List li-Ji Tečaj XXXI. f) $ • r t Ai ospodarske, obrtniške narodne • M Ishajajo vsako sredo po poli. Veljajo y tiskarnîci jemane za celo leto 4 gold., sa pol po poSti pa sa eelo leto 4 gold. 60 kr 2 gold pol 2 gold. 40 kr četrt četrt leta 1 gold.; pošili 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 29. januarija 1873, Obseg: Dokazi velikega dobička, ako pridelnjemu krompir t«»di iz semena. deželnem zboru lanskem. M nogo vrstne novice. Naši dopisi. Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem y Novićar. Gospodarske stvari Opomnim vas pa 7 dragi bralci, še tega f kako da Dokazi velikega dobitka » ako priđelujemo krompir tuđi iz semena. Po lastuih skušnjah spisal M. Brežnik, učitelj. II. morate seme sej a ti, danebo kdo praznega delà imel. Naredi se z. desno roko na zemlji brazda na obe frtrani in graben v sredi. Potem se prime v ravno isto roko seme, se troši v grabenček, in z levo se mora seme v istem času z zemljo brž pokriti, to pa zato, ker ako se drugač seje > ne rodi } odnese lahko vse sila lahko seme. i r ; . v7 Í— — * kajti dež izpere in veter Čudno Naj zdaj malo bolj na drobno razložim, kolikosen množí s tem je res, da se ravno krompir tako obilo po- dobiček doide gospodarju, ako iz semena prideluje krompir. Ako gospodar vseje 2 žlici semena, izraste mu blizo 20.000 rastlin (flanc) za presajanje y da žici se presaja. Imenitni Wiese v knji- , ki je ravno na svitlo prišla, ^^, u« jc ^aiciijo natornih postav (eine Verletzung der Naturgesetze) toži da je žalenje to y ako se krompir samo po podzemelj i (aus U cah pomnožuje. Nadalje pa, da iz nevednosti (aus Unbekanntschaft) Vsaka rastlina mu rodi najmanj 5 krompirjev ali So se Jjudje tega poprijeli, da krompir s krompirjem podzemljic, tedaj znese to skupaj 100.000 pod zem ljic. (ir ne s semenom) pomnožujejo, ker druzega niso ve- Drugo leto, če bi ta krompir vsadil, in mu vsak deli in tako tudi mi, ker druzega ne vemo, tako krom- rodi najmanj 10 krompirjev, zneslo bi to 1,OOU.OOO to JC»JLll<»lIJ IV/ AlVUJ^l.jV' , KJ i vv i , W je, 1 milijon krompirjev. Ce na vsak mernik štejemo 300 krompirjev, znesel bi ves pridelek 3333 mernikov. pir sadimo. Ako mernik samo po 50 krajc. računimo, dal bi kmetu ta priaelek 1666 gold. 50 kr. Ali ni velikansk dobiček? Seme je vredno bilo Dragi gospodarji ! poskusite tedaj sami, in če boste tako ravnali, kakor vam svetujem, gotovo mi ne boste rekli, da sem vas — nalagal. krajc. iz njega pa tako bogat pridelek! Ali je pa tudi mogoče, kmetu todoseči? Prav lahko. - Zakaj? Vsak si lahko pridobi krom- žlici, ampak na bokale. Vseje pirjevega semena ne naj ga na prostor, ki bi meril 6 štirjaških sežnjev ; Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem v deželnem zboru lanskem. Razprava o vinski in sadjerejsJci Šoli na Slapu. žlici ali žlice. line Za presajanje flanc pa potřebuje za vsake štirjašk čevelj, toraj potřebuje za 20.000 rastlin rast- îjsk šoli ; (Dalje.) predlog finančnega odseka o vino- in na S lap iz it z)ll - xj\)\j\j cuijctoMii ucvijcv , tu , iJj i v t* u oci* ov uvn»u « mul ijauj giui xj n i u \j, a 1 njev široka, 18 pa dolga s 5 kraji. Toliko prostora se dr. Ra zla g in poročevalec dr. J. Bleiw žlic 5000 štirjaških čevljev to je njiva sez- se dekan Grabrij sadj v Vipavski dolini potegovali so grof Barbo, Peter Kozler, rabi prvo leto za flance. Drugo leto, ako računimo 1 krompir na štirjašk čevelj , je potreba 100.000 štirjaških čevljev prostora, to je, en oral (joh) in 666 štirjaških sežnjev. Vidite! 1 in pol orala je zemlje potreba, da se to doseže, — toraj toliko kot zdaj zemlje. Znano mi da naši navadni veliki kmetje imajo tudi zdaj po orala za krompir, toraj omenjeno lahko dosežejo. bijali so ga pa dr. vitez Savinšek, Krom marič in Zag > y od r a- trebo vdaj Dr. Z a vin sek sicer izrečno pripoznava „živo po adj ga boj m ijske šole na Vipavskem", ali na- Je> azen, da bi ministerstvo ne dalo podpo za solo kmetijsko na Dolenskem, ter da bi zaostali v ta namen obljubljeni doneski nekterih Vipavskih občin tudi mu ni všeč. da bi se ta šola imenovala ..deželna » Naj naznanim zdaj še vsakoletni stavek, da boste šola". On nasvetuje, da bi se z deželnimi sredstvi dověděli, kako delà ti, da dosežete namen. Sejte vsako tirana „specijalna šola za sadje- in vinorejo" ustanovila leto seme, potem sadite enoletni in dveletni krompir; ui uuuuua ^tcú« presadite sadike (flance) in iz dveletnih krompirjev si deželnemu zboru v potrjenje; ako bi se pa ta nasvet na Slap da bi se pa dotična zaveza poprej predložila pridobite sopet seme. To je perijoda ali kolobar za setev in saditev. Dveletni krompir daje seme; potreba ga je samo ne sprejel, predlag on naj se grajščina Slapska kup toliko saditi, da se seme dobi. Tako se to neskončno vori blizo tako le ali pa kako drugo posestvo v Vip Potem poprime dekan Grabrij an besedo in go Ako se as kot Vipaveo sa Solo Vipavsk ponavlja. Prvo in drugo leto se ne more še po tem stavku delati, ker gospodar mora imeti prvič seme, potegujem, znalo bi se misliti, da govorim kakor dru 1 > —çv^VM«. — —r * * * ~ ~—" 7 —© "j—j •—— ič enoletni krompir, in tretjič dveletni krompir* cero pro domo sua" Ci to venáar ni tako* Ako se po v tegujem za-njo^ se potegujem res za Vipavce, se po- tegujem pa tudi nasproti gosp. dr. vitezu Savinšek-u trto in za grozd, je kakor da se s tem refce: letos je bilo vse a<*odno * # % m mi « ^ Cl za deželno soi o (dobro!) in — smem reôi državno korist. (Pohvala.) celó za AI pridejo leta y vsie lepo dozorelo, zato dobro da ni mogel grozd dozoreti, za da Res je nam prehitel mraz, zima, zato slabse vino. Ne rečem vino. a je v*-------v • # # ^âv-u.i^» luiaci, "«m«, oiđuac vinu. i*v reuem, aa bi içavce m v prvi vrsti ta sola po- se to v naši domačiji velikokrat godilo, a vendar se le primer i, da grozdje kod ne dozori, in da po tem ni • i i li / i • • « » • • ^ t trebna, in zakaj? Od Vipavske doline se govori, da ]e, akoravno ne nebeski, vsaj pozemeljski raj; al kdor hoče seljuje. y MHMI v raji živeti, mora vsega vino tako dosti imeti, da 9 kakoršno bi imelo biti. se razve- pavsko dolino Vipavec pa je fe daleč od tega; njemu po- tem času ne enega leta manjkuje še potrebnega kruha! — Vipavci imajo za-se, moglo grozdje dozoreti. to je, za s voje vsaj sem že 41 let tam Kar pa zadeva Vi- da bi se moglo řeči ni bilo y : letos ni Število, premalo zemeljskih tal, da bi si za potrebo kruha přidělovali. Na prste jih lahko pre- groz ije dozori , je gotovo Ako je pa temu tako, da tam zanesljivo vsako leto da štejem, o kterih se more reci, da si dovolj vsakdanjega , se tudi tam nekako najbolj vrata odpirajo do šolske pripravnosti, in do vsega blagostanja, ki iz vinoreje izhajati more. Saj po- živeža pridelajo j a to zato y ker nimajo kje. Da si da ga teuaj, kolikor ga manjka, od drugod dokupijo, da glavitni pogoj morejo še druge dolžnosti opravljati, clavke plačevati in temu pristopi temu je to, da grozd