trgovskih ladij s skupno tonažo 180.000 ton je pridržanih v angleških pristaniščih. Na seji francoske vlade je predsednik Daladier zlasti poudaril moralni pomen zadnj« papeževe okrožnice. 24 milijard dinarjev je dala doslej Anglija za ustanovitev novih in razširitev starih letalskih tovarn. Rusija zahteva od Bolgarije del ozemlja pri pristanišču Burgas, da bi tam uredila ve« liko letališče. Papež Pij XIL dobiva za svojo zadnjo okrožnico nešteto zahvalnih pisem in brzo« javk z vseh krajev sveta. Sovjetski tisk napada Švedsko, ker pod« pira finski odpor proti boljševiškim zahtevam. Za 60 milijard vojnega blaga sta naročili Francija in Anglija v Ameriki. Maršal Goring bo obiskal te dni Rinu V Angliji so preselili iz mest poldrugi milijon otrok in žena. Zadnjo papeževo poslanico niso smeli prebrati v cerkvah nemškim vernikom. Nad 133 milijard lir je izdala za oboroževanje Italija v 17 letih fašizma. Nad 500.000 poljskih prostovoljcev je V Franciji. Da brani svojo neodvisnost, je proglasila: Holandija obsedno stanje. Sovjetska vlada bo baje kupila vse nemške parnike, ki so se zatekli v ruska pristanišča. 750.000 angleških otročičev bodo izselili iz velikih mest. Po načrtu komunistične internacionalo komunisti čimbolj zaostrujejo gospodarsko stisko posameznih stanov. Njihova taktika je, skaliti mir in neprestno ustvarjati nezadovoljstvo. Da prikrijejo svoje namene, nastopajo kot zagovorniki miru, pravic malega človeka, bore se za slovenstvo in za slovan-stvo. V resnici pa, kjer pridejo do oblasti vpeljejo diktaturo, absolutizem, zatirajo vaaka svobodo in postanejo surovo nasiluk PO DOMOVINI Maše prosvetno deto Spet so se odprla vrata naših prosvetnih dmnov in dvoran, katerih je po naši škofiji že r,v Večer za večerom se zbira mladina ua svoje sestanke, dramatični odseki vadijo igre, kajti i,li/.a se Mikluvž, bliža se božična doba iu tudi /u adventni čus je primerna kaka verska igra. He/iserji čutijo težuve in prosijo za dobre igre. J judski oder je prinesel primerno tvarino za ■nI vel ni čas. Pripravlja se ponatis igre: »Vera iu nevera«, ki bo izšla v kratkem pod založništvom Prosvetne zvoze. ... , Premalo pa še polagajo važnost društva na predavanja, ki so gotovo važen činitelj pri najem prosvetnem delu. Društva so preje.la v iVestniku« dvoje predavanj, ki so zelo primerila. 1 no ima naslov: »Kmet, gruda in domovina«, drugo pa »Delavska izobrazba in šola«. Poleg toga nudi Prosvetna zveza sederunujst prosvei: nih večerov s slikami in deklumacijami tudi društvom po deželi. Na razpolago je zdaj 350 iiredavunj, opremljenih s skioptičnimi slikami. Društva vse premalo segajo po tem nujbolj nazornem učnem pripomočku. Sedanji čas za- hteva, da so člani in članice društev poučeni o dnevnih vprašanjih. Tvarine torej ne bo nikdar zmanjkalo za sestanke in prireditve. Društva naj povsod sestavijo zimske načrte, redne mesečne seje in kar je potrebno za uspešno smo-treno delo. Knjižnice vršijo gotovo tudi važno nalogo na prosvetnem polju. Prav zdaj je čas, da se te knjižnice spopolnijo z novejšimi deli. Pri nabavi knjig pomaga centralna knjižnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 9, pa tudi Jugoslovanska knjigarna. Knjiga je in bo še vedno naša zvesta spremljevalka skozi življenje. Občni zbori so se v nekaterih krajih že vršili. Tudi za to je primerna jesen. Naj ne bo društva, ki ne bi že pred božičem imelo svojega rednega občnega zbora. Tako bodo naša društva res l judske visoke šole tekom jesensko-zimske dobe. Pri zbiranju tvarine naj se posebno pazi, da je naš nainen verska in narodna vzgoja našega članstva. Kar je plehkega, naj zgine iz naših odrov. Zastavimo plug na globoka Iz raznih hralev Kranj. V soboto je nastal na Glavnem trgu v Kranju majhen ccstni karambol. Osebni avto, last g. dekana Skerbca iz Kranja, se je zaletel v osebni avto, last stavbenega podjetnika g. Bi-dovca, tudi iz Kranja. Zaradi gladke in mokre ceste je avto spodneslo in je zadel ob drugega. Oba lastnika trpita precejšnjo škodo. Krauj. Prevozniku in posestniku r ranču ■Sircu iz Kranja se je na nepojasnjen način ubil konj. Ko je konj liotel iti v hlev, mu je spodrsnilo in koni se je z glavo zadel v zraven stoječi zid, si prebil gluvo in na mestu obležal mrtev. Lastnik trpi občutno škodo. Šmartno pri Kranju. I O je pod vodstvom Prosvetnega društva pripravilo za otvoritev ze- lo lepo igrano delo »Luč z gora«, ki je na naših odrih doseglo že lepe uspehe. Tudi igralci iz. Šmartnega so se prav lepo postavili s svojimi vlogami, zato je bila tudi dvorana pri ponovitvi zelo dobro obiskana. Kranj. Pred nekaj tedni smo poročali, da je bil aretiran neki oženjeni kleparski pomočnik H. M. iz Primskovega pri Kranju star let in pristojen v občino žkocijan pri Krškem. Že delj časa ga je zasledoval policijski dnevnik. Aretiran je bil nu podlagi suma, da je pisul grozilno pismo, katero je imel skrito v žepu. V žepu ga je našla policija pri osebni preiskavi. Na policijo