Na Posavju. Bilo je na Posavju, tam doli, kjer se razprostirajo silni gozdi tja proti Hrvaški. Omamljajo te, ko nebrojni solnčni prameni lijo v svečanostni gozdni mir, da drevje zalesti v tisoč barvnih niansah; diviš se jira, ko njib. orjaške prsi ječe v borbi z divjimi viharji, da ti duša zadrhti v bojazni. A čemu bojazen? Saj tisofletja traja že ta borba, tisočletja je zmagalec gozd ! Na nasprotni strani valovi zemlja polna uevzkipele mlade moči. Bazcvete ta moč, opojea duh za veje tja do vinskih orjakov, ki osamljeni spe y leseuih hramih. Zbude se jim spomini ua jeseni radostuega petja, ki je zaplavalo preko njih v dalje, ko se je upogibala trta ter stokala stiskalaica. Bazposajen je bil sladki sok v mladi svoji moči, a v njih objemu se je vendar naposled ugnal v rujno vino. Po moči cvetnega vonja sklepajo ti hrastovi orjaki ua bližno jesen. Doma je v teh krajih vino in z njira pesem. Ni delo rodu, ki prebiva tod, začrtalo tistih resnih potez v obraze, ki jih opazujemo drugod. Z vinom in z pesmijo se začne dflo, s tem se nadaljuje in z obojim se konča. Zato je neizpeta pesem tega ljudstva. Prišla je v te kraje k sestri na počitnice mlada, pol razvela roža. Kmalu sva se spoznala. Ni bil njen korak iz življenja, ampak iz cvetnih poljan mladosti, zakaj vse mračoe, avinčeno težke misli, ki so včasih legle na njeno dušo, niso mogle zresniti njenih čudovito jasnih očij. Hodili smo često skupno e sestro po skrivnostnih gozdih v solčni dan. V Iunojasnib nočeh pa smo zablodili tja gor med mlado vino, kjer je ležala pred nami v srebrnera svitu Savska ravaa s temnimi konturami Gorjancer \ ozadju. Prevzel nas je čar bajnokrasne poletoe noči, da so onemela usta in je duša, pijana lepote, zasanjala v eterske višine. Pozuo srao se vračali "doraov, in drugi daa so nam bile trepalnice iz svinca. Mnogo smo si pripovedovali na teh pohodib resnega in vpselega; a mladostnega veselja, zvoukpga sraeha ni bilo pri njej. Vsa mlMdost je bila v njenih jasuib očeh, mladost cvetja, ki ga še ni opalila slaua življena. Nekoč pa so se zraračile te tako .jasae o?i. Prišel je namreč k nara fant iz življenja ter vrgel odurno besedo med nas. Začutila je njena duša umazan prst, ki se je dotakuil: zdrhtela je kakor cvetka pred ledeoira pišem, ia solze so zrosile oči. Oj, življenje, zakaj si orosilo te oči ? . . . In ali si jih zadujikrat? . .  l ^'