dozori. še vprašanje: kakošnega plemena kdo vé kakošne stroške še zraagovati, jiin je edina trta naj se sadi in obdeluje. Po tem naj se še vé, kako pomoč: vinski pridelek! Kdor tega nima in za nj grozdje umno v vino spreobračati, in Vipavec ako . * r ---- ------ o ------- —--j o ---J ...... "r. , .' , »tvu solda ne potegne, velika je reva, se mora drugače za zna na vse to dobro paziti, si vino pridela, kakoršno živež vbijati, in celó po svetu iskati ga y da se preživi, sam imeti hoče. Vipavec lahko taka vina prideluje, Ako je pa Vipavec na vinski pridelek toliko pri- kakoršna se zdaj iz druzih dežel v naše vpeljujejo in se vezan V CAAU • bo vendar, gospoda moja! vsak přiznal je te vinorejske šole treba, ktera ga naj učí y da si mogoce, vina pridelati, in sicer tacega y y se mu ko- bo likor dal pošten krajcar za-nj potegniti. Po tem, bo svoje blagostanje toliko bolj poboljšal in denarca več pridobil, kolikor ga bo več šolski nauk in potrebna da mislim, si V i p a v i y kar omika k temu sposobnega lala. tega Ne bom ne znaj o ; rečem pa svojih Vipavce v zaničeval, da ze moraio s težkim denarjem plačevati. In to zato, ker y , kakor sem rekel, vsake trte grozd dozori se za drugod ne more tako lahko reci. Pri na3 imamo lahko taka vina, kakoršna se nam iz Francoskega, Špan-skega in Bog vedi, od kod še, pripeljujejo, da bi nas šola izučila jih tako napraviti. poročilu smo slišali, da se bodo učencem s ti- vsega pendij e in kdo bo te dobival? Vipavec težko pinji, kakor vinorejci povsod pri leto, da Vipavec stoji na tišti sto- ker je tam domá. Oddajale se bodo drugim deželanom nas. Vsak delà, kakor f » r kar zna Je tako kakor ga je oče in stari oče učil y in misli y da vsaj bodo iz vseh krajev učenci dohajali učit se zadeva trtorejo, posebno pa kletarstvo. In to bo pač prav Še na misel mu ne pride, da bi se kaj šio za deželo in ne za samo Vipavo. drugače naredilo. Zato je treba, kakor povsod tudi tukaj, nauka, treba je vinorejske šole y tako da se lulu luiva-j, u a u iv a>, u cua jc v i u v i c j o ouitJ, oc au zjevuj jcv^ u.uiX liU £JiJ£» P ťl (Iclcltl j 1 n ravno ^aiv/ U 1 UC% U1 DU 1*14, VA I Ul u^v/u uvuvuj J/VVJW4AV mu je treba poduka, mu je potrebna vinorejska šola, v Metliškem kraji, in tudi drugod na Dolenskem to zato bivamo. Ne rečem da bi se tudi drugod po deželi, posebno da si boljemu blagostanju pripomore Gospod dr. vitez Savinšek je rekel, da sola v Vi- za to nam je šol treba! kaj tacega izdelavati ne moglo, toda znati je treba, in ne bo „deželna šola", da bo samo Vipavska. Temu moram odločno ugovarjati. Prav bi bilo res, ko bi se pa vi Nekteri gospodje pravijo, »i ^ *«, drugod bolj v središču napravila. Prav je ! naredite da naj bi se ta šola taka šola v vsakem vinskem okraji dala ustanoviti naša da bi pa ga drugod iskala mladina tak poduk povsod domá imela y JO , aivu oc ua , a i ^icjio , a. u i i » v »«g wv o »»» nas imamo vso podlago za njo skoraj zašto nj ako se dá glejte koliko vas bo stala. y ne ako ťc* loaaic» , «ivu pa VZaUiemO , uo, ui u^ia ne mogla več, nego samo eno vinorejsko in sadjerejsko da dežela Pri (Kra- mar i č šolo imeti. trdim še , še zmirom, da Vipavski kraj je za to najbolj pripraven. In to mislim dokazati. Znano je namreč, da se vinska leta zastran pridel- kov med seboj ločijo. Letos je V sredini Kranjske dežele.) Gospod grof Lanthieri nam je blagodušno svojo grajsčino na Slapu in za solo potrebna zemljisča zašto nj odstopil; da bi se pa kje drugod taka šola usta- stavite predloge, vlado prositi za 30.000 noviti mogla, se je slabo, ali srednje leto! in zakaj? pravi Nič y za dobro leto, gold, podpore! drugo ne 9 nas bo za deželo vendar Kdo tedaj ne bo sodil, da šola pri najceneja, najbolj godna sastran praktičnega poduka in tolikanj Tec škodujejo toliko kot železná. Delajo jih iz navadnega ▼ažna ker tudi Uoriška stran "bo svoje učence rada slamnatnega papirja / w # b w 1 7 polo na polo va-njo pošiljala Gospod dr. vitez Savinšek je omenil da bodo vsi prešaj o naložt ne pole z mašino, ki pri 1 imaj 000 cen o m potem centov tehta. * líospoa ur. viue* oar.us^ jv. , «« wvuv to» Kolera je že dalje časa na Moravském, oie- stroški zastonj, ako čez 30 let šola jenja, in se vse po- skem, Ogerskem in v Galiciji, kjer je več tisoč Šle- sestvo gospodu grofu nazaj povrne poročevalec dr. B1 e i w e i s odg to naj gospod ljudi pomrlo. Tudi na Dunaji se je zadnje dni prika- ta reč otvji, wu^v . -—— -r---- smelo gospodu grofu saj nekaj privoščiti toji ker bolje vé, kako zala, pa dozdaj le nekoliko ljudi napadla; za kozami toliko vendar smem vprasati: ali bi se ne pa te dni se zmirom mrje po 12 ljudi, mladih in starih. 7 ki nam za toliko let grad in zemljišča to nj odstopi? Po drugi strani se pravi, da bodemo toliko stroškov imeli, ker je vse z al to tudi ni tako p u š č Jaz tla vsa n e o b de 1 dan skozi okno vidim Naši dopisi 7 severnc Amerike na Slap, in mi je znano, da tam ne bo treba niti ene posnetek iz jan nove reči delati, kakor kar bo ravno za šolo predelati ki zem treba. Poslopje je prostorno in v dobrem stanu liiska tla so dobro izdelana. Gospod grof je imel kakih let gradnika, učenca iz Klosterneuburg Tirolsko ki On se je Schmid *) sokočastitega rojaka Franca Pi čeravno v 88. letu svoje starosti, delavec v misijonstvu svojem Izročite „ No vica m" nam piše gosp. Ferd tnivega pisma sem ga ravnokar prejel od našega vi- iz Amerike ki vendar še neutrud p je ve- před malo časa preselit na južno čidel vse prostore čisto predelal, tako da nekaj časa niso nič nesli. Zdaj ne bo treba druzega, kakor pop namenjen družbi kmetijski naši. vsaj deloma tudi 77 Srčna hvala pise gosp Pire za poslane dve iet se teg 7 kak ; knjigi živalstva in rastlinstva, razjašnjene z ličnimi po in z delom napredovati, dobami, ktere moja šolska mladina z velicim veseljem kakor bo treba za solo. vprašanje: koliko se zdaj na Slap vina morem pri toliko povedati, da mi je unidan gosp leduje. Jaz sem v 88. letu svoje starosti že zeló slab da ne bom dolgo čivkal". Moliva menim delà, grof tožil, kako malo je letos vina přidělal 77 mi reče zu 250 Conzi erfechst" ich gewôhnlich Conzo ali kvinč meri poldrugo vedro, bi tedaj ta pri III bolehen , ^uiuujui ^ Ud u^ uuui uuigu Uiv&ai. • jjxvjnyi drug za druzega, da se v dolini Jozafat srečno vidiva SonstTiaie živim zdaj v sila mrzlem kraji, in čeravno sedim hudo zakurjeni peči, da si smodira spredej obleko, Pn - - vendar zmrzujem po hrbtu. Nemška fara delek do kakih 41 0 veder znašal. Kolikor je pa meni anano, prideluje gospod grof svoje daj 7 se imenuje Rich P 7 večidel na tistih 7 tle h nograde ki jih misli šoli odstopiti Ima sicer se druge vi- državi M in es o ta v se verni Ameriki naša ljuba kmetijska družba? Imate že pošta Littefal sem s v pa dar mislim, ako omenjeni pridelek od poreznice 250 kvinčev 7 da se ga je na » ►Slap vsaj polov nok mlatilnice, kakor jih imamo tukaj ? Kaj pa počne jal nice, ško- Rav- sem