je prišla prijavit Frančiška Maver, vdova, posestnica iu babica na Pnm-skovem pri Kranju, da ji je nekdo pisal grozilno pismo, v katerem zahteva neznani pisec 5000 din nagrade. V pismu je pisec grozil, da v slučaju, da mu Maver ne bi hotela prinesti na določeno mesto zahtevane vsote, da jo bo ovadil pri policiji zaradi vseh njenih nedovoljenih in protizakonitih dejanj, ki jih vrši, kaznovana gotovo z nekaj let zapora. Zaradi suma pisanja tega pisma je bil aretiran imenovani kleparski pomočnik. Aretiranec trdovratno zanika vsako zvezo z grozilnimi pismom in z njegovim piscem. Obenem pa je bil tudi aretiran isti kleparski pomočnik zaradi suma vloma in tatvine pri Gol lorej Heleni, 62 letni samski po-sestnici in branjevki v Voklem št. 64 pri Kranju, o katerem je »Domoljub« poročal že pred dobrim mesecem. Do sedaj je bil vlomilec neznan. V aretiranem kleparskem pomočniku pa je Golorej spoznala vlomilca. Aretirani je takrat odnesel vso zlatnino v vrednosti za okoli 5000 din. Zlatnino je nesel prodat k zlatarju in urar-ju R. Rusu v Kranju. Pri soočiiu pa je ga. Ru-sova spoznala prodajalca dotične zlatnine. Da bi aretiranec zabrisal sled za seboj, je iz tukajšnjih zaporov poslal po nekem delavcu, ki je bil z njim skupno v zaporu in kmalu izpuščen, listek za svojega brata. Pri osebni preiskavi so našli ta listek. Aretiranec zanika vsako soudeležbo pri tatvini zlatnine in vsako zvezo z listkom, ki ga je napisal za svojega brata. Vodice pri Kranju. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor FO v Vodicah. Fantje so položili svoj letni obračun in podali smernice za bodoče leto. Letošnje leto je bilo za odsek zelo plodovito, kar na fante in na nove člane zelo ugodno vpliva: od 25 fantov iz vse Zveze si je priborilo športni znak. Sv. Duh pri škof j i Loki. Pri Sv. Duliu je limrla v 87 letu starosti »Godčeva Jera^, ki je bila daleč okoli znana po svoji nenavadni in ogromni varčnosti, s katerim si je v dolgih letih s pičlim zaslužkom prihranilo precej denarja. Sama sebi si ni hotela privoščiti skoraj n>č, njen skrbno pristradaui denar pa bodo zdaj drugi delili. Besnica nad Kranjem. Prejšnji teden smo poročali o drznem vlomu v župno cerkev v Zg. Besnici, ki je razburil vso okolico. Neznan vlomilec je prišel skozi cerkveno okno v cerkev in vlomil v tabernakelj, odkoder ie odnesel moštrunco in ciborij z Najsvetejšim. Vsaka sled za bogoskruniteljem je bila zabrisana. "laj Pa so našli v neki skalni duplini med vasmi Maklo RAZNO Najmodernejši topovi. Eno izmed zadnjih dejanj bivšega angleškega vojnega ministra Dull-Cooperja je bilo v tem, In Vida mu ne pusti niti vasovati, sama pa tako! Bog ve, kdo ji je všeč?« Ruparica je gledala za njim, ljudje so govorili o Vidi, tudi so jo videli, da je govorila z njim. »Trugo je šel naročit in škaf je imela na glavi, pa ga ni pustila na miru!« so pripovedovali. »Seveda, zdaj je čas. On je gospodar; katera ne bi bila rada gospodinja!« .o Sxa?° t0Dm" nl 810 T »lavo, zakaj je Vida Izročila zavojček za Rezko. >Da bi Pogledal, da bi o njej slabo mislil. Boji se je Vida se boji Rezke! Seveda, Rezka ima posestvo, Vida pa nel In Vida je hotela Rezko izriniti!« trnki? P * ' U8lim 0 8runterek* »n baj- vj* bU ** t»I"as,i *'opal Jo, kakor bi bil pil. ?azllnna Pelln- ki ga je potlačil ob zidu, da je grenko in vsiljivo vonjal pod njegovo peto. se ie v L1!"!!61 d0m°,v\ul lzPregovoril besede. Zaril kakir da 1 M rtf m°K°fie P^^ti. BU je, naKor da ga je kdo udaril po glavi veriefSV® hote,a iz mene' i«' sem JI pa (Nadaljevanje prihodnjič) daj naprej ne bo nikdar več poročal o kaki smrti, ne da bi dobil informacije od dotičnega, katerega se smrtno poročil« tiče. Ce hočete vedeti. -J Mrtvo morje ni mrtvo. V vodi Mrtvega morja, H ima toliko soli, da je W gošče, ni nobenega taljenja; tako so doslej I Toda neki «U» jeruzalemske univerze j« natančno preiskal vodo in je našel polno drob-n ogledno majcenih b™ bitij, in sicer neke celic«, kratke, pallčaste bakterije in organizme, » proizvajajo dolge, ne4M niti. Ulivala. Higieni* P* tenkofer ln njegov a* stent Emmerich sta. »»£ ječasno »uživala« b« 1» kolere, ds bi doks««; da xa obolenje ni po«^ Sen samo bacil temveč tudi neko nagnjenje ^ obolenja. Obs valca niata obolela » kolero, temveč samo » lahkim črevesnim k«'*^ Jem. Dokaz za ulogo 'm s pozicije se Jima J® izvrstno posrečil. vTpU ^ cr&i A-j Kerrf- i; cerkvi celodnevno čelčenj«. Po sklepa, ki tvečer ob petih, «e bo vriil v Domu zbor Dra-atskega odseka. V«i, ki vas zanima igranje in elo nalegs Drama takega odseka, ste vabljeni. Metlika. Iz Metlike je odšel na novo služ-«eno mesto finančni starešina g. Mustorovič. lil je zelo priljubljen povsod pri ljudeh, po-ebno pa pri nižjih slojih, kjer je imel opravka i riibežnijo za davek, bil pa je zelo usmiljen • teh stvareh. Metliški gostilničarji so mu za [lovo priredili v Obrtnem domu lep poslovilni tečer. Marsikateri je bil gin jen ob slovesu nepozabnega g. starešine Mustoroviča. — Zlobna roka je zažgala pred nekaj dnevi pod posestnika Rusa iz Slamne vasi. Posestnik je bil takrat ravno pri vojakih. Le hitri pomoči domače ga-bilske čete in sosedov se je posrečilo, da se ogenj ni razširil na bližnje hiše. - Trgatev je minila, pridelek je v splošnem dober. Vinarska kadruga je letos vkletila okrog 1000 hI mošta, mamo mošta na izbiro po kakovosti in ceni m ■ato vabimo kupce, da pridejo k nam kupit rino. — Fantovski odsek Metlika začne s pre-iavanji v četrtek, dne 9. novembra ob 7 zvečer t dvorani hranilnice in posojilnice, vabimo vse Slane in tudi druge dobre fante. — Slabo vre-ne imamo in ljudje s strahom premišljujejo, iaj bo, ker ne morejo še. posejati m napraviti lastilja za zimo. Raka pri Krškem. Ko bodo širom Slovenije Baši prosvetni delavci na delu za naš katoliški iisk moramo tudi mi, dasi iz obzirnosti, neradi povedati tole: Da se je število »Domolju-bovih« naročnikov že znatno pomnožilo tudi pri nas, nekomu kar ni in ni prav. Da po norem letu »Domoljuba« ne bo dostavljal, da za to ni zaprisežen, in pa da naj ga dostavlja kaplan itd. Brez vednosti g. kaplana_ povemo prizadetemu, da. bomo tudi letos za »Domoljuba« vse storili, da se bodo nanj naročili vsi, ki slovensko in katoliško čutijo. Naša skrb bo tudi, da bo »Domoljub« redno dostavljen, fa bodi to komu prav ali pa ne. Na.očnike pa prosimo, da vsako nadaljnjo nepravilnost pri dostavi lista, kot tudi slične izjave dostavljulca, sporoče našemu zastopniku. Pika. Leskov ica nad Škot jo Loto Vsak dan smo brali o veliki sodni letini po Dolenjskem. Fn nas bodo pa komajnajvečji kmetje imeli-toliko sadja; da si bodo napravili .»»potreben za čez leto. Nekateri so v velikem navdu. ■M Gospod Volodijovski »Nasprotno.« je dodal NenaMnec, »idaj ver-jamem, da pridobi on tiste izdajalske ritmbjstre nazaj za ljudovlado.«" »Gospod Novoviejski,« je rekel nagloJZagtoba, »tak če bi bil ti, gospod, vedel, da je to Tuhaj-be-jevič, morda bi bil tega... morda bi bil torej... M?»Ukazal bi mu bil namesto tristo našteti tisoč tri sto udarcev. Nai me strela ubije, če ne bi bit teca storil Gospoda moja! Čudno se mi zeti, da MS « "o je Tuhajevo tonateen Če ie to šela pred kratkim izvedel, zakaj pri meni ni U vedel. Čudno se mi zdi to, pravin^ah za božjo voljo, ne zaupajte mul Jaz ga dlie ^m, kakor vi, gospodje, in rečem samo toliko: hudič ni tako spačeCstekel pes ne tako popadljiv, «lk manj zagrizen in krvoločen kakor ta človek, la .vam še vsem skupaj podkunl« »Kai govoriš, gospodi« je rekel Mušalski. »Mi smo ga v WeS pri delu pod Kal ni kom, Umanom, Braclavom in v sto drugih bitkali.« »Ne podari od svojega, maščuje sel« »In kako je danes kosil Azbove razbojnike! Kaj praviš, gospod!« Med tem je bila Baša vsa v to >> zajela ta zgodba z Melehovičem; toda, £aša Jebo-tela, da bi bil. tudi konee vreden Zato je stresala Evo Novoviejsko in ji šepetala na uho. »Evka, in ti si ga ljubila? 1Priznajne po se! Ljubila si ga, ha, ln ga Se Uublš, ^a^ vem natanko. Bodi odkrita Pr<>" ^LrKaltevska zaupala, če ne mepi, ženski? Skorai kraijevsita kri je v njem. Gospod hefman mu movinskih pravic, ne samo Gospod Nov£ viejski se ne bo protivil Brez dvoma M ' tebe ljubi! Jas ie vem, že vem, vem. Ne boi sel Na sinčkovem grobu O kako sem trdno bil prepričan, da boš Ti ob mojem grobu stal; da boš Ti na njem gojil cvetlice, ko bom jas nekoč nevzdramno spal. Da boš Ti v spomin mi ln£ prižigal in s menrj obhajal mrtvih god; da boš Ti goreče same molil: »Večni mir podeli mu, Gospod.« Zdaj pa jaz na Tvojem grobu molim zate, ki si up mi bil edin; z belim evetjem zaljšam Ti gomilo in prižigam lučko Ti v spomin. Večna luč sdaj v Tebi se preliva, Tvoje sonce je Njegov obraz; tam poznaš, kar meni je prikrito: bolje sklepe, ve?jo in ukaz. Limbarski. kaj pekoče pijače za najhujši liiraz. Toda že danes vsi računajo, da so sadje predrago plačali. Ker smo že dve leti prizadeti s slabo sadno letino, se bomo tudi malo odvadili pijače. — V nedeljo nam je kar vsem zaprlo sapo pred tako obilnim snegom, ki se je naletel čez noč in pa že v soboto. Merili smo sneg v nedeljo zjutraj. Namerili smo ga samo 54 cm. Obenem je bil v nedeljo tudi sejem. Preč. g svčtnik Janez Kalan so nas prišli navduševat Mi «mi> asistifc da let je vzgajala vestno in z vso ljubeznijo v4č ro- dov in si pridobila zaupanje in hvaležnost številnih svojih učencev in učenk, ki se bodo še v poznejših letih radi spominjali na dobrosrčno učiteljico. Kot poverjenica Pomladka Rdečega križa je vzdrževala zveze s šolami v Ameriki. Se kot mladenka je bila nekaj let v Ameriki, kjer se je priučila angleščine, ki jo je vsa let« uspešno porabljala, tako da je bila z našo šolo in šolami v Ameriki v stalnih zvezah in skrbela, da so se otroci naših in ameriških šol dopisovali, ona pa je prevajala pisma v angleški in slovenski jezik. Na njenem novem službenem mestu želimo na vzgojnem polju obilo uspeha in zadovoljstvo, čeprav odhaja iz svojega rojstnega kraja. ★ Vransko. Fantovski odsek na Vranskem bo imel v nedeljo, dne 19. novembra 1939 ob 2 pop. v Slomškovem domu veliko tombolo, pri kateri bo sreča razdelila nad 50Č letih dobitkov. — Glavni dobitki so: štiri lepa kolesa, krasna žepna ura, seženi drv, ženska obleka in vreča soli. Cena tombolskim srečkam je samo 2 din. Vabimo vsa bratska društva od i?liau in daleč, da si nakupijo srečke že v predprodaji. Začetek tombole bo točno ob dveh, tako da bodo tudi najbolj oddaljeni že lahko ob mraku do-ma. Pridite po srečo! Št. Andraž pri Velenju. Pa so le dočakali naši sadjarji boljše sadne prodaje. Dasi jejz-počeika bila kupčija zelo mrtva ter je bila cena zelo nizka, se je vendar v zadnjih dneh precej dvignila ter že dosegla lansko višino. Ker je bila letos sadna letina izredno dobra, bodo tisti, ki so sadje držali, dobili lepe denarje. lmt.jo pa dobro ceno le jabolka, dočiin je za hruške malo zanimanja. — Predzadnjo nedeljo nas je zopet obiskal bivši poslanec g. Theuerschuh, ki nam je obiasnil, kakšen je. položaj v zunanjem svetu sedaj, ko divja voj-„ na, nazorno |ia nam je obrazložil tudi notranji politični položaj, obenem pa, nam dal zagotovilo, da nam ne preti nobena nevarnost. Koncnt), se je dotaknil tudi elektrifikacij? naše fere ter nam pojasnil, da je na taerodajnih mestih te vse ukrenjeno, da se v doglednem času izvede. Vojnik pri Celju. Konec tega meseca bo v naši farni cerkvi sv. misijdii, ki ea bodo Vodili oo. frančiškani iz Ljubljane. Zadnji sveti misijon je bil pri nas pred petnajstimi leti._-»• Zadnji teden se je poslovil od nas starešin« On ima zaupanje do mene. Takoj ga izprašam. Brez pripekanja bo povedal. Ali si ga hudo ljubila? Ali ga še ljubiš?« Evica je bila kakor omamljena. Ko ji je Azija prvikrat pokazal svojo naklonjenost, je bila Se skorai otrok, potem pa ga mnogo let m nič videla in je nehala misli« nanj. Osta ji je po njem spomin .na vročekrvnega dečaka, ki,je; b il na pol tovariš njenega brata, na pol pa služabnik. Ko ga ie pa zdaj w*>et zagledala, je stal pred njo junak, ep^n grozen kakor sokol, častnik in slovit Jetnik poleg tega pa sin, sicer tu ega, vendar knež-"egiS Zato Je tudi njej stopil mladi Azija popolnoma drugače pred oči, zato fc>n.P »Oče Je prišel in ga takoj udaril z batom, potem pa je pretepel mene, njega pa je ukazal, tako biti, da je ležal dva tedna.« . , Tu se je gospodična Novoviejska razjokala deloma od bolesti deloma iz »drage. Ob tem po-gledu so se nenadoma zasolzile tudi modre cene čustvene Zoše Boske, Baša pa j« začela . Evo to- lEŽ,'»Vse to se bo dobro končali, stavim svojo glavo! Tudi Mihaela vpreiem na delo in Kpsgfda Zaglobo. Ju ie jaz pregovorim ne boj sel Pred, bistroumnostjo gospoda Zaglobe nič ne osUno skrito. Ti ga ne poznaš! Ne jokaj, Evica, čas je za večerjo...« . ., Melehoviča nt bilo k večerji. Sedel je v svoji sobi in si grel na ognju žganje s medom, ki gm je potem prelival v manjšo -P*' grizujoč pri tem prepečenee. Gospod Boguš jepru šel /nJemu ie pozno ponoči, da bi se s njim porazgovoril o novicah. • Tatar ga Je takoj posadil na Stol, obit t »vejo kožo, ^stavil predeni >olno posodico tople pijačo i0 V^n6 gospod NoviejskI, hoče li še vedno ls mene napraviti Svojega hlapca?« »O tem ni več govora,« je odvrnil gospo« CtrMik novogrodskl. »Prej bi te mogel gospod 'šinec zahtevati ztise, pa tudi n emujii M do tebe, ker mu je sestra tam ie aH umrlft aii pa si sploh ne ieli spremembe rvoJe u«de G^ spod Novoviejski ni vedel, kdo si »JLk^J" kaznovat za tvojo zaupnost s hčerko. Zd«l pa on hodi kakor omemUen. Čeprav j^Mmreč t^ oče mnogo hudega storil naši domomi, je Oddelka finančne kontrole c. Leitgeb. Odšel je na novo službeno mesto v Maribor. Bil je agi-len prosvetni delavec, odbornik katoliških dr« Štev, izvrsten igralec na odru. sploh značajen, možat in odločen širokogruden katoliški mož, kot nam jih je tako treba. Cerkveni pevci so mu pripravili ganljivo slovo. 2elimo mu mnogo sreče na novem mestu. Celjski okraj. Mladina JRZ je zborovala M. oktobra v Celju. Na shodu so govorili poleg poslanca g. Mihelčiča in tajnika iz Maribora g. Kranjca, Se g. inž. Sodja iz Ljubljane, ki je poudaril glavne naloge današnje mladine: ohraniti vero in narodnost. Kot zadnji govornik je bil g. Smersu, predsednik glavnega odbora, ki je žel viharno odobravanje. Sledila je seja Si r-Sega odbora sedemnajstih krajevnih organizacij, katere že obstojajo v našem okraju. Celotni odbor je bil poln mladostnega navdušenja in se je zaključil s himno »Hej Slovenci«. Iz celjskega okraja. Sadna letina je zlasti ▼ nekaterih krajih bila prav dobra. Visoko moramo ceniti delo naSih sadjarskih podružnic, ki tako vneto propagirajo pravilno uporabo sadja. Saj so se letos zgradili pri nas sušilnici za sadje v Celju in Petrovfah. Izbomo se ie izkazala zlasti ona v Petrovčah, ki je tip dr. Stojkoviča s 50 lesami, ki sprejme naenkrat 45 mernikov sadja. Ta sušilnica stane 27.000 din. — Prodaja živine je v zastoju, saj so