spi ali naj manj 150 veder přidělalo. Ne more se tedaj reči da je ta reč zanemarjena ; Ako bi na ta način ta šola mogla vstvarj biti nemške bukve o treznosti (Tempe-in jih v tisek dal, da s pritrjenjem vseh duhovnor osnujemo društvo za treznost pri naših Nemcih, kajti žalostnému pijančevanju so se udali večidel vsi ne bo samo Vip v bolíš da se bo celi državi vstreglo. ta uiv^jia « otTaijçua uiu, i J----- ----J —---— ----- blagostanje, nego mislim, na novem svetu obogateli. Pozdravi mi naše ki 80 v _ se jake in Prosim pomisliti, gospoda moja! koliko straŠnega posebno ljube gospode pri odboru družbe kmetijske" KllSijc v decembru 1872 denarja gré za tako imenovane 77 Flaschenweine" iz de- stivsi grad V (Konec.) Zap žele in iz države, česar treba pa ne bi bilo 7 ako se se gledat kmečke bolniš ebogatega grajščaka, odpravil sem znalo tako vino domá napravljati. Naj se ga uči Vi- y njej in vsaka stvar tam, kjer je Vse je bilo snažno bolnišnici treba paVeC lJ(tj|Jlcu uciau ^ ivbi mu jvj xv tvuiit * ovi nnjuuijo ------^ ~ - — — ~ ~ — — 7 « 1 v^v. * < ugodno, potem ga bodo kmalu dolenski vinski kraji po- £al?jf .z, vanami, pekarnica — cejó čista kuhinj 8nemali, in denar bo naraesti iz dežele ginil, jpred delati ker mu je temu vse najbolje 8ll^e svitle sobe, čedna oprava iz brezoveg lesá V ostaj al , III tciu tuj isc uuuo v ucúcxu rauu, na|ti cujcui zagotoviti, da iz našega grozdja se bo dalo dosti bolj in celó tuj se bode v deželo vabil kajt domá smem Rad na tanko ležal ko- 1 • V • hisi. bil ta ne dragi, po vasćh pogrešani zavod bolj da bi v njem ne ob ogledal, al bal sem se ^ ugicurti , ai uai ocui ua ui v Lijem uc \ju Po Moskvi se je namreč šopirila gospá kolera. pošteno in mikalno za botelj od drugod dobiva. Zastran tega ostanem pri svojem spoznanji, da bi ta vinor^jska šola na Slapu ne bila samo Vip dobiti, kakor se zdaj komaj sem preživel eno noč in pol dneva v Ruski stolici 7 »autu v ipuvv/u, nego da bo deželi in ^aui^Ti^noum; zato živo priporočam, da se predlog potrdi, kakor ga državi koristna kolerino lega sem vže je zvedela me Ta ter poslala nad-me svojo nagajiva nesnaga me je napadla sredi be dne na Kremljevskem vrtu na razstavi gnil ; predno četrti del zanimivih predmetov ogledat Bnančni odsek predlag iva pohvala.) Spustil sem se v beg in bežal na kolodvor, ker so me (Dalje prihodnjič.) noge voščikoveg konj nesle. Celó od tjotke, ki 0 ^ ___ „ me bila pod večer na čaj in na sajke povabila. se nisem Mnoffovrstne novice. je , mogel poslovit o J° Ameriko se je samo iz P r u s k e g a (Prajzov- skega) lani preselilo 180.000 ljudi. Toliko sreče mora poslal v „Novice* Kakor polnil sem JeJ eno željo, da sem meni, se je biti v strpeti tej „liberalni" nemški deželi, da je ljudje celó ne morejo * Škoda na Českem po povodnjah lanskega leta maja meseca je zdaj še le uradno in na tanko cenjena; menda več njim zgodilo; mnogi se celó niso upali iz dežele v Moskvo. Zato je imela Moskovska razstava v primeri z druzimi malo obisko-valcev; najbolj srečni dnevi so jih přinesli po 15 tisuč bili so pa tudi dnevi s komaj 200 do 300 obiskovalci pišejo tukajšnji časo * ona znaša 8 milijonov in 885.450 gold, škode na želez- nicah in cestah, na hišah in drugih poslopjih, na fabrikati itd. Ljudi pa je potonilo 240. pisi stroški Gosudarstvenni kontrol' bo svoje račune za 1872. leto skoro dokončal ov nad deficita. in pokazal se bo lepi pre ves državnih dohodk je drugo leto, od kar Rusij m * Papirnata kolesa so začeli poskušati na neki 6 mili i » # tr 1 # • «èt -1 1 1 a li Preteklo leto je bilo dohodkov 508 milij Amerikanski železnici. Hvalijo jih, da so trpežna bolj kakor železná, da rahlo tekó po šinah in jih ne po- rub I jev presegli stroške 7 letos ; ki so za 7 pravijo 7 bo Lepa hvala za predrago pisemce Vřed $ ostanek za nekaj milijonov veči. Te ostanke dajajo čitamo y domačih listih in pa ▼ „Narodu"! Škoda, da večidel Veliko-ruske gubernije, okrajine imajo še veduo taka razodetja ne spravijo navadno nič veselega na da so pohujšljiva in morebiti spravo zadržujoča. veČi ali manji deficit. Tako je bilo preteklo leto na dan } Kavkaziji dohodkov milijonov, stroškov pa i 8 mi- Po drugi strani pa se ne dá tajiti da UMiiawu'ji «v/uv«iw » v UJH.JV/UV j J«» ' v XXXI- X W «lUjjl OMWUI OW HV> U» lajlU , Uđi gTOtH in U115I lijonov; v Turkestanu dohodkov 2 milijona, stroškov 6 nebo vedri. Jez nočem ni zagovarjati, ni grajati tega blisk milijonov. Celó kulturonosne primorske provincije so kar o tukajšnjih zadevah po časnikih beremo imele 132 tisoč deficita, kteri so pokrile Veliko-ruske dfžim itaiijanskega pregovora : gubernije. Pri vsem tem se je tudi državni dolg j ker y se Izgovorimo se dobro „Patti chiari, amici cari". potem pridemo brž ko ne do letošnje leto zmanjšal za 12 milijonov rubljev. Številke porazumenja. In ravno zdaj teče - kakor slišim in 12 v tako ogromni državi sicer niso velike, vendar poravnava zarad razpora, ki je bil nastal v tukajšnji citai ni ci o začetku društvenoga leta med „mladimi" kažejo nadepolni napredek v financnih zadevah. Steber Ruske države, kmecko „soslovije" si od leta in ,,9tarimi". (Nerad rabim ta izraza, a rabim ------ --------------, -----. . ----------„«v«,..«. . v«, cv ju, do leta bolj pomaga na trdno podlago. Odkupnino so sta že znana). 0 vspehu bom znal drugoó kaj povedati, ker letos spet izplačali s pribavko, razun nekaj nekdanjih kakor tudi o tem, ali bo imelo porairjenje na socijalnih Litovsko poljskih J® mnogo letos tlačilo leti požari in nazadnje goveja kuga. gubernij , dasiravno nadlog, posebno spomiadt suša zemijedeice tleh kaj vpliva na politiške navskrižnosti med stran kama, med liberalno namreč in tisto, ki je identična z , po-novejsi čas so Prva Noviško" ali stranko narodne večine v deželnem zboru Kranjskom. GovoreČ o porazumenji ne morem si kaj se zemljedelci jako poprijeli vzajimne pomoći posojilna tovaršija se je osnovala 1883. leta, potem da ne bi omenil ene glavne napake, ki se nahaja v po- do 1869. leta se dve, zdaj jih je vže 117, ki delajo, lemiki pri obeh stra nkali, te namreč, da se ne razlo- in 60 najnovejših jih je položilo svoje ustave (pravila) čuje govorjenje in delovanje na javnem, politi- pretekli november v senatsko kancelijo na potrjenje Pred nekaj tedni so zagnali angleški časopisi sum, škem itd. polji in pa privatno, osebno o fa- da si je Rusija podvrgla IIivo (Sivo) ali vsaj da poslala armado nad njo Je našanje posa m n ih privržencev te ali une stranke. Akoravno je resnično, da ima privatno mišljenje in ve- mote. Rusija zdaj ni poslala arma.de proti tem je bilo nekoliko po- denje vsake osebe vpliv tudi na njeno javno delovanje II ivi z na- vendar > ne gre vsega menom y jo zavojevati, ara pak odpravila je dva mala dotičnikova privatna obnaša na veliki zvon obesiti, dokler ni postala o ci tno pravec odreda, enega iz Krasnovodska na Kaspiškem morji, javni njegovi politi ki. Predno se pa kdo upa, pokazati