zaradi slinavke vsi sejmi zaprti. Dokležovie. Na dan Vernih duš smo imeli pomenljivo slovesnost. Odkrite so bile namreč Slošče v svetovni vojni padlih vojakov. V plohah je vdolbenih 17 imen padlih vojakov iz naše vasi — Kakor hitro se je razglasilo, da bodo volitve, so se začeli nasprotniki vsiljevati; zaenkrat z letaki. Toda naš prekmurski kmet je zadosti zrel in ve, »kje zajec tiči« Frankolovo, V kratkem bodo pričeli graditi prepotreben vodovod v Lipi. — Posebno živahno je delovala letos na Frankolovem sadna sušilnica. Kmetje so nasušili velike množine češpelj, ki jih bodo. kolikor jih ne bodo rabili za domačo uporabo, prodali. V Rečici ob Savinji je odtrgal stroj za ttletje jabolk vse prste na desni roki 18 letnemu Cvanu Ernestu. čvan se zdravi v celjski bolnišnici. Rečica nad LaSkim. V četrtek zjntraj se Je razširil ogeaj t skladišču tovarne »Zavora« in g« popolnoma uničil. V baraki je bilo shranjeno ze i|.®a moram biti hvaležen in se tudi Plodim da jima poplačam. Prav si pripomnil, goepod, da sem naSel tu sila dobrotnikov!« kakor bi Imel pelin v ustih, »endar poStej sam tiste, ki so ti naklonjeni.« »Blagorodni goepod hetman in ti, gospod, t Prvi vrsti, to bom do smrti ponavljal. Za drugo« M vem...« ■ »Pa tukajinji poveljnik? AU mar mislit, da " •»J«™ predal, hidi če ne bi bil Tuhajev »in? In ona, gospa Votodijorgka! Saj sem slišal kjj je ona pr večerji o tebi govorila... D i Se poprej, ko te je Novovlejskl spoznal, se Je začela 2le„P?.t"lh!U Volodijovski bi v hoUbrata ljub,t kakor ona tebe. Ves večer ni «»wlla pri mizi drugega kakor samo o tebi...« LT\Uf n»Kl0 »klonil glavo in začel Pihati r pol četrt vroče pijače; ko je pri temne- X ° D?frik",e ustnice, mu je postal «*az tako tatarski, da Je gospod Bogu* rokelT kako si vendar v tem tre-ttrtku podoben staremu Tnhaj-bejo, človek «1 kar ^.rjTJžijri«« "f""® p«««': "d" ."■I« kanove«! dvoru in tudi na bojnem Banodnska kmetijska šola na Grmu Dne 28. oktobra te je vrši! na banovinski kmetijski šoli na Grmi. zaključek šolskega leta. Zaključka se je udeležil tudi g. ban, ki je imel po pozdravnem govoru namestnika ravnatelja g. prof. Fr. Malaseka lepo občuten in vzpodbuden nagovor na učence, katerim je polagal na srce, naj svoje pridobljeno znanje uporabljajo v svoj prid in okolice. Posebno je poudaril .kako važna je asanacija naših kmečkih domov in vasi in s tem v zvezi ureditev okolice, posebno ureditev lepih kmečkih vrtov. Le tako bo naša pokrajina poieg naravne lepote tudi bližje prikupljiva vsem tujcem, ki se pri nas stalno v večjem Številu in dalje zadržujejo in k temu jim moramo nuditi vso udobnost, da jih zadovoljimo. Poleg tega je učence, vzpodbujal. !iaj bi gojili več narodne in državne samozavesti, kar nam je posebno v današnjih razburkanih časih nujno potrebno. Tudi na rak rano našega podeželja — pijančevanje — je opozoril. Nato je g. ban razdelil spričevala. Prvemu odličnjaku, Onušiču Francu iz Starega trga pri Rakeku, je izročil posebno pohvalno diplomo, ostalim trem odličnjakom tudi nekaj strokovnih knjig za spomin. Prav dobrih je bilo 18 učencev, dobrih pa 7. Tako je razred zaključil Šolsko leto s prav dobrim uspehom. Nato se je prvi odličnjak Onušič zahvalil g. banu iu učiteljskemu zboru za vso gmotno in moralno podporo od strani banovine in zavoda in obljubil, da se bodo vsi absoiventje po njegovih navodilih ravnali Po zaključnem skupnem kosilu so se vti razšli na svoje domove. Novo šolsko leto se prične 9. novembra. je najbrž vnel od cigaretnih ogorkov, ki jih je nekdo vrgel med žaganje. Dim iz barake so opazili že na praznik, ker je tlelo žaganje. Skoda ki znaša približno 15.000 din, bo krila le delno z zavarovalnino. Galicija pri OIJm. Pred kratkim so imeli posestniki, naš« občine ▼ šoti važen sestanek. katereta se je sklenilo, da se popravi cesta Lopata—Galicija. Stroški za popravilo ceste bi bili z ozipuu na njeno dolžino razmeroma majhni in bi obstojali samo iz dovoza gramoza na kriu P°toT*1 Mm W "ltgor *k"i,t >kora>i dvajset- . »?aj Bo« blagoslovi pravične, kuga pa naj poduSi krivične!« je odgovoril Azija. »Na hetma-novo zdravje!« Gospod Bogu* Je izpil in rekel: ___»*» 'fravje in na mnoga leto! SIcer nas [e r^V 8,oiimo pri "i*"- » to «no prari J?6 Jd."mo »ko da, tem krubo- ^^'^LrTVfr0 *horov«li »n *°*t«xiu het-manu očitati izdajstvo proti kralju. Lopovi! Mi MtoTfl!«™? .T ^V«** ,n kaSe- SS h^Tn LS?!."1'^ To ie ^o' Gospod hetman pošilja sla za slom, »rosi za mmaf Kamon^ napoveduje kakor KaSSdn? S »o čem govoriš, gospod?« merof' "i»LNJPr°Vil »em comparatkrnem (pri- pravico, JT.vo zjf ,"°prih*^^? p^ažP^-asA« mm.m - Boje Grkov in TwS«n.J? i nasprotno. »rv sat ssrvss re remo pri rimskem pesnika Vergllu. potrebno zemljišče. Gramoz, kaierer. k trebovalo okrog 11100 k..b, m.-,rov - plac no daroval« uprav« rudnik« v wk, i> In stal približno 10.U00 dm. Občina bi i ,"g« ske blagajne prispevala 10 do Ifcuu, ,i,„ "k6«-12«» dm p« bi se nabralo po va^h £ bi t« cest« prišla v poštev. testni Vi|.,r ^ lavce bi plačala banovina Z dovu/on, ^ se namerava pričeti že v krotk.-ni s popravilom pričelo »pomladi 1 l^, ^ Petrovfe. Zadrug« Slomškov dom v PHr„. priredi v nedeljo 2b nov veliko Xu ' žrebanje * korist Slomškovega ,lmil4 namerava zgraditi katoliško prosvetno dr.i^f Srečke dobite v jKidružnici »Slove;,c", , Celje. Na praznik Vseh svetnikov si "" gnal kroglo v sence 42 letni občinski slu« £ den Ferdinand, /.adnje dni je bil precej ^ in zmeden. Pred smrtjo je napisa! na BvoiVi! mate in na mestno .»glavarstvo pi,m.j v LZ domačim prtm otroke, da naj bodo pridni ,,^ jih bo prišel večkrat obiskat. J.™' P^ Celj« je izvabil krojači ^ močnik Ivan V. neki atronki ženski p|ai{ pretvezo, da ga bo popravil. S pla«:em p« bilo nazaj, ker ga je proda! v nekeu, celjske* hotelu. Ivana so izročili sodišču Aaartao ob Paki. V soboto zjutraj jr mal železniškima postajama Šmartno ol> !'aki ic Pol. zelo oplazil Jutranji vlak 7«» letno iemeo m-vžitkarico Hočevar Marijo iz Podgorja pri ftmartnu ob Pski, ki se se vračala domov ii trgovine. Hočevarjeva je dobila te/ke |Hnkudb« na glavi, naložili so jo na vlak, ,/ celjske p». staje pa so jo odpeljali celjski reševalci v bol« nišnico, koder je po nekaj dneh umrla. Vransko. Naš Fantovski odsek lio ime! v nedeljo 19. nov. ob 2 popoldne v .Slomškovea domu veliko tombolo, pri kateri 1») sreč« razdelila nad VtO dobitkov. Glavni dobitki »o; Miri koles«, krasna žepna ura. serenj drv, ženski obleka in vreča soli Vsa bratska dru«tva vabimo, da ti nabavijo čimprej tombolske srečke, ki stanejo samo 2 din. Začetek bo točno ob dveh popoldne. Vojnik. V nedeljo je umrla po težkem trpljenju hčerka našega zdravnika g. dr Pokorni, mal« Barhika. K večnemu počitku «o jo pol9" žili r torek popoldne. Naše »ožalje! Ljnfeao efc Savinji. Planine »o že dobile nujo lepo zimsko odelo, ki je objelo hrilmvite posestnike, kateri pa so bili na to že pripravljeni, »Kaj pa oni Um? Kaj dela Krlčinski? Ali m nnejp. ali se ae vrnejo? Kaj počno s*dai?< »Na svojih mestih stole: eni na užliski »lepi. drugi bolj daleč. Težko Jim je sporazumeti M med lebej, ker jo daleč, imajo povelje, nai ni »pomlad vsi odrinejo v Adrianopo! in naj n* mejo kar največ živeža s seboj.« »Za boijo voljo, to »e važno! Ce bo namrel ▼ Adrianopolu veliki vojit, shod, k vojna i nam! gotova. Treba Je gospod« hetmana takoj o Ism obvestiti. Tudi on misli, da bo vojna, toda to bi Mlo že brezdvomno znamenje.« »Halim mi Je pravU. da *© Um med njimi govori, da pride tudi um auiUn v Adrianopo!« »Hvaljeno bodi Gospodovo Ime! A nas le koamj peščica vojske. Vsa nada le na kamenče« »kali. Ali »Uri Kričinski kake nove pogole?« »Oni se bolj pritožujejo, kakor pa stavijo pogoje- Splošna amnestija," vrnitev njiii pravic m Slahčanskih privilegijev," kakor ao jih imeli * prejSnjih časih, obdrže naj čin rltmoistrov - to je vse, kar hočejo. Toda, ker jim Je sultan že več priznal, se obotarilajo« »Kaj praviš! Kako Jim more sultan več pn-znati kakor ljudovlada? V Turčiji je absolutum domininm** tn vse pravice so odvisne edinole Domoljubu< * dne 16. oktobra 4,-1. smo čitali dopis iz. Višnje gor<% kjsr poroča dopisnik o smrti Janeza Erjavca, češ da je bil. »najstarejši mož Dolenjskem Dopolnil je namreč 91 let. Da ne bo kak zgodovinar mislil, da sedaj na Dolenjskem ni več nobenega moza, ki bi imel že 91 let, lahko, do.kažemo, da imamo pri nas dva, in to sta: Jožef Jaltos, ki se je rodil dne 11. avgusta 1846 v Sp. Dragi, župnija Stična, in je s tem dopolnil že 93 let, ter Miha Kozlevčar, ki je letos 11. septembra prekoračil 91. let« stw;os,tl ,Za-»S*d*rj»*. Uakožal bi dopisnik iz Višnje gore že Uliko vedel, da biva skoraj na meji župnije \isnja gora. naša župnija je sicer ponosna na šc čilega m zdravega Sadarjevega očeta, vendar si ne upamo trditi, d« j« najstarejši »nož Dolenjske, ker M eavedamo, c|a se Dolenjska razteza preko .Višnje gore fn Stične še. daleč naprej. - M sja® že pri aaiih najstarejših, »očalih«, Baj-p^eteO še to. da imarrto v naši župniji tudi dve zenslci, ki sta letos .dopolnili ia 93. leta starosti, ia sicer: Marija Koščak, rojena 7. marca 1846, ter Ceglar Ana, rojena 21. julija 1846. Najstarejša naša faranka, »Gričarjeva mama« (Koščak Ma. rija), je še čuduy dobro ojwaiyeaa. ikilr vse na polj«, kuha In BeSB -JerOpIravtj vsa hifeia dela. O« ijn^fc »ako mfe^L, brez naočnikov vtakniti nit v šivanko. Tudii slu ima še popolnoma dober. — Pred nekaj onevi se je vanjo zaletel neki pes in jo podrl na tla.I Pobila se je nekoliko po nogah, da mora sedaj j prijeti za palico. — Bog daj še več takih dolenjskih grči NAZNANILA Dfhovne vaje ža žefce bftdov Mali Loki Oskrbnina za ves čas znaša, 85 di«. nTRa stava kunčje kežuh0v»ne,^Seja>n volne Hi io je P*ed kratkim priredila Zveza d?ušt& UceV & živali v prostorih, restay-?acUetPH šPti^enašla rele ^ med ^osetnifei' teF" zelju, da krat priredil« '-teko razstavo, kjer -b*, prišli Vsi interesentje na svoj račun » cenenim tik za trnovsko cerkvijo._^ V vsako hišo »Domoljuba«! Vpliv telovadbe na telo Mnogokrat slišimo zlasti iz ust preskrbnih mamic: naš otrok je tuko' slaboten in ni za telovadbo. fte za igre ni in kar pri meni v kuhinji naj ostaja. Ko bi vedela taka mamica, kako s takim ravnanjem povečuje zlo svojega otroka I Vsakemu otroku, tudi bolnemu in prav posebno slabotnemu, je gibanje bodisi kot noja ali izlet, v igri ali pri telovadbi, oziroma pri tem ali onem športu nujno potrebno. Zakaj? Vpliv telesnih vaj je koristen za vse telo. Predvsem se okrepijo po gibanju prizadete mišice udov, pa tudi trupa. Čim raznovrstnejši so gibi, tem zanesljiveje pridejo na vrsto vse mišice, tem skladneje bo izoblikovano vse mišičevje. Okre-pe se tudi kite in vezi, sklepi med kostmi pa postanejo prožnejši. Povsem naravno je, da zahtevajo krepkejše mišice krepkejšo oporo. Zato se odebele tudi kosti, na katerih so mišice pritrjene. Blagodejen je vpliv na srčno mišičevje, ki se pod vplivom telesnih vaj močno pomnoži, saj mora odgovarjati večjim zahtevam s tem, da poveča število utripov in krvno množino posameznega utripa. Pri odraščenem človeku udari srce vsako minuto približno 70 krat in pri vsakem utripu gre iz srca okoli 60 kub. centimetrov krvi. (To je približno toliko, kolikor je prostornina kock z robom 4 cm.) Ob večjih naporih pa se lahko poveča tako število utripov kekpr tudi krvna množina posameznega utripa-za dvakrat ali celo trikrat. Za človeka je boljše, k«r srce manj trpi, če trije telo potrebo po krji v glavnem s tem, d., se pomnoži množina krVi posameznega utripa. To pa zmore le enakomerno razvito, veliko inr močna srcer ki je takšno zaradi izvajanja primernih telesnih vaj. Posebno za svoja leta preveliki, pri tem navadno suhi, ozkoprsni otroci, pri katerih očividno vlada neko nesqrazmerje med razsežnostjo krvnega Kmečka zveza ima lastno posojilnic® Po glasilu Kmečke zveze »Oraču« posnemamo: V .Službenem ll3tu kraljevske banske uprave od 18. oktobra 1939 je bil objavljen vpis Posojilnice KZ v zadružni register. Besedilo vpisa se glasi: Posojilnica Kmečka zveze v Ljubljani,....zadruga z neomejenim jamstvom, j« bila ustanovljena dne 215. julija 1980 za nedoločen čas. Zadruga ima namen, zOT&jševatf; gospodarske razmere uvojffc ta družnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosegofcte-ga namena opravlja zadruga sledeče p izmeajaAega zraka na 3500 kub. cm, torej za sedemkrat. Obenem pa se pomnoži tudi število dihov v eni minuti od oni- minuti, od 7.5 lili« n«165 litrov _(to pa sey«la samo v najskrajnejšem slučaju), torej za 22-krat. Če ta števila dobro premislimo, spoznamo, kako vieliltega pomena je sposobnost izdAtnega širjenja in krčenja prsnega koša na rast in delavno sposobnost pljuč, zaprtih v prsnem košu. Razumljivo je torej, da napravljajo telesne vaje rebrne sklepe gibčnejše in rebrni hrustanec elastičnejši, rebra debelejša in prsni koš prostornejši, pljuča sama pa obsežnejša ih prožnejša. Pa še eno korist prinašajo telesne vaje:, bolj površni način trebušnega dihanja se omak« ne temeljitemu prsnemu irečinu, ko se vrši pre« - • vseh, ^di ^od^enejh inn^- ni ali pa sp legla raznih k«*-like.. . vaj na prebavila bo pač 'dobro znan.1 MišICrii napori povzročajo lakoto; s tem pa vpčjo potrebo po hrani To naj bi vzamejo k srcu mamice, ki žele na eni strani, «a bi bil njihov otrok vedno mimo doma, n/k drugi strani pa, du bi rad jedel. Gibanje tudi poživi čreyesno dejavnost (tako zvano črvičasto gibanje ali peristaltiko in izločanje prebavnih kov). Hrana se tako boljše presnovi, prebavi in izkoristi, neprebavljivi ostanki pa temeljito, hitro in redno iztrebijo. Slednje je za dober čloi vekov zdravstveni počutek zelo važno; marsikateri otrokov glavobol gre na račun slabe prebave in nerednega iztrebljanja,, oboje pa »a račun pomanjkljivega gibanja. . Da imajo od telesnih vty koristil tud> organi (koža. živčevje Itd ), se razume samo po sebi. Pogoj, da razvijejo telesne vaje ves svoj blagodejni vpliv na naše telo, pa je, da se vrse na čjistem zraku in v soncu. . . revmatična, prolini osvoboditi? S .. ....... _____________ sicer bolečine t« »topnjujejo. Vam illno, potpeln]« Izmeno anovl ranj« g.. ^ m lenje s pitjem strogo po naravi li tadotitaca larUa dobra mati narava. bili io razpravo. io mesto: rostno >uu»iuo u,™«.. JVlIchaelklrchplaU Nr-13, Abt. H. 284. ttraa 16. »DOMOLJUB«, dn« 8. novembra 19» Stev. 4g Črni gaber kupim m takoj ali ia peiek poiiml. Plačilo tako]. Ud t pred posekem. Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo »Domoljuba« pod Številko 10392 OKOVJE ZA OKNA IN VRATA, ključavnice — tudi najfinejših vrst —, slamo-reznice, reporeznice, robkače za koruzo, vinte za vozove, pnoinične in vodne črpalke, pluge in brane, štedilnike in peči, dobite še vedno zelo ugodno v železnim FR. STOPICA, Ljubljana, Gosposvetska 1. (ferš) ia je zeliščno mazilo flOKAHAM Hefteto priznanj od babic in mater. I maritoj^ovit^godnojn^hitro delujo^prf Dobi a« v lekarnah in drogerljah. Glavna zaloga lekarna ar. OMJUC, ŠL VM nad i|«Mimo Sloveča filmska Igralka j« potrta srla pradaa, valad časar ao jo prijatelji spraicvali, kaj ji j«. »Saj ima vsega,« ji ja dajal nakdo, »elavo, lapoto ia premoženje, da aama ne vaj koliko.