druzega čez reko Embo v stepe ali puste, ki ležé od se v politiki in javno tacega, kakoršen znabiti na Kaspiškega in Aralskega mor ja proti Ili vi, razsledit in ostrašit tište Hivincem podložne kočevce, ki blago Ruskim Kirgizom. Oba odreda sta svojo vže řešila, in Krasnodvodski se je tudi vže vrnil na tihem je, bode pač vdolgo premetavai v roki žrjavico, da na logo se ne spece y ,Cloveški • * lL oziri" so in ostanejo za mnoge ljudi raerodajni. Kar se mene tiče, ostanem pri tem y da med našima strankama ne samo v Gorici svoje mesto. Vendar Ruski Časopisi resno pretresajo, temuč tudi drugod f ne bo stalnega miru, dokler kaj bi bilo boljše, Hivo popolnoma podvreči ali samo „mladi" ne jenjajo moliti Ljublj. „Tagblatta", oziroma prisiliti jo, da sklene kak dogovor, in neha po roparsko njegovih tako imenovanih liberalnih naČei (sit venia napadati na ruske kupce. Iz vsega je vidno y da v verbo!) To je tudi glavni zadržek, da mi na slovenski krátkém bo nekaj resnega. Po besedah Moskovskih strani prave kompaktnosti proti ustavakom 77 Vědomosti" je priČakovati pokorjenja Ilive prihodnjo dobro vedó, da y ker oni so nasi „mladi" v spomlad, an voaj ^uouoju «ï^uoi»». wí« hanstev si Rusija ne osvojuje, kakor da treba teh dežel, ravno narobe, omenil sem vže više, da tovarišev. take okrajine njeno finančně moči požirajo; krotiti jih potegovati za vse, kar je národové ga pa mora zato, ker njeni trgovini silno škodi jo. Edini ali vsaj ne pozneje avgusta. Srednje arijskih bliže y a nam samo v eni. JeJ bilo deveterih rečéh njim To, deseto reč pa imajo oni za „SchruIIe" slov. narodno liberalnih sramožljivih svojih Kdor je prav narodnjak y mora se boriti in y a ne îzpu- han Kašgarski, Jakub bek, je dovolj pameten y da J® šéati (jezik) y drugi so tolovaji, kterih rodnosti le krha in razdira. ne vera, koliko toček in boriti se samo za eno ki sama za-se je brez podlage in idejo na- nego z orožjem An- sklenil z Rusijo dogovor, vsi Rusija ne more drugače ukrotit gleži začenjajo menda vže sami spoznavati, kakor tudi druge evropejske države, ničesa ne zgubć, je storjeno. Naše mestno starešinstvo delà letos prav urno in vspeŠno. Prave sprave med la- da oni, škima strankama sicer Še zmirom ni ) al pomirje vsaj Ginnastica" je imela te dni občni zbor ako Rusija v te divjaške kraje nekoliko reda, varnosti v novoizvoljenem ravnateljstvu je tudi zdaj tukaj biva- ~~ Zidalo se bo pri nas na mlado leto in omike zanese vsaj repenčasta, je začela v tem smislu pisati. Times, še pred malo časom silno joČi Favetti. da bo veselje gledati; na vse strani se proti železnici Ravno dokončal sem pismo , ko so princsle „Moskovsk. (na južni strani) odpirajo nove ulice. Vedom." iz Petrograda %, decembra sledeči telegram : Go- Salvorc v Bcnecanski Istri 20. jan. A. J. Danes da v vladnih krogih obravnave o vojski s Hivo so imam v svojem vrtu lepega letošnjega graha obilo za vonj o, končane in vojska řešena. Gorice 26. jan jesti; češplje (sužini) so debele, kakor so bile lani in Kmalu ne bom res več vedel, vsako leto v prvi polovici meseca malega srpana; man- žir (sadje) ali sem Vaš redni ali izredni dopisnik. Za zdaj mi- dole pak so že nehale cvesti, mnogi drugi slim, da mi ni še mesta prevzel gosp. Iz njegovih dopisov, kakor tudi iz dopisov vseh druzih naših po- ima popke. Topline imamo 10 stopinj R. Iz Ložkega potoka 20. pros L. A. (Ogenj ži- va v/ lf a u v/ ▼ y am v% 1 v \ / jl || ti vi a 1 £j vi v 17 i U v/ v f KJ vy tâ va 1 vi ** a a a ^ a a« v/ f M 4 mjĚk v/ m A il v ^ vf |î v al va mm ^ m a v • * m mv y w ^ ^ j — — litiških časnikov ste lahko posneli, da imamo v Gorici vinska bole zen — vročnica.) Preteklo sredo ob letos duševno burjo namesti Grgarske. **) Naši slovenski 8. uri zvečer nas je silno prestrašil plat zvoná. Gorelo stranki ste razburjeni, da je kaj. Vsa Gramont-Beustova je v ftîctcl^ nnlr /-kl \Tni« nî x n « av^ ah v\ a ir\ n ci i U 1«att I rtf c Male ml o g u, ter pokončal je ogenj komaj par ^aioia (bi rekel „xiai. / ni oc očuva tic liaoiu jyi v^nu t. Kaj so njune „Enthiillung"-e proti našim, kakor jih Nar. ni V se senca ne naših prepirov. let staro hišo posestnika J. Debeljaka. Kako je ogenj * Prosimo kmalu zopet kaj« Vred. se ni pričel y bi o y menda nihče ne vé prav. Ker pomoči nagle kaj malega mogoče rešiti iz hiše; bilo Je ** Burjo za to „Grgarsko" imenujemo, ker piha od vaší denarja je večidel vse pohištvo in obleka, vsa hrana in tudi nekaj zgorelo. Sreča velika, da ni bilo čisto nió Gr gar proti severo-vzhodu od Gorice, tošnjo zimo v prvo piše, pa ne mocno. Danes nam le- Pis. sape, drugače bile bi šle tudi sosedne hiše, ki so ft škopo krite in celó blizo pogorišča, pri rokah pa celó nobene gasilne priprave, in vođe le malo. Neverjetno a vendar resnično je, da so bili nekteri tako hudobni, da so vodnjake svoje zaklenili, in ko so se prebile duri, so po skrili golide za zajernanje vode. Ljudi se i"e bilo mnogo sešlo ia rad bi bil vsak pomagat, da bi >il i mel s éem. Tako pa ni druzega ostalo ko ogenj gledati. Zdaj se bodo vendar spametovali tišti možje, ki so bili vedno proti napravi gasilnic, ker videli so, koliko se brez njih opravi. Skrbeti je pa tudi treba, da bo vsako selo imelo potrebne kljuke na dolgih dro-géh, ktere bi bile tu mnogo koristile , ko bi bile pri rokah. Tudi ponočna straža bi morala nadzorovati. Največkrat so na straži otroci po 10 do 12 let stari. Kakošni so to Čuvaj i, si misli lahko vsak. Dokler ljudjé čujejo, čuje tudi stražar, potem pa gré spat, ker jo je strah! Gosp. občinskemu tajniku M. Gruheku gré čast in hvala, da se mnogo trudi, odvrniti nesrećo ognja z večkratnim pregledovanjem ognjisc, Če tudi mora zavoljo tega marsiktero grenko požreti od nespa-metnih gospodar jev. Veliko hvalo zasluži tudi tukajšnji kaplan gospod Pr. A v g uš tin za svoj^trud in nepre-Btrašenost pri imenovanemu požaru. — Če tudi nas Turska živinska bolezen ni še obiskala, imajo vendar naši kmetje, ker na Obloke in Rakek ne smejo z di-lami in trami, zavoljo nje veliko škodo. Mnogo jih je, ki jih po večem le cesta redi; kajti polje rodi pičlo, gozd pa zdaj še obilo. Živinske kuge se naši ljudjé zeló bojé. Pravila mi je neka gospodinja, da, ko jej je pred 14 dne vi po noči krava naglo zbolela, da ni mogla nobenega soseda v hlev spraviti na pomoč; vsak je mislil, da je že kuga tu. Tak strah pred kugo je pri nas, ki smo na meji Hrvaški, od ene straní zeló korišten , utegne pa biti marsikomu na škodo. Paziti bi se moralo še veliko bolj na Hrvaško, ker od ondot nam žuga nesreČa. Zato Ijudje vedno poprašujejo, kdaj paČ dobimo vojake na mejo. *) — Tudi pri nas je začela gospodariti vrocinska bolezen; mnogo jih je že spravila v posteljo, neka dva pa tudi še v grob. Ža-lostno je to, da ljudjé zdravnika še le takrat poklicejo, ko je vse zamujeno, al zavoljo daljave na vse strani se vsak bojí velikih stroškov. — Kakor drugod tudi v naših hribih dozdaj še nič ne vemo od zime; Čbele so přetekli teden in popřed že obnožje nosile. Iz Gorenskega 2J. pros. — V 3. listu „Novic" pripoveduje dopisnik M. K. iz Notranjskega od nekega „intelligentnega" učitelja, ki je v neki kavarni obiral gorenske učitelje , Češ, da imajo pred duhovščino strah itd. Dopisnik hoće dokazati, da to ni istina ter gorenske učitelje zagovarja, prav za prav jih le hoče zagovarjati, a pri tem se zamota sam v trnje. Dragi gospod! niti gorenski niti notranjski učitelji Vam za tak članek ne bodo peli hvale. — Vi pišete: „Gorenski učitelji so prijazni z duhovščino itd. To Vam potrjujem, rekel bi, skor brez izjeme. Tako je na Gorenskem. Kako pa je na Notranjskem? Iz dopisa Vašega sme se soditi, da notranjski učitelji z duhovščino ne hodijo ene in iste poti. To pa ni istina. Tudi notranjski učitelji so z duhovščino v trdni zvezi kakor nekdaj ; k večemu se šém ter tjè kak „intelligenten" nove ère sme izvzeti. — pišete: „Ako pa gorenski učitelj vidi, da duhovnik njemu pri šolstvu nasprotuje, se zna ravno tako, kakor učitelj na Notranjskem vesti in se za svoje pravice potezati, in tudi na Gorenskem se kaj tacega godi. Tukaj pa *) Da zoper vladao prepoved neki Meteljčan ni sel v Grobnik po vole in jih skrivaj pripeljal domu, ki so potem zboleli in tndi uni, ki jih je na Studenec prodal, vse zeló oštre zaprtije ne bi bilo treba! Tako pa ni drugače, dokler začeti ogenj se ne pigasi po-poluoma. Tudi črnica utegne strasno hu.ia ia kužaa biti; priča temu so, da spet uai dan so pogiaila drug* goveda v Metl j ah in na Studencu. Ea kmet je ob V30 svojo živiao. Vred. sekat© po duhovščini in po učiteljih, naj si že bodo gorenski ali notranjski. Povedite nam le, kje duhovniki učitelju pravico kratijo? Duhovščina naša in Vaša je národna; ona nikoli ne nasprotuje šolstvu, temuč še podpira je zdatno, ako se učitelj le vé spodobno proti njej obnašati, in jej tudi on ne nasprotuje. Ako se pa učitelj navzame „liberalnega" duhá in se začne po „Tagblattovski" od duhovšcine obraćati, kako more potem zahtevati, da bi tudi duhovščina ne obrnila se od njega? Kdor je tako „mlade pameti", da samo zavoljo principa nove ere pri šolstvu se z duhovščino prepira, naj pomisli vsaj to, da šole na Kranjskem mo-rajo biti katoliške, ker je ljudstvo katoliško, ki svoje otroke v šolo pošilja. Brezverstvo je v naši deželi kontrabant, ki ga duhovščina ne sme trpeti. — Nadalje še pisete: „Res je, da je kak učitelj a ne le na Gorenskem , temuč tudi na Notranjskem, ki si ne upa za pravico potezati, a ne zavoljo boječnosti, ampak zavoljo materialnega stanja" itd. To je zopet kaj lepo. Gorenski učitelji in tako tudi notranjski tedaj le zarad „materijalnega stanja", le zavolj strahú zgubiti cerkve-nikove dohodke, le samo zavoljo tega ste Vi z duhovščino prijazni; ko bi pa imeli po 600, 800 gold, ali še več na leto , kaj ne, potem bi pa že lahko duhovščini rogé pokazali in kričali kakor „Tagblattovci" in njim sorodni našinci „proč s f.....!" — A tov je preveČ odkritosrčnosti na enkrat ! Gospod dopisnik! Skoda, ker ste bili na Gorenskem in bi imeli poznati vedenje svojih tovarišev, da se še niso udali novi êri in da z duhovščino ne le zavoljo materijalnega stanja, ampak iz go-lega preprícanja, iz miroljubnosti in spoštovanja do svojih najboljših prijateljev, deloma tudi dobrotnikov, v prijaznosti živé. Gotovo pa notranjski učitelji tudi niso veliko drugače. Ko bi se tudi materijalno stanje učiteljev Kranjskih zboljšalo —česar živo želimo vsi — bodo slovenski učitelji, ki so pravi rodoljubi, ravno tako kakor do sedaj , v duhu vere z duhovščino zedi-njeni za blagor ljudstva delovali. Kdor pa je druzega duhá, naj pri Bis mark u službe išče, bo že videl, kako si bo na rožice postljal. Novomesto 26. jan. — V zadnjih „Novicah" je dopis iz Novomesta primerjal naši dve društvi gledé njuaih udov po številu, pa je grajal, da se nekteri udje nahajajo v ob eh društvih. To dvestransko udeležbo je pisatelj sodil iz nekega preostro idealističnega sta-lišca, ktero bi bilo sicer prav zaželeno, ako bilo bi le mogoče in koristno gledé na naše dandanašnje razmere. — Ne spuščaje se dalje v to vprašanje, ker smo prepričani , da nam bode pisatelj onih vrstic sam pritrdil, ako malo mirnejše pretehta praktične vzroke „pro & contra", hoćemo samo razjasniti to, kako se pri nas domá — in to je glavno — sodi o tej reci. — Naše razmere somalomestne, ki se jako razločujejo od Ljubljanskih. V našem socijalnem življenji se vsaka enostranost veliko ostřejše čuti in ona prinaša v med-sobnih vsakdanjih zadevah, bodi-si službenih, kupčijskih ali druzih, ovirajoče nasledke, kterih se je v velikem mestu, kakor je Ljubljana, lože ogibati. Kar se tiče uradnikov, dozdeva se nam, da imajo dolžnost, biti v dotiki z ljudmí raznih zasebnih nazorov, posebno v zabavnih društvih. Med tukajšnjimi „utrakvisti" so pa tudi nekteri mešČani, ktere štejemo med naše poštene narodnjake, tako, da nikomur ne pada pri nas v glavo, da bi zarad tega dvomil nad njihovim rodoljubjem, kakor sploh udeleževanje pri enem ali drugom zabavnetn društvu nikjer ni edino merilo, po kteretn se konečno sodi o značaji udeleženca. Dosti je druzih prilik, da spoznavamo ljudi, ali so naši ali ne. — Akoravno tedaj priznavamo, da bi bilo bolje in lepse, ako bi taki časi napočili, da bi se rodoljubje odlikovalo v vseh, tudi v malovažnih rečéh, in da bi na slovenski zemlji ne bilo nobenih druzih društev nego národnib, vendar ne smemo še danes pusčic metati na take prijatelje , kteri v nevažnih zadevah računajo z občnimi razmerami, sosebno mi Novomeščani ne, kteri si nasproti Ljubljančanom štejemo v neko prednost, da se v socijalnem življenji ne razcepamo tako oštro po narodno-političnem značaji, kar bi v našem malem mestu le večen prepir budilo in nemogoče storilo mirno vzájemnost. Odbor čit al nice novomeške Novomesto 27. jan. * — Po triletnem delovanji našega po većini národnega mestnega odbora bile so 23. in 24. dne t. m. zopet nove volit ve. Prvi dan sta volila 2. in 3. razred. Udeleževalo se je jako veliko volilcev in zmagali smo narodnjaki s tako ogromno većino, kakor še nikoli. V 3. razredu so naši kandidatje dobili po 72 do 74 glasov; od nasprotnikov — smejaj se svet! — je eden vjel 7 glasov, vsi drugi pa Še toliko ne. 2. razred ima pri nas le 38 volilcev in je Eoln prijateljev nemčurske stranke; vendar so naši do- ili po 16 — 15, nasprotniki pa le 7 — 8 in še manj glasov, v veselo znamenje, da si mestjani nočejo na-sprotivati in prepirati se med seboj na komando nekte-rih, ki mislijo, da je mestna hiša le kraj za velikonem-ške agitacije, ne pa kraj, ker se delà na korist mate-rialnega in duševnega napredka občinskega. — Kakor številke kažejo, je bila zmaga narodnjakov eklatantna. Volitev se je vršila v najlepšem redu, brez razeep-ljenja glasov, kar je zasluga posebno g. K. Rozmana in njegovih prijateljev g g. Krištof-a, Kobetič-a in Kindl-a, kteri so skrbeli , da se meščani niso dali po laž-njivih prerokih motiti od pravega. Slava njim! — Jako smešen je proti temu vspeh napenjanja naših nasprotnikov. Glava njihovega volilnega komite-a bil je tu-kajšnji bilježnik Formacher z raznimi pomagači, kteri so se menda vsi zibali v sladkih sanjah, da jih meščani, Bog vedi, kako ljubijo in da vsi od konca do kraja bodo na njihovo zastavo prisegali. No, gospođje, odgovor ste dobili jasen in dostojen. Prosit! Za konfekt imate pa še prepir med seboj, ker ste hoteli vsi se vsesti na županov prestol, in ste se nazadnje še za ostale kosti začeli ravsati, razžaljivši mirnejše med vami, ktero ste izbacnili zato , da bi samo pravi nem-čurski cvet spravili v odbor. Gosp. pl. Formacher je skušal v vseh treh razredih , da bi ga volili. Kako mu je šio, kažejo gori navedene številke 7 glasov proti 74 , „Ophelia geh' in ein Špital!" — O volitvi 1. razreda, v kterem so skoro sami uradniki volilci, vas ne bom dolgočasil. Kako uradniki dandanes glasujejo, vé ves svet. Novega se tedaj ni nič pripetilo; vse smo že doživeli, zato tudi nočemo tištim gospodom, kteri so se odlikovali z brezsramnim pritiskovanjem na podložne, prijaznosti storiti, da bi o njih govorili. Milujemo le vse uradnike, kteri se ne vjemajo z nazorom svojih predstojnikov in so bolj delikatnega častičutja, kakor oni, na kterih zapoved so morali duševne muke trpeti. Škode nam niso velike naredili, ker smo že dan poprej večino si pridobili. Zavoljo tega se nam je tudi zdel nemčurski bojoklic drugi dan pravi čin glasovitega španjskega viteza. Sicer pa bomo nasprotnikom zmirom in pri vseh volitvah zagodili tako, kakor zdaj, ako se jim bo še ljubilo „ein Tánzchen zu wagen". — Naj naposled omenim še to, da delamo zdaj na to, da si čitalnica napravi lastno hišo. Al o tem drugi pot več. Iz Koštanje vice 25. jan. — „Das ist der so viel ge< schmâhte Mann, to je tolikanj obrekovani mož!" In to je naš župan Sever. Zakaj? Poglejmo! Neki poštenjak je čutil srbičico, ki se imenuje vedičnost, ter hoče iz-vedeti, kako in kaj da je z lovskim denarjem. Vstopi se tedaj pred-nj ter ga potrese za podbradek: „kje pa je lovski denar?" — „Že dajem račun I" — odreže se mu na kratko, češ, kaj bi se ti vtikal v to, vsaj položim račun ! Ker pa mož ni bil zadovoljen s tako ohlap-nim odgovorom, le še povprašuje: „kje pa je lovski denar?" Župan videvši, da se ga ne more tako z lah-koma odkrižati, reče: „potrošen je za srenjsko orodje!" Prašnik, ki ni bil zadovoljen s tako jalovim odgovorom, ker mu nikakošno srenjsko orodje ni znano, le še praša: „kje pa je lovski denar ?" „Za srenjske kanale je potrošen !" zarohni župan. In ker prašnik le nič ne vé o takih srenj skih kanali h , le praša in praša za lovski denar. — In kaj je bil konec tega razgovarjanja? Nem-čurskoljubeznjivi župan moža toži zavoljo razžaljenja, in tožba mu obveljá. — Iz vsega tega pa se vidi vesela resnica, da je župan čmeren, kedar je treba dajati račun od županovanja. Računa smo tako težko čakali, kakor duše rešenja iz vic. „Račun, račun, račun !" — to je bilo naše vsakdanje vpitje. Pri tem so eni zabavljali, drugi so se ježili, tretji so kleli — al naš župan in Gač sta se za to tako malo brigala, kakor kurent namalani v pratiki, ako mu muha sede na nos ! Kaj je bilo dru-zega storiti, kakor tožiti pri deželnem odboru. To mu je prišlo vendar do živega. Župan spiše pohlevno písemce do si. deželnega odbora. In kaj je pisal v pismu? Da računa ne more položiti, ker je „prestar". „Turška sablja, račji kljun, iz torbe gleda cei kopun!" —pravi narodna pesem. In ta kljun je, da je župan prestar za županovanje, ker ne more dolžnosti opravljati. Naj tedaj odstopi, ker sam priznava, da ni več za to! A vendar noče. Kedaj že bi morala biti nova volitev, pa je še zdaj ni! Ali je tudi za to prestar, da ne more razpisati nove volitve ? — Zadnji čas je tedaj, da mestjani naši za nove volitve vložijo prošnjo si. deželnemu odboru, ki ima to reč po občinski postavi v svojih rokah. Meščan. Ribnica 25. jan. (Narodna čitalnica naša) napravi 2. svečana neumrlemu Vodniku v spomin besedo s slerleČim programom: 1. Cveterospev: „Vodnikov spomin". 2. Slavnostní govor. 3. Cveterospev : „Nočni mir". 4. Saloigra: „Župan". 5. Popotnica: „Dalje". 6. Tombola. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vse ude in narodne rodoljube vljudno vabi odbor. Iz Krašnje 25. jan. (Hudoben požigalec — prošnja do c. h. deželne vlade.) 19. dne t. m. priklatil se je v Krašnjo hudoben člověk, da je težko si bolj hudobnega misliti. Klatež je bil crno oblečen, srednje postave, bolj dolzega obraza in brkast. Ne vé se, ali iz kakega srda ali od brezbožnega člověka podkupljen zažgal je samot-nega kmeta ta dan dvakrat; v prvo ob 4. uri popoldne. Ogenj sta naglo dva pastirja, ki sta blizo pasla, pogasila. Ko skriti hudobnež ni videl rdečega petelina na strehi, se čez uro zopot približa pobištvu ter ogenj pod-takne. Ker je več ljudi pri hiši, zopet o pravém času pogasé ogenj, kteri se je že visoko po strehi oblizovaL Požigovalca nobeden ni videl. Neznan strah vse liišne prevzame. Hiteli so v vas, ktera leži kakih 5 minut v stran pri véliki cesti, da fantov pridobé za ponoćno čuvanje. Celo noč so varovali pred hudobnim človekom vse pohištvo. 20. dne t. m. zjutraj pa so šli eni v cerkev, drugi so ostali za varhe, ter se podali v stanovanje. Ta trenutek porabila je črna duša ter nasitila svoje želje: vnovič zažge hišo na več krajih. Varhi kmalu zapazijo ogenj in gasé, al ogenj jih presili, in ob uri je bila cela hiša pogorišče, hlevi razdjani, dvoje goved opečenih, vsa krma pepél, večidel pohišnine zarad silne vročine oglje. Pogorelec je res u s mi ljenja vreden, ker je priden , in ker ni zanikernost kriva nesreće, marveČ črna hudobija. — Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki si. deželno vlado prosili: naj po c. k. okrajnih glavarjih blagovolili žandarjem 111*0 T WUJ KJ y D âj OV Uťl^l V/OI Ul • \J \J O L C% y gXL gl U Ili Dunaj, da osebno skusi izročiti prošnjo presv. cesarju Dr. Ćosta predlaga, naj se o nasvetu dr. Poznika stopi Ta se naprosí dr. Costa ki naročiti, da strogo gledajo na potepuhe, kterih se letos dr. Poklukar, Fr. Potočnik inJ. Jurčič. — Dr. Poznik čuda drhal po véliki cesti klati. Nektere dneve vidimo nasvetuje strahovite obraze, kteri nas nadlegujejo za podporo. ~ bi se takim ne dalo po volji, cela vas je nesrecna! gre na e Trebno na Dolenskem. — Po dovoljenji kupćijskega na dnevni red, kar pođpira tudi dr. Poklukar. ministerstva od 12. t. m. tudi mi dobimo telegrafno predio UllUiabClOlTO uu a . V. ULI. WV41.I »• «wviuiv/ vvtvgi w*uv ^/iviutvr^ ow o uj luv. - x i Tuov/uuin. ocki^uo OCJVJ ti upa^IVU, štacijo. Napravijati se bode začela prihodnjo spomlad. da se društveni zbor kmalu zopet snide, ker ga čaka Kraaja. (Poziv.*) Mislilo se je, da bo Simon veliko važnega delà. (iSkupŠČina za „narodni domu.) CitalniČni odbor se sprejme Prvosednik sklene sejo z opazko Jen kov spominek ob vseh Svetih l. 1872. izgotovljen in postavljen; rn bilo mogoče. Obljubo pa imamo je v seji 11. decembra 1872. leta*) sprožil misel da > IJt-U * ttl LIL UUU V VijUM'/ lilAMlUJIV/ JU ▼ O VJ l JL L • LU U1 C« 1VJ 1VIW J Oj^l \JJLtLL UilOUl y UCI da ga radoliški podobar g. Ivan Vurnik izdela bi se vže leta 1869. priceto delovanje za tolikokrat sedaj do prihodnje Velike noČi ter o binkoštnem času postavi, zaželeno ustanovitev ,,narodnega doma" ali vsaj temu Spominek ne bo Prešernovemu enak. Za pol sežnja bo enacega poslopja nadaljevalo in izvršilo. Enoglasno spre- bo Bizantinsk. De- jeta misel prišla je potem pred občni zbor 26. decembra še viši od Prešernovega in zlog mu narja spominku ni mamo se zadosti. Zato prosimo da- s pozitivnim predlogom, naj se vsa Ljubljanska národna režijivih Slovence v iz vseh pokraj in bratovske pripo- društva združijo v dotično posveto vanje. Brez ugovora moči; si. vredništva naših listov pa vljudne podpore. blagovolijo pošiljati denarnicarju se Doneski naj Simon Jenkov spominek trgovcu v Kranji. za in ravno tako enoglasno sprejeti predlog doide do skup ščine dne 23. t. m., ktere se je odličnih zastopnikov ; r J J «"V , »vv» V WW JW u^i.vuiu uuuuvr^utuvT Ferdinandu Sajevicu, posamesnih družeb vdeležilo blizo 30. Po nagovoru Odbor za Simon Jenkov spominek. šli Ljubljane. (Državni naši poslanci) j ki niso predsednika dr. Jan. Bleiweis-a, ki je na kratko „narodnega doma", in po pre- odbora pride v razgovor razvil zgodovinski obris čitanem sklepu čitalničnega v zbor na Dun aj y so přejeli te dni poziv od pred- način, po kterem bi se izpeljalo to podvzetje. Dr. Co- stov predlog, naj se odstopi od lot eri je in naj se d e 1 n i š k o društvo napravi, potem da naj se v ta -v—, —, , ------ Da niso šli in ne bodo šli sicer to bi sedstva državnega zbora, naj pridejo o 14 dneh zgubijo poslanstvo. morali ustavoverniki vendar spoznati, kajti oni so ob- namen izvoli odsek 7 gospodov, se enoglasno in navij ubo (prisego) storili na dežel no ustavo, ktero pa dušeno sprej me, in ko dalje še dr. Aha či č, Ho rak, uničujejo direktne volitve, ki imajo priti pred se- Grasse Ili in drugi v imenu svojih društev zagotovijo danji Dunajski zbor in kterih v tem zboru zabraniti podpore, se volijo v omenjeni odsek: Dr. Costa, Gra-nikakor ne morejo. Proti prisegi svoji bili bi tedaj selii, Jen tel, Lésar, Ravnikar, Vilhar le kutni (botri) ustavoloina; vsaj to se od njih ne more dr. Vošnjak, kteri se tekoj konstituira ter voli iz-zahtevati! Čudno je res politično kolo dandanes : zdaj med sebe dr. Costo za predsednika, dr. Vošnjaka m smo mi federalisti branitelji deželne ustave! (.Politično društvo,, Slovenije(') je v obcncm zboru za podpredsednika in Fr. Ravnikarja za perovodja. vsestransko gorko željo za dober vspeh tega potreb 25. dne t. m., kterega se je navalo zdaj velevažno vprašanje o neposrednjih volit v ah. Prvosednik dr. Jan. B lei we is je začel zbo- udeležilo 45 udov, obrav- noga podvzetja se raziđe zbor v najboljših nadejah. (Iz seje đeželnega odbora 24. januarija.) zad- rovanje z nagovorom, y a^i^u ^ ^ mu od mnozih društvenikov želja razodela, naj skliče zbor v očigled nameravane volilne reforme, zoper ktero se veliko peticij in protestov v kterem je rekel da se mu Je po časnikih bere ogromno njem deželnem zboru ustanovljena služba đeželnega in-ženirja seje oddala gosp. Fr. Wičel-nu, sedanjemu mestnemu inženirju v Ljubljani. — Izmed več bolniš-ničnih zadev, ki so se obravnavale, omenjamo obrav-navo zarad skrbi za potrebni led vsled letošnje mehke zime in obravnavo zarad primerne ledenice. — Rešenih je bilo tudi mnogo obcinskih zadev, med kterimi je društev in občin na Českem, Moravském, gornjem Sta-iarskem itd. Pri nas prav za prav tega treba ni pravi — kajti pri nas je ze deze a govorila po dezel- bila tudi prošnja občine Studenec priKrškemza pri- nem zboru, ki je adreso o tej zade vi meseca decembra ~ sklenil do Njegovega Veličanstva, kar ni bilo niti na Českem, niti Moravském in Tirolskem, vidimo tudi dej ans ki protest naše dežele v tem in vrh tega voljenje, da se smé po vaséh, ki spadajo pod Boštanjsko faro, pobirati 20% priklada na vse direktne davke za y da se naši državni poslanci nocejo udeležiti takega zbora, ki hoče sklepati volilno reformo, ktera uničuje deželne zbore in žuga z nevarnostjo tudi Avstriji, ktera tako živo potřebuje mirú med narodi, med državo in cerkvijo. Vendar vstreči mnogim željam je sklical občni zbor. Odbor društva sam ne stavi nobenega predloga ter to pričakuje od zbora. Potem poprime dr. Costa besedo in se skličuje na svojo v tem društvu o ravno tem vprašanji govor-jeno obširno razpravo, nasvetuje ponoviti protest ali po poti résolucije ali po poti adrese do Njegovega Veličanstva, ki bi bila po njegovem mnenji najbolja. Dr. Vošnjak razlaga, da bi zdaj ne koristila ne resolucija, ne prošnja do nasprotnega nam ministerstva, ter nasvetuje prošnjo do presvitlega cesarja, obcinske potrebe leta 1873., kar se je dovolilo. Gosp. dr. Costa se je v pondeljek zopet podal na Dunaj v opravkih đeželnega odbora, da zastopa deželo našo o velikanski tožbi Tržaškega města zarad starodavnih najdeniških stroškov, za ktere pa ste tudi toženi Goriška in Istra. (Družba IcmetijsJca) ima danes občni zbor po programu, ki je bil tudi v našem listu naznanjen. Na sejm Ljubljanski se je po dolgem prestanku živinskih sejmov nenavadno veliko pitane goveje živine in tudi precej kónj prignalo. Cena govedom prva je bila visoka, za par količkaj pitanih volov 400 gold, in še viša. Kupca za-njo bilo je mnogo, posebno veliko Korošcev in zunaj teh še, celó en Bavarec. — Cena in v ta namen volitev odseka izdela loži. 5 udov, kteri naj prošnjo konjem bila je tudi visoka zato pa le malo kupca. Za govejo živino predpisani pôsi (spričala zdravja) se kmalu vdomačili ; brez njih je so malo kmetov iž } in jo po primerni poti cesarju pred- raz8iri Po krátkém razgovoru se ta nasvet sprej me; v * Da se odstranijo vse krive misli y dotični odsek se volijo: dr. J. Bleiweis , dr. Vošnjak, m da bi se bila ta naj blagovolijo * Drugi pot naznanijo „Novice" zahvalo. Vred ideja še le izcimila po neki drugi v N dotični gospodje pozornost obrniti na datum tukajšnjega pri- četka, ko v Ljubljani ni bilo še duha ne sluha ia N m Vred. Tino na sejm prignalo, kar se je pa brž na mitnicab (irangab) zabranilo. H^HHj, , Brenceljna Novicar iz domaćih In ptujib dežel. Tala H 7 zakaj y nam je uganjka. list) je c. kr. policija konfisci- Iz Dunaja. Nameravane direktne volitve y („Danes bomo tiči") je bilo imé slovenski igri, državni zbor gugajo zdaj ves Avstrijski svet. Ústavo- verci 7 ki so o tem vprašanji prav to ki jo je dramatično društvo predstavljalo v nedeljo v pravi: „lucus a non lucendo" ; kar deželnem gledališču, ki je bilo tako polno, da so velika w > ui oc gicsnu z.upcr uMuuersKu ujpiuiuo, z vrata morala odprta stati. Občinstvo posebno više gale- deželne ustave, da! celó zoper decembersko ústavo • jj.mvwo uvu juvcijuu , delajo ua v oc i\i da bi se grešiio zoper oktobersko diplomo pregovor na vse to kriplje na zoper ULIVŠI CmkCm UU^i ta Oiatl« V^ UVylUOt V yj J/UO^UUV UOU ^aio- » V^ ^^ • WAV tJVJ^jYui UVWUik/^lOlVV UOICI y ^ J - rije, je neizmerno ploskalo velikanski Nestrojevi burki, njim nasproti pa je velika večina narodov Avstrijskih, ki so jo posebno gospodje Kajzel, Drahsler, Nolli, ktera stojí na državo pravnem stališču, pa tudi ne drží Kocelj izvrstno vršili in jim sploh vsi drugi dobro križema rok. Kdo bode zmagal, se danes še ne vé stregli. to je gotovo, da césar ni še dovoljenja podpisai ? at da — o----~ 7--O V, VAV » V/tJ^UJ« , VA« (Sedemnajsta slovenska predstava dram. društva) postava volilnega predrugačenja pride v državni zbor. v deželnem gledaliŠči bo v tor^k 4. februarija. Igrala se Zato je jako Čudno da v a 1« • # # 1C1J1 in na Českem se bode igra » Gospod Zamuda" v 1 dejanji po zabranjujejo tabori zoper to reformo in da se ne dovo- francoskem posíovenil V. Mandele in že zadnjič nazna- ljuje podpisovanje prošnje do Njegovega Veličanstva njena opereta „Izbujeni lev", ktera je tudi na tu- zoper to reformo v javnih prostorih. Cesarja prositi ima kajšnjem nemškem gledališči imela prav sijajen vspeh. vendar vsak Avstrijan pravico celó o taki reči x w v -m m "W 9 â -v ^ a^i a v V A 1 • i I • I * * m m ki ni (Beseda na spomin Vodniku z velikim plesom) v se postava 7 J PIMMVU vVjlV \J JI , XVI U 1 ki ni še bila niti v zbornici poslancev nedeljo obeta po svojem programu tako zanimiva biti, niti v zbornici gosposki! Kakošen šunder so ustavoverci da málokterá tako. Tudi neudje, ako jih vpelje kak uganjali pod ministerstvom Hohenwartovim! kako ud. smejo proti vstopnini 1 gold, ta večer v čitalnico. grozovito so napadali njega ! kako so nekteri udje Ljub-- (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacher Schulzeitung" ljanskega konstitucijonalnega društva in drugi v očitnih je že dimo Vse, kar ona reče 7 VI- 7 vdrugič na dnevu, a kakor jo le ogledujemo da je po krvi in mesu prava hči „Tagblattova". Hohenwart ni branil svo- govorih udrihali na-nj bodne besede niti v društvih niti v č*snikih. To so 7 je „Fortschritt", in vsi 7 ki v rog ne trobijo, pa so „Fortschrittsfeinde". njem jej IO LUUill liVyV/ jJUlUUll , AA1 U UJ Cl 1U t ^AiCaUU« OJ UU vvu«* wuuiuujj >viwv^ Ut» TVI1VTO tCV rv KJ ^UlUOkUU UOUUVAU« unserMann!" — Ako pato novo „Schulzeitung" primer- kakor jih beremo zuaj, unieujejo vpravičeno voljo vseh mezinec pomoli Vsacega, kdor razločki! Celó magjarski list Deakove stranke „Ellenor" v Peštu od 18. dne t. m. oštre levite bere nemškim kar objame garekoč: „Sie sind centralistom, rekoć, da volitve tako „umetno" osnovane >> a jamo z drugimi enakimi nemškimi listi (kakor „Schul- narodov, a stavijo na vrhunec le voljo nemških fantaz- magonj pijane koterije. Kako pravična ima biti volilna refo r m a bote", „Volksschule", „Zentral-Organ" itd.), zdi senám, kakor bi viděli prav nevkretno šepasto opico med ur- nimi igralci. Zadnja, to je, 2. števiika nima ne enega narodom v pravni državi Avstriji, dokazuje „Vaterl." pedagogičnega stavka v sebi, temuč mlati slamo že tako-le: Po ministerském náčrtu ima na Českem tolikrát omlateno. Postava o učiteljski preskušnji milijon in 800.1)00 Nemcev 57 državnih poslancev, (die Lehrbefáhigungspríifung) izvirna in v prestavi je že milijoni in 200.000 Slovanov pa 33 > na Mora v- vsakemu vrabců na strehi znana in tisti „Dunst, Thau und Reif", ki ga najdeš v vsaki prirodopisni knjigi, skein 514 900 Nemcev 25, 1 milijon in 438.000 Slo- vanov pa ; bodo pa učitelji, kaj ne, v slovensko potem rabili pri tistem „Viertes Lesebuch" přestaví jali in ga vanov pa 248.000 v Šleziji 258.0U0 Nemcev 7 poslanca Slona Kranjskem JJVSII/1.1J {JU UOIV/IIJ Jf 'I^ituo utoguuwi , bi sole na deželi nikoli videle ne bodo? Slovenska berila Slovencev tudi le 4 (?) nase (kar nam pa ni jasno) 29.000 Nemcev 4(?), in 423.000 ■ ua Uczcii u J ivuii viueie ne uuuu r oiuveiisiia. ueni<* ^ — ut* kj^o, nemški razkladati, se ve da pa bi bilo vendar Nemcev 19, Slovencev 413.000 pa na Stajarskera 717.000 po preogromno ! Z sedanjim vrednikom našega ..Učit. Tov." 3dnikom našega „Učit. Tov." Več dokazov pač ni treba, KaK«> „pí samo za to , da prejšnjemu vago nameravajo centralisti Slovanom ! kak nekako „koketira" 7 Češ 77 Sch. a poslance. pravično" mero in 7 da je sestavke „fabriksmassig a iz nem- Zbor vinorejcev, poklican od ministerstva kmetijstva, se je 21. t. m. začel in 26. končal Kakor v toliko razločujeta, ďa „Tovarš" je nemšoino pre- agrarični zboru, ki je bil nedavno tukaj, tako so tudi Schulzeitung" pa jo kar prepisuje; priča v vinorejski zbor po pozivu ministerskem poslale družbe brco daje škega prestavljal. Dobro! „Tovarš" in „Schulzeit." se v tem stavljal, „ tega nam je „Dunst"~in Vsa druga šara tega lista,~zno- kmetijske svoje zastopnike, nektere je minister sam šena celó iz Japana in iz Pod . .......I Pruskega, se ve da! poklical. Namen tega zbora je bil, da ministerstvo Lokales" objavlja tudi svoje patrone (unter- zve, kaj treba storiti še za pospeh vinorejstva v Avstriji. stiitzende Mitglieder), med kterimi je naj več udov kon- Pričujoči v tem zboru so bili baron Babo iz Kloster- 8titucijonalnega društva in nekaj tacih ki OViVUVlJV/UUllUVgt« Ui UOK ? ii 111 uuivaj tajili y XVI SG J im po JUVyUWUl^u» ^ v* v v w * — ------~ ' ---—~ 7 O" naše pravi: „šviga švaga čez dva praga". Slovensko Consolati iz Tridenta, grof F. Coronini iz Gorice, učiteljsko društvo naznanja tudi vse svoje prave ude; dr. Go the iz Maribora, vitez Gutmansthal iz Kranj- neuburga, grof Bossi-Fedrigoti iz Roveredo grof kdaj bode li „Krainischer Lehrerverein" svetu pokaza! skega, Kleinošek iz Gradca in še drugi. Turška goveja kuga je po hlevih Dunaj- voaj pavixa ovujc^ uiuoiva. Ta „Tagblattova" hči, ki skih predmestij tako huda, da je gosposka 20. dne t. sicer v eno mer vpije: „Wir wollen unparteiisch sein!" m. v hlevih 3 gospodarjev, ki imajo krave za molzo, imenik vseh svojih udov in kdaj bode nam pokazal vsaj pravila svojega društva. ~ — hči, ki psuje vse 7 kar je le narodnega. 77 U Nacionalfanatismus" suje „nebentedenzije" m govori o , se vé, da nemškutarija in brezverstvo sta „Fortschritt". Narodni soli" pripi- kar 42 krav pobiti dala. Y vsem je zmes meindarici", iz • i . • • • mka potisni em aliquia, ex toto nihil". „Schulzeitung e" vsa podobna „Ge- ktere se je njen sodelavec, zdaj na vred- Sima naučil znašati „ex omnibus Zitna ce a ▼ Ljubljani 25. januari ja 1873. Vagán (Metzen) t novem denarji: pšenice domače 6 fl bana«ke 7 fl. 12. turaice 3 fl. 70. sorSice 4 fl. 20. rií 3 fl. 90. jeèmena 2 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 3 fl. ovsa 1 fl. 80. Krompir 1 fl. 80. Odgovorni vrednik: Alojzi Miy'er. — Záložník: Jožef BlaznikOYl dědiči v Ljubljani.