« »Saj to j« ravao, ker imam premoženje ia sam tako bogata.« »Kaj pa ta potem ia taraT« »Pomisli, jaa imam tu «Mga v izobilju, a moja »boga mati pa takorakot strada v podetretoj ao-bici.« Mttm Wfffl HlmnšMmtStk »REDIN« sa praiiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro In x malimi strcild zredi sroje praiiče. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stan« 1 zav. e din, po pošti 12 din, S zav. po pošti 24 din. 4 zav. po polti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. PradaJ« ft-trtja Kmc IjaMJ-i. ftHwtta tU. Na doioli pa prodaja Redin vsaka trgovina. | ........._____--——^ Učitelj: »Vai ain j« zaostal v zemljapiaju.« Mati: »Ni« ne de, aaj itak nimamo denarja, aa bi potovali po avaiu.« Kupuiemo Sipek po najvišjih dnevnih cenah. Salus d. d,t Ljubljana Preklic Podpisani preklicnjem, kar sem govoril zoper gospo Podbevšek Marijo ter g. Kumerja Jožefa iz Moravč, okraj Kamnik ter se zahvaljujem za odstop od tožbe. Ignac Kocjančič, Moravče, okr. Kamnik. Zobotrebce vse vrste kupujem H. PakK, UbMIbm, Sw. Pgfra mdp27 B.i »Vam. Moj trgova« razama to irmtab.- Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica alt m« prostor valja za ankrat Din 5, Naročniki »Domoljuba« plačajo nato polovico, ako kupujejo kmetijske potrebičin« ali prodajajo svoj« pridrlk« ali iičojo poslov otiroai obrtniki pomočnikov ali vajancav in narob«. Pristojbina sa mala Oglasa ao plačaj« napr*!, 800 din mesečno lahko vsak zasluti, s Pošljite znamko aa odgovor. Jos. JBatič, LJubljana 7. Krompir Vsako količino kupim. Ponudbe a najnižjo ceno poslati na Anton Podobnlkar, Vrhnika. Vajniea aa kovaško obrt. takoj sprejmem. Oskrba pri mojstru. I. Pokora, Skorja Loka. Polhi vi k«ži Halce, kune. dihurja In veverice, kupuje L, KOT. Ljubljana. Mest-ni trg I. PtttttVI prodam aaradl preselitve. Maček. Pod poč t p. Preeerje. - * l.....t... *tra«aB sporočamo, da J« naprodaj ve« prvovrstnih pogrezljlvih Mv. etrojev a SO letno garancijo prav poceni mamo pri »Promet«, v Ljubljani (nasproti krlžanake cerkve) — Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Posestvo ■ vsem gospodarskim poslopjem, v okolici Novega mesta, v Iz-merl • ha In 10 arov, naprodaj. — Na Zeljo kupca a domačijo proda se tudi manj zemlje. Poizvedbe se dobi v občinski pisarni v Mirni peči. Vajinu k mizarskim strojem sprejmem. • Andlovlc, (aga, Škofljica. Strižmj« konj na novo Izvršuje Kune Anton, kovač. Sinja gorica iS, p. Vrhnika. levo stamvanj« 1 sobi, kuhinja, priti-klina — takoj oddam v Stranski vasi. — Vprašati: Koča mernik. zidarski mojster. Stranska vsa t«, p. Dobrova. ■ ' ■ ' l" h- j . Krav« i tefetes dobro mlekarloo. prodam. 8p. Hruste« T, p. Dobrunjft. Vrt lepiti praiiftiv 7 tednov starih, proda Janea Trkov, Zavode, p. Dobra nje. Letošnje nov« figi sa lganjokuho, prvovrstne po najnisjl ceni na razpolago pri Oratmu v Most« h. Drti« ličem sa kmetijo, staro do 40 let. Dekle Marijin« drutb« Ima prednost Plača po dogovoru. Naslov v upravi Domoljub« »t 17254. Kmetij« srednje veliko na ravnini ol> ceetl. oddam v najem a vaem Sivim In mrtvim Inventarjem. Abeolvenll kmetijske Šole tn kavcije amotnt Imajo prednost. • Ponudbe upravi »Domoljub«« pod »KasetHa« It. 17SSI. . Krav« dobro mlekarteo. ki a« I« dni oteletl. prodam. Jenko, Vodic« n. LJ. »t tt. ZaraBcn gozd kupim. KoSelJ, Bohe* rtčeva ». Ljubljana. Služkinj« sprejmem. Dravlje tU JoSel Kogovftek. Polhe, jazbec«, trni in vse druge kož« ku. puje »talno Zdravit Ljubljana, Btarl trg | nasproU kavarna Za-laanik. Pekevskfga vajenca tUdI a vso oskrbo — sprejmem. — Ponudb« pod »Poiten. penami Ilenlgman. Toplice ti Novo mesto. Usnje domačega Izdelka nadl najugodneje obrt. nlkom In kmetovalcem LAVRIO, usnjarna — a«. Vid pri Stični. m» eUck« perilo |n vaa oblačila po prlanano nizkih eanah at nabavite prt Preekerja • Sv. Petra oeeta 14. LJubljana. Katipko dekli ti letno, čiste pret«-kloetL dobra skrbna gospodinja, s nekaj prihranki, teli poročiti poštenega, tres-nega, malega posestnik«, obrtnika aH pa ualulbenca. primerne starosti. Ponudbe • sliko upravi »Domoljuba« pod »Sreča« It 17137. Kupujte pri tvritak, ki oglašajo v ^otnoljobu"! LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI aadra^a a neomejenim jamstvo« Mllaf«, Hlklofifera cesta i ▼ lastni palači obrestuj« hranilne vlog« najugodneje Nova in stara rlogo, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po j proti odpovedi po 5% »Oomoljab« stane M 41« sa *J» — eet« |et«L aa i Demsi ; " Pel leta, «a Inozemstvo M din. ~ Dopis« ia spis« (»rojema arodailteo »Daualjaba«. naročala«, taserat« ia 'j"*«« - ea saračsaa.ato p« Meete«ai onlka. - Telefon aredaittea Ia apravot «MH, Izdajatelj: