' .. /1 ·'·' \. r: l 1 f : j Vsebina: 1. Vabilo na občni zbor društva:. 2. Poročilo o plenumu društva ·in reorganizaciji društva (Ing.Golorej I,) 3. Poročilo predsednika (Klarič M.) 4. Poročilo tajnika (BrUfach G,) 5. Blagajniško poročilo (Mirnik M.) 6. Predračun za leto 1958 ( Brt1.fach G.) 7. Poročilo nadzornega odbora, 8. Sklepi II. kongresa v Ohridu, 9. Poročilo Celjske podružnice društva. (Ing.Naprudnik M.) 10. Poročilo o letni konferenci Geodetskega zavoda LRS (Svetik P.) 11. Po Švici (Zadnik L~) 12. Potovanje v Srbijo ••• (Umek J.,Steiner v.,Rozman J.) 13. Racionalizacija računanja površin skupin (Ing.Rudl F.) 14. Sporočila. ==-=====-===~-===~~-=-=-==~~--===-=--=-==-=-========----------=-==- Vsem članom društva=geodetskili_inženirjev_in geometrov_LRS Sporočamo vsem članom,da bo občni zbor' društva v .petek 21.II. 1958. ob 9 uri dopoldne v fizikalni predavalnici Univerze (vhod iz Gosposke ulice,skozi dvorišče - levo). I. Občni zbor Geodetskega društva LRS -------------- __ ,. _,._. --•-<~- --·· - """ ,__ ___________ _ Dnevni red~ - -• L-•--==--- l.) Otvoritev,pozdrav gostov in volitev verif„komisije. 2.) Poročila predsednika,tajnika,blagajnika ter razprava. 3.) Poročilo nadzornega odbora in sprejem razrešnice. 4,) Sprememba in sprejem pravil. 5,) Slučajnosti. Dnevni red~ 1,) Otvoritev in izvolitev komisij (kandid. 1 verif,in vol.) 2.) Poročilo i::.1Jcije,tivnega odbora, 3.) Volitve odbora podružnice. 4,) Volitve delegatov. 5.) Predračun za leto 1958. 6.) Razno, III. Sledi občni zbor republiškega društva (delegatski sistem) --------------··--.-------·--,-•--------------------------------------- Na Na Dnevni redg 1 •. ) 2;. ) 3.) 44) 5. ) I„ II. Otvoritev in izvolitev komisij (kand.,verif.in volil,) Volitev novega republiškega odbora društva, Sprejem resolucij in sklepov, Predračun za leto 1958. Razno. delu občnega zbora Geod.društva LRS sodelujejo vsi člani. delu občnega zbora Geod.društva Ljubljanske podružnice sodelujejo člani_društva,ki bodo vklju.čeni v tej po- družnici. Podružnice Celje, Maribor in Koper bodo še preje izbrale delegate za III. del občnega zbora. Lju- bljans1-a podružnica jih bo izvolila na tem. svojem usta- novnem občnem zboru. Na III. delu občnega zbora bodo sodelovali delegati iz podruž- nic,ostali člani pa kot gostje. Pozivamo vse člane društva,posebno iz Ljubljane in bližnje o- kolice,da se občnega zbora sigurno udeleže. Tudi tovariši iz osta- lih krajev pridite v čimvečjem številu. Tovariši geometri iz katastrskih uradov ste prejeli že toza- •devha navodila od GU LF:S" Istega dne zvečer _ob 8 uri bomo. imeli v verand:ni dvorani hote- la Union družabni večer,na katerega ste vsi lepo vabljeni. To obvestilo velja kot vabilo,ker poRebnih vabil ne bomo poši- ljali.• - Odbor. P 1 e n u m d r u š t v a V januarju mesecu (27,1~1958) se je vršilo.plenarno zasedanje društva. Navzoči so bili odborniki društva,po dva delegata iz podružnic Celje in Maribor ter en delegat iz podružnice Koper. Dnevni red~ 1) Reorganizacija društva, 2) Priprava za občni zbor. V večjih središčih (Maribor, Celje, Koper) so se formirale po- družnice druš t;va GsocL inž..- in geometrov in se vključile v tarnkaj- šnj e DIT--e. - .3 - Le v Ljubljani še nismo formirali take podružnice. Zato je ple- num sklenil 1 da se ustanovi tudi. Ljubljanska podružnica,katera bo za- enkrat vključevala tudi geod, strokovnjake iz Gorenjske in Dolenjske • . Ako se bo pa izrazila želja,da bi bila Gorenjska (Kranj,Radovljica, Tržič, Jesenice, Škofja Loka) za sebe,se bo ta nova podruž~ica lahko takoj ustanovila. Prav tako za področje Dolenjske. Na tak način se vrši reorganizacija v celotni zvezi inženerjev in tehnikov LRS. Sklene se,da se vrsi občni zbor društva 21.II.1958. kjer bo stari odbor poročal najprej o delu v pretekli poslovni dobi. Skle- ne se,da občni zbor vodi stari odbor. Takoj za tem občnim zborom naj sledi ustanovni občni zbor Lju- bljanske podružnice. Popoldne·naj se pa izvede občni zbor republi- škega društva po delegatskem sistemu. Na vsa~ih 10 članov se voli en delegat, N.pr. nad 6 članov •.•...••....•.•..•• 1 delegat nad 16 članov•··•·•··•·••••·••·• 2 delegata nad 26 članov ••••.•.••.•.•..•••• 3 delegate itd. Za pripravo ustanovnega občnega zbora podružnice Ljubljana se je izvolil sledeči inicijativni odbor~ 1) Zadnik Ljuban 2) BrUfach Gvido 3) Ravnik Ljubo 4) Ing. Ivan Štupar Za pripravo osnutka novih pravil se pooblasti komisijo za or- ganizacijska vprašanja,da jih pripravig l. Krča Janez 2. Eleršek Jože 3. BrUfach Gvido. Članarina za posameznega člana se poviša na 50.- din mesečno. Podružnice pošljejo od tega 10% Savezu DGIG FLRJ in 20% Rep~društvu DGIG LRS Podružnice pa odvedejo od dotacij itd. 20% Rep.društvu DgIG LRS Vestnik bo izdajal republiški odbor društva. Po statutu,ki je bil sprejet na II., kongresu v 0hridu,je naziv Geodetskega društva LRS spremenjen v "društvo geodetskih inženirjev in geometrov LRS". Ing. Golorej Ivan - 4 "" P O R 0 Č I L O predsednika na rednem občnem zboru društva inženirjev in geometrov LRS v Ljubljani, dne 21. februarja 1958. Ko polagamo obračun svojega dela za preteklo obdobje med obema občnima zboroma,skušamo v glavnih potezah prikazati delo - uspehe in neuspehe,ki smo jih imeli pri svojih zalaganjih. Menim,da ni na- men,da bi predsednikovo poročilo pokazalo detajlni potek dela po za- pisnikih in ostalih virih,temveč smatram,da je glavna dolžnost tega poročila,da v grobem zajame težišče problematike društvene dejavno- sti. Društvena dejavnost ni in ne more biti strogo ločena od nalog, ki so zaupane državljanom v službeni in ostalih funkcijah sociali- stične družbe,zato mora biti društvena dejavnost tudi odraz družbe- nopolitičnega razvoja. Iz tega razloga občutimo iz poročil v prvi "Vrsti problematiko,ki ima svoje korenine v okoliščinah iz .same slu- žbe. Vsekakor je eden od osnovnih pogojev za intenzivno dejavnost društva materialna baza,ki je bila ravno v tem obdobju šibka. Raz- logi so več ali manj vsem znani> to so predvsem odprava, gospodarskih članarin, nj_zka društvena članarina 1 pomanjkanje p:_i_:,ostorov ipd„ Moram •pa konstatirati,da so nas geodetske institucije-predvsem pa Geodet .... ski zavodi 9 GE-odetska uprava ter Institut za geodezijo in fotograme- trijo učinkovito reševali iz finančnih težov,ki so bile več ali manj stalne. Društveno dejavnost so podpirali tudi okrajni ljudski odbo- ri ter ostali upravni 01~gani in gospodarske organJ.zacije s pošilja- tvijo svojih uslužbencev - naših članov na strokovno ekskurzijo na Dunaj in na II~ kongres geodetskih inženirjev in geometrov v Ohrid itd. Materijalna baza,ki v delovanju društva ni vedno najugodnejša, je torej osnovni pogoj in osnovna sila,ki poganja motor društva. Za aktivnost ~ruštva je poleg tega potrebno,da člani društv& ~rebivajo večji d2l časa v enem. kraju na sedežu društva oziroma podružnice. Ta pogoj je pri geodetskih strokovnjakih silno neugoden, Za geodet- sko stroko je značilno,da prebije geodetskt strokovnjak-operativec povprečno polovico leta nepretrgoma na terenu izven kraja stalnega bivališča. Značaj delaraztresenosti po raznih manjših deloviščih in intenzivn0.st terenskega geodetskega dela mu ne d.o}Juščata večjega društvenega udejstvovanja. To bi bili nekateri zunanji vplivi na društveno dejavnost le-ta pa je seveda v veliki meri odvisna tudi od aktivnosti p0samezn;i.h članov odbora in celotnega člr:.1.stva oziroma od raznih subjektivnih pogojev. Dejavnost odbora društva je bila ov~rana tudi zaradi močne zaposlenosti in pogoste odsotnosti članov odbora. Kljub vsem tem objektivnim in subjektivnim težavam,ne smemo prezreti tudi uspehov društva,ki se kažejo v sodelovanju društva pri reševanju strokovnih vprašanj 1 se delovanja z o~~gani ctržavne uprave, - ' - z gospodarskimi ter ostalimi družbenimi in strokovnimi organizaci- jami. Od te raznotere dejavnos.~i,ki so jo razvijali posamezni čla­ ni društva,podružnice in oentralni odbor društva v Ljubljani,so se reševala predvsem nek~tera stalna trenutna nastopajoča aktualna vprašanja 9 od katerih naj omenim konkretno prizadevanja za dvig stro- kovne ravni članstva,sodelovanje pri reševanju problematike šolstva, povečanja produktivnosti dela,sodelovanje pri izdajanju geodetskih predpisov,sodelovanje .pri delu Strokovnega sveta IS za geodezijo itd. Iskali smo tudi novih organizacijskih oblik in načinov dela v društvu in ravno ustanovitev nove ljubljanske podružnice društva na današnjem občnem zboru,po sklepu zadnjega plenuma društva - ustvar- ja pogoje za nov način dela. S to reorganizacijo je pričakovati,da se bo delo društva poživelo in se bo obenem zadostilo načelu enako- pravnosti,med člani društva iz Ljubljane,ki do zdaj ni imela svoje podružnice in člani v Mariboru, Celju in Kopru,ki so imeli tudi že do zdaj svoje podružnice, Društvo bodo predstavljali odslej le člani nekakega izvršnega odbora društva,izvoljeni po delegatskem sistemu na občnem zboru. Izvršni odbor društva,ali kakor ga bomo pač imenovali,bo na ta na- čin razbremenjen vseh onih nalog,ki so čisto lokalnega (ljubljanske- ga) pomena,vsled česar bo zasedal redkeje_in bo lahko sestavljen tu- di od članov z bivališčem izven Ljubljane. Takšen sestav odbora društva v katerem ne bodo le člani ene,dveh ali treh Ljubljanskih ustanov,bo najboljše zagotovilo,da bo odbor reševal probleme splo- šnega republiškega pomena,upoštevajoč enako interese vseh podruž- nic. Poleg grobo nakazanega dela društva v splošnem,bi hotel kot član komisije Zveze geod.društev za produktivnost dela in kot član komi~ije za produktivnost pri Zvezni geodetski upravi analizirati delo na povečanju storilnosti dela v geodetski stroki. Med preteklo dvoletno mandatno dobo društvenega odbora,je naša zakonodajna oblastsprejela vrsto predpisov,ki so namenjeni predvsem povečanju življenske ravni delovnega ljudstva. To vprašanje pa je ozko povezano s povečanjem delovne storilnosti, Takoj moram pribi- ti,da je ravno v geodetski stroki storilnost dela glavni činitelj, ki vpliva na zniževanje proizvodnih stroškov geodetskih storitev. To je zopet ena od posebnosti geodetske stroke,kjer predstavljajo materijalni stroški le neznatni del - cca 2% proizvodnih stroškov, vseh ostalih 98% proizvodnih stroškov pa je funkcija proizvodnosti oziroma višine prejerrurov izvršitelja-strokovnjaka. Nadalje je posebnost geodetske stroke ta,da se geodetsko-teren- sko delo,ki predstavlja bistvo geodetske dejavnosti sploh,opravlja samostojno na razmetanih manjših deloviščih - brez direktnega in učinkovitega nadzorstva glede izrabe polnega delovnega časa na te- r:enu. Posebnost je tudi ta,da nastopajo v geodetski stroki kot'di- rektni izvajalci dela intelektualni delavci - inženirji in geome- t.ri,medtem,ko v drugih strokah - v industriji,gradbeništvu,kmetij- stvu itd. težko najdemo inženirja ali tehnika kot direktnega proiz- vajalca,temveč je vloga inženirja in tehnika pri njih v tem,da vodi in skrbi za organizacijo dela yecje ali manjše organizacijske enote manualnih delavcevo Glede na to ugotovitev gre pri vlogi inženirjev in tehnika.na storilnost dela pri večini strok za vpliv inženirja in tehnika na storiln~st s pozicije vodilnega uslužbenca,v geodetski stroki pa sto- ji zadeva bistveno drugače~ V.7-oga inženj_rja in tehnika-geometra je v geodetski stroki dvojnaJenkrat nastopa naš strokovnjak kot direk- tni proizvajalec delavec na terenu ali v pisarni,drugič pa se poja- vi naš strokovnjak kot vod:Llni uslužbenec._,, Povsem naravna in navedeni posebnosti stroke odgovarjajoča je potreba,da se v geodetski stroki bolj kot v kateri drugi vodilni kader odbira iz vrst ne,jboljših proizvajalc~v - praktikov, ker sicer se nestrokovnost vodilnega kadra,posebno pa pri centralistični or- ganizaciji organh:,acijske enote negativno odraža na delovno storil- nost~ Odpor do nestrokovnosti vodilnega uslužbenca je naraven pojav, kot se to pojavlja v prav ostri obliki tudi pri nekaterih drugih strokah ncpr. v kemični industriji,kjer se ma!lualni delavci - do- bri praktiki upirajo postavitvi celo strokovnjaka kemijskega in- ženirja - novinca na vodilno mestoo Geodetska stroka se ls,:hko ponaša- s tem, da ima dobro urejeno evidenčno službo 9 ima preizkui-§ene noTme,strokovnjaki dajejo o svo- jem dGlu detajlirana poX".)Čila,i po lcaterih se lahko meri uspeh posa- meznika in organ:~zac:i.jske enoto" 'l'udi to so posebnosti in sicer pozitivne posebnosti 9 kt se dBjo koristno uporabiti v našem druž- benem in gospodarskem sistemu~ Po vzoru naših dnevnikov dela se že vpeljujejo dnevniki _dela tudi za ostale uslužbence (pripravnike) - po novi uslužbenski 2,2,konoc.EJ,ji,naši obračuni po normah pa bodo so- lidna podlaga za ocenjevanje uslužbencev,kar bo imelo v bodoče odlo- čilen vpliv na napred.o,lanje in prekvalifikacijo ttslužbencey in-·de,.,; lavoev ter bo ugotovljen uspeh lahko služil tudi kot osnova zapre- miranje1dokler ne bodo dani pogoji za nagrajevanje po delovnemu,,.. činku„ Ker obstojajo različna mnenja glede predvojnih norm,bi hotel na tem mestu datj. tudi inforrn.ativni podatek glede geodetskih norm in doseženih u.spehov,, Različno se tolmači tudi delovni čas "od zo- re do mraka 11 ,kt je b:L1 vpeljc:,n pred vojno za terensko delo pri si- stemu dnevnic„ Za primerjavo bom od številnih izdaj norm vzel le norme iz dobe delovnega časa nod zore do mraka" pri povprečni jugq- slovanski parcelaciji 1 ~ J in jih primerjal z zveznimi normami za tahimetrijsko snemanje iz leta 1957. Po normah iz lo 19300 - rešenje Oddeljenja katastra št,12156 so bili predpisani. povprečni delovni učinki za 1 koleda:riski dan: I.::eateg~: '1~40 ha, II.kat.:6,70 ha, III„kat.~6,30 ha po normah 1957: I.,kateg,: 4.05 ha, II.kaJl'.,.:3,64 ha, III 1kat.:2.83 ha Norme iz leta I.9YJ. so bi.le napram normam iz leta 1957.večje za: .. v I~kateg, ~ 83 %, II.kat., ~ 84 %, III.kat, ~ 123 %,, Razlika v r.1.01°.rr1F1.h j'":J clejansko še večja·, če upoštevamo 1 da so v - 7 - normah iz leta 1957, predvidene gotove olajšave (ločeno obravnava- nje potrebnega časa za potovanje in pripravljalna dela,dela na za- mejičenju katastrskih občin 1 spisku hiš,olajšave vsled nepravilne parcelacije,vsled visokih njivskih kultur itd.) 9medtem,ko je bila norma iz leta 1930. brez takih olajšav,poleg tega pa so stare norme zajemale v treh kategorijah tudi terene današnje IV.kategorije,kar sem pri primerjavi (učinek 2~~-4 ha za IV.kategorijo norm 1957.) za- nemaril. Pri normah iz 101957,ki imajo 4 stopnje zaraščenosti,sem vzel srednjo zaraščenost, Iz zgornje primerjave se vidi,da današnje zvezne norme .iz leta 1957. niso tako visoke,da se ne bi mogle smatrati kot _dosegljiye tu- di pri 8 urnem delovniku. Dokaz o tem nam dajejo obračuni letošnje- ga uspeha,v drugih republikahtkjer se norme povprečno presegajo. V naši republiki se glede kvalitete del,(razen snemanja kopfi- guracije o kateri nimamo kontrole) sicer ne moremo pritoževati,vendar pa z uspehi glede storilnosti ne moremo biti povsem zadovoljni. U- speh je slab posebno v kolektivu Geodetskega zavoda Ljubljana,kjer .je uspeh ob upoštevanju vseh olajšav po zveznih normah cca 82.%. Ne smemo pa prezreti izrednega us:peha kolektiva Geodetskega zavoda Koper,ki ima v Goriških Brdih dosežen uspeh l09 % zvezne·norme. U- speh je tem pomembnejšJ. 1 ker jo ta uspeh dosežen v Goriških Brdih t.j. na terenu,ki je ~:iD. za ko~_ektiv Geodetskega zavoda Ljubljana do zdaj vedno izredno trd oreh. Tudi.o geodetskih cenah imamo že obilo podatkov in izkušenj v slovenskem in zveznem merilu .. Obstojata v glavnem dva načina za- računavanja stroškov, V ostalih republikah obračunavajo stroške na podlagi dejanskih stroškov (konkretne plače,dnevnice in ostali stro- ški) na katere pribijejo ugotovljeni procent režije. Pri nas smo do sedaj operirali v pogodbah s kalkulirano ceno 1 ure in obračunom potrebnega časa po normah. Pri analizi stroškov letošnjega teren- skega dela se je pokazalo,da so dejanski stroški zavodov (dejansko izplačane plače,dnevnice in-ostali stroški) s prištetim normiranim· procentom režije in ostalimi pribitki,predvidenimi v strukturi ce- ne 1 ure, mnogo manjši r.Lego znesek po pogodbi, ~ljub temu, da norma ni bila dosežena, P.resežek izp;Lačil nad realno ceno (dejanski stro- ški in režija) znaša letos fri terenskem delu okrog 50% nad realno ceno 1kar velja predvsem za dela,ki jih je opravil Geodetski zavod Ljubljana. V geodetski stroki pri terenskem delu,kjer objekt meritve vna- ·prej ni točno znan (število parcel se :bistveno menja),je obračun po dejanskih stroških na uvodoma omenjen način najprimernejši ter po- enostavlja postopek in bistveno zmanjšuje administrativno delo pri --pogodbi ter pri tekočih in končnih obračunih dela. Na ta :način bi bistveno zmanjšali ceno geodetskim storitvam, ki v Sloveniji za zgoraj navedeni primer presegajo cene v drugih· republikah za okrog 100% (pri fotogrametrični metodi v 1, 1957. pa tudi več). Zmanjšanje oenc geodetskim storitvam splošne državne iz- mere v Sloveniji je aktualno vprašanje - vprašanje renomeja in so- --lidnosti dela v geodetski stroki,ki ga ne kaže preveč zanemarjati. Ob takih ugotovljenih dejstvih 1 kjer gre za cca 50%-no nadvišanje _ - e ... realnih cen,sklicevanje na form.alno'praVille učinke pogo,v-rži ana1J.za in ocena dosežene točnosti z ob- zirom na odstctek 1n vd.Lkost konstatiranih napak v mejah enojne- ga do t:ro j:nega i znosE„ s1~ednj e napake„ K vali teta načrtov naj se oceni z odgovo.r ;jaj očo oceno,, 5. Z obzirom na s06r:)1Jn° ID\::to stojišča,ker se ne razvija nobena poligonska mreža. Tudi te fiksne točke se signalizi ... raj•o s ka:rtonj_ dimenzije 25 x 25 „ Po· končanem snimanju se kartoni samo delno poberejo"' Kartoni so iz močnejšega papirja in bi odgovar- jali našemu 30:J gr pa.pirju in to nesatinirane:mu. Aerosnimanje se i~3vrši v-s.merilu 1:6000 do 1:7000 in izdelajo .. fotopovečave v merilu ·1: 1000 kakor se :i.zdelujejo tudi načrti. P:ri i- dentifikaciji posameznih parcel· se. ugotavlja kultura, lastnik, ter iz- vrši manjše domeri tve norir. širina kapi;:i pri hišah ter opremi s, ~qpo- grafskimi znaki Q Vse ostale domeri tve zaradi nejasnosti snimkov. 'se izvrši po izvršenemu iz·vrednotenju in to na najbolj ·enostaveri način z busol• t.er iz že znanih -točk (mejnih ali že signaliziranih stojišč) .. Na terenu se ne meri nobenih kbntrolnih ,mer in tako .. odpade, zamuda časa na poligonsko mrežo in meritev kontrolnih mer. (fronti). · · Osnovna merila za načrte je 1:1000 so pa tudi v merilu 1:2000 in planinski predeli v merilu 1:5000, Kartira se na hamerju1 ki ima 0,2 mm dE1bel aluminj_jast vložek~ Grafično se obdelajo listi kakor pri nas/s tem,da ni nobenih topografskih znakov za kulture posamez- nih parcel, Pri pi_sar:niškem delu je najbolj kočljivo delo odrejanje posameznih detajlnih listov. Listi se ne formirajo šablonsko po ko- ordinatnem sistemu in sekcijah,temveč po potrebi in obliki občine ter parcel. Težišče je v tem,da je čim manj listov in da je vsaka parce- - 28 - la cela na enem listu. Detajlni listi se ne ujemajo po njihovem ro- bu,temveč se'.,robovi prek?a ajo eden preko drugega. Površine listov se izračunajo s pomočjo robn:i,.h kvadratov in nadaljne delo računanja površin je skoraj enako našemu načinu. Dovoljena odstopanja so soraz- merno velika (cca za 50% večja od naših). Površine služijo v fiskal- ne namene. Končni izdelek so načrti,nekak spisek površin in seznam lastnikov (Abecedni register). Tak način dela je res cenejši kakor klasična izmera,toda pri njih ni problem aerosrrimanje,ker se izvrši takrat,kadar firma zahte- va. Vse domeritve se izvrše na fotopovečavah in le deloma tudi s po- močjo tahimetrije. Klasična metoda za isti teren bi bila cena za kompletni ha cca 360 - 400 Šfr,kar je približno trikrat dražje. To pa je razumljivo, ker bi potem morali biti na terenu samo geodetski strokovnjaki. Pri aerofotogrametričnih delih pa uporabljajo tudi priučene moči,ki so neprimerno cenejše kakor geodeti.. . ... Domeri tev ne delajo iz poligonske mrE;že,k.er smatrajo, da so signalizirane točke odrejene pozicijsko· o61j še:,kakor vsaka' poligon- ska točka„ Za vzdrževanje katastra nimajo nobenih skrbi,ker s9 mej- ne točke dovolj točno odrejene in so poznej.še meritve,navezane nanje, vsaj toliko točne,kakor domeritve iz.poligonske mreže. Tu bi pripomil da je zamejičenj~ izvršeno z betonskimi kamni,pri· nas se pa s.težavo doseže,da je zamejičenje izvršeno ?kolci„ Sev:eda je trajnost take- ga zamejičenja problematika. · Tudi v Švici je trajalo precej' ča~a, da si je aerofotogrametrija utrla pot v kataster,posebne težave so bile pri ljudeh,ki jim je bi- la poligonska mreža edina solidna osn,ova za izmero~ Danes se pa. sma- tra aerofotogrametrija za gotove prectele edini nacin,da se pride do katastrskih načrtov v kratki dobi. Po njihovemmišljenju se s kla:- sično metodo ne bi rešili niti najbolj pereči slučaji„ Poseben ::pou- darek je tudi finančna stran,kajti za fiskalne svrhe morajo biti ka- tastrski načrti ažurni in zato čim cenejši,da se lahko tudi izmera po dveh desetletjih ponovi„ Celotno delo se dela na terenu in pisarni brez norm. Uspeh se. regulira s samo plačo posameznega uslužbenca,ki se lahko menja vsak meseco Normiranje je J)d njihovem mišljenju možno pri strojih,dočim .·-.· pri delu,ki je tudi umsko delo, je vsako normiranje kvarno za kvalit.e to„ V Švici se smatra,d~ je geodetsko delo do neke meje mehanično,to da je več kakor polovico. dela tudi umsko,torej so norme kvarne. Poročilo sem podal v glavnih črtah iz katerega bo le razvidno napredno gledanje švicarske katastrske službe,ki koraka vzporedno z razvojem tehnike in ne ostaja v ozkih šablonah nekdajnih krutih pra;,. vilnikov,ki so bili podobni našim današnjim. Zadnik Ljuban - 29 .... Še o potovanju po Srbiji ·in Hrvatski ··--------~ .... ,.__ .. _ ...... , ....... ,_,__, .. __ ,_,, . ..,. ________ .------------ K poročilu s potovanja po Srbiji in Hrvatski v "Vestniku" št„2 za. leto 1957 podpisani udelež(:)nci t'~ga potovanja podajamo še nekaj dopolnitev1 ki so bile iznešene na sestanku,ki ga omenja pisec v svo- jih.zaključkih. Predvsem bi se dotaknili vprašanja kategorizacije _ _t~rena:_ki je za ocenr, ,_,roduktivnosti geodetskega dela gotovo najva- žnejši element; 1 r-eJ)rav je bilo iznešenih še nekaj · drugih bistvenih pripomb k poročilu~ V LR SrbijJ. smo s:i. ogledali delo na kategorizaciji in snimanju terena v kat. občinah Donja Jajina, Orašjer Oslare in na izven mest- nem področju Pri~tine~ Poleg tega pa smo si ogledali še nekaj pisar- niških d(:"ll v se1r.cj_ji :Beograd in Vranje ter delo v fot'0grametrijskem zavodu" Pred·,rse:m _pa so vsaj nas, zanimali tereni in načini ter kriteriji kategorizacije v omenjenih občinah. Tereni so. sj_ v vseh omenjenih občinah podobni tako po konfigu- raciji kako:1'.' po zB,:caščt-~nosti. Po konfiguraciji so toreni le malo reliefno razgibani in brez večj.ih. grap,,. Grap ji-3 bo:l.j malo in niso zaraščene,)_ ;.V>pogl'edu zaraščennati so to goli tereni,v vinogradnišl;_:ih prede- lih zaraščeni z manj,š.t:mt posameznimi drevesi ali pa ponekod z red- kim ni,zld.m grnii.oevje~n~k:i. vj_dljivost čitanja lat in gibanja po terenu ne ovira'~ V na~em · slove:iskoin merilu prave zaraščenosti sploh· ni~ ker ni nobenih gozdov~le v E3ni občini je bilo 363 ha državnega gozda v enem;_-kcimp1eksu 9 v kat0:cem. pa so snim13-l.i: smno objekte ·brez konfigura- cijee _.,Del teh turenov je zaJ:>aščen z vinogre"di,ki pa-'so visoki le naj- več do D~60 m bl'ez ,)sak°ir(opor (kolov ali žice) in ovirajo snimanje samo toJ:iko kot ga ovi:r-ajo:psta;J.e ku.:lture :i,'1~])':r.:-·nizko žito 9 krompir, fižol i t·d.c' · .- ,_; , · . . 'Iake terene so ·1rid~}.i ~deležer+;i-kongresa: na poti. v Ohrid 0 V b " ' · n · -r • · t . t k :, . 1 v • t . . •·O JcLnT .0onJr:t u a~;+Jl.a s a vas. 111 po ,o - /K1: ezi a v ravnirn uvr-- ščena v I::-:·d. k1::stcgo:Y::ijc/.{.f!kupaj 4Q,-ha,). v-občini Oraš;je razlike med II~ t:n III" kat<:J 0 ort,~o jJ9 J=.nunem nA-lrlonw ni 1 ·vendar je višin,?ka razli- ka med d'rema :,i-igo:no'.nc ··o;;.;.;1. 9 ~/a. katG:i,"ili:· je ,eden nekje v rav:n:Lni drugi Pa · · . '·' · · ' V• • · ' •j • .. ·• 204 d d ~ ' l ' t . na nti~:V:L;JJJ. ·u)clci. o::):)ir.rn 9 . m;r_y~n ar raz a1..Ja mec_ c,nc-rca ,rigo- .nometrcmc1. ni vz2b:i, v ()i:/zJr·a l:'r·i' ogledu terena je tehnični :9omočnik izjavfl 9 dc1, ;j-.:: teren CLVJ'.'~3c:en v III~ c kategorijo radi mal,) v,2čje gra--• :pe (ki jel2 r1al<:inJ,nstnc1 zi;3,raščena)_. P....... . . ., . L. TI . . ITI. "v ' • .. ~i:pc>rn::_nJam()yc:'.:_., Je_·,Jire1•. v.,, 1,c in J: ~c nezarasce1J1 oz,Lroma Je .. del tere.na pod ·vj 11c,g1::'f1.d:i ~ Po l-'.:citeriju 9s 1n:cte5~j_m_l?O se določevale kategc,::t':Lje v J?relrnmrju in V Brdih ,~a :.Le 1957 bi ·btl't taki tereni uvrščeni v IIc F<. oziroma V skrajnem elu~aju u Ti 0 b kategorijo.- -V :{at.,ob(·\n:1. ()cJ:'.\'.r':' 'j;-::: vas,ki je v r.0:vninskem te::.'eni..,L i,1 i:11a del-• no orJ.:?.'.i/,sn·-:. dvo:':'iiJi':E\ uvrščena v II.4 kategorijo, v II~H :L1 II„b pa so uv-.:c,ščeI1i. tE::reni blc1,tiJ n,agnje:ni in brez, reliefne raz2i l,;,_:,os-t;·L Ka.tegcn·:i.zncj_;;c terena smo ~i ogledali še na izve:Q. nes ::-r-ri. jz,meri kat. občine Priština. Šef sekcije,ki nas je vodil po terenu,nam je obrazložil kriterije;katerih.so se držali pri kategorizaciji. Še bol kot v prejE: opisanih primerih je priš'la do izraza širokogrudnost njihove komisije za. kategor.i.z;acijo. ·žal nismo imeli s seboj fotoapa- rata,ki bi nam posredoval ve_rne posnet~e terenov gotovih kategorij. · Skoraj rav.en teren (dolina) in delno bregovi t z blagimi nakloni·• in · majhno zaraščenostjo s skoraj ne.obraslim potokom je uvrščena V II. b in v II.c kategorijo. Višina koruze,dosega v višino le 1,5 m. V III. in III4c kategorijo pa je uvrščen skoraj neobrasel pašnik z zelo blago reliefno razgibanostjo (zelo redko in nizko grmičevje ob biv- ših posestnih mejah.) Tudi v tej sekciji smo dobili vtis,da se stremi za tem,da se z . rednim in marljivim delom,pri danih pogojih doseže uspeh. Med ogledi terena in elaborata smo v razgovoru z inspektorji, šefi sekcij,tehničnimi pomočniki in ostalimi izvedeli,da se pri ka- tegorizaciji jemljejo v poštev vsestranske objektivne okolnosti,kate- re vplivajo na uspeh de+a. _Iz njihovih izjav se da zaključiti,da se pri kategorizaciji terena misli tudi na to,da bodo terenske skupine, z rednim in marljivim delom,dosegle primerne uspehe. Takšne izjave smo slišali od tehničnega pomočnika sekcije Leskovac in šefa sekcije Vranje. Ing.Tanetovic inšpektor GU Srbije in naš vodič na potovanju po Srbiji pa je izjavil,da pri njih kategorije ne merijo s tehtnico v roki. Te izjave in dejstvo, da normati~ri v Srbiji služijo v glavnem samo za evidenčne svrhe 1 dovolj pojasnujejo kriterij in osnove kate- gorizacije. K temu pa še pripominjamo,da je način kategorizacije po komisi- ji uveden šele za l. 1957, dočim so si preje sami izvajalci določe­ vali kategorije terena,katere je navadno šef sekcije potrdil. V Slo- veniji pa se je določevala kategorija terena po komisiji že od l. 19 5 3 ... dal j e • Komisija za kategorizacijo pa je tudi danes bistveno ·drugačna v ostalih republikah kot v Sloveniji, Medtem,ko so člani komisije investitor in prevzemnik del,so v drugih republikah neposredni iz- vajalec (geometer) in šef sekcije. Zato gre v prvem primeru za finan- čna vprašanja,v drugem pa le evidenčno. V LR Srbiji imajo na področ­ jih,kjer se vrši snimanje,vedno na razpolago dovolj dobrih figuran- tov (izredno majhna industrializacija) in to vedno iz občine,ki se meri in ki dobro poznajo krajevne prilike,lastnike parcel in meje parcel. Pri nas to ni vedno slučaj (posebno v Prekmurju in Brdih) in mnogokrat vodja izmere nima niti enega figuranta iz dotične občine ali pa take,ki prilik v občini ne poznajo (Brda) in pa celo mlado- letnike (14-16 let) in večkrat samo žensko delovno silo. Figuranti se plačajo dnevno po 363 din brez ozira koliko časa delajo. Tak način plačev·anja pri nas skoraj ni mog,oč ,ker figuranti striktno zahtevajo izplačilo toliko ur,kolikor so delali. Ker smo elaborate le hitro pr~gledali nismo mogli ugotoviti nji- hove prave kvalitete. Bežen pregled pa razodeva gotovo isto kvalite- to kot pri nas,grafični izdelki so nekje morda nekoliko slabši,vendar elaborat v k.o. Pančevu po kvaliteti odskakuje. V LR Hrvatski smo si ogledali terene in način kategorizacije v lVI.adjimur;iu? Kategorizacija v Medjimurj;,1 je po izjavi vodilnega ose- bja GU Hrvatake opr•avljeno grobo 5 v glavnem za razpored osebja in kalkulacije, Kategoriz8.cijo in .normative določi v glavnem šef sekci- je. Normativi so določeni po posebnih lestvicah1 katere so sestavili inšpektorji in šefi sekcij še pred izidom normativov zvezne Geodetske uprave..- Kategorizacija t';'rena v LR Hr-;,ratski n&m radi svojevrstnosti pri uporabi posebnih lest·iric in drugih okolnosti,ki nimaj9 nobene skup- " nosti z zveznimi nor:mativi ni nudila tistega kar smo želelio Poleg tega pa. nismo j_meli pril:::.ke izvedeti 9 kako poročajo in izkazujejo svo,~, je uspehe zvez1:i Geodetski up1'evi . ., ·· · S:ploŠf:;11 vtis 7 ki smo ga dobili pri ogledu terenov v Srbiji je ta, da so kategcriz:i.ran:i. znatno milejši kot v Sloveniji in bi razlika bila tudi č''.o 2::o/'.·,, Vtisj_ kategorizacije v ':'.,R Hrvatski pa so, če se vza- me v poštevrda način katego~iziranja ni istoveten s Srbskim'in S~o- vensk:Lm in se ::norajo rezuJ. tati pretvar~ati in ob.računavati po nor- mativih zvezne Geod.etslce uprave?da je? n-;ji.hova kategoriz[wija neko- liko ostrej~a od one v LR Srbi.ji,še vedno pa za 10~15% milejša od kategorizacije V LR Sloveniji. Za zakJ.;Juček naj nc-Lveclomo sledeče: Nsd:vomno morarc.o upoštevati dejstvo, da je način in kri ter:.i. j .kategoriziranja terena 1 z ozirom na zvezne normative,l')l'RVJ.lc=m le tisti v Srb1ji,ker so isti se:::::tavlje- ni na osnovi rezultatov doseženih na terenih s takim načino:n kateg.o- rizira:nja„ Z oziram na različne kritErije kategoriziranja v LR S~biji,. Slo- veniji in Hrvatski Fnnat:.::·amo? da naši geometri v de.lu ne saos·7;:j,jaj.o~·.v pogledu stori1nost5. in kvaliteti za svojimi stanovskimi tovariši' i.z Srbije j_n Hrvatske ~ Vinko Stei:ne:c l~r" Ivan Rozman 1,,,r, Jože Umek l.,,r., Ing_~ Franj o Rudl. Ljubljana RaoionaJ.J„zč:.cJ 4a . , , l. --""'":'\t1•"'1',•"I'•!"•·• '-'' -- ! ·- ' raču:panja \n<, , •. -,,~ ~ • - • , L' _ PO;T~-~in_~ sk~p"in~ ' . ' (p . .-.. v } • v v ' ) .. r:L gra::J.cr:w-~m0 1a1ucnem racu:n.anJU • Pri našem pisarn:i.tik$m delu na dokončni izdeJavi detajlnih na-. črtov s. oelotni111 pripe,d.2.jo?.Si.m elaboratorn obstoja še vedno ena„p:r-eq~,j bolna točka 9 ~-d nam dela teža.vc.l ŽE, več let,a to je x•ačunanje površin skupj_nd ' · Po navadi se: 1"avno tukaj ustavi. redni potek· p"is:=i,rn:i škega dela 9 ki se druga~e v predhodnth fazah plansko odvija in to povzro~a zastoj v končni fazi pisarniških del. Vsak od nas,ki se je dalje čti'sa u.kvarjal z računanjem površin skupin,bi lahko marsikaj o tem povedal,koliko je to delo odgovorno in večkrat zelo nehvaležno gledano iz vidika dejansko ostvarjenega rez:ul tata„ Skupine se -- posebno na polnih listih - zelo težko ujema- jo v dopustnih mejah s površino lista in je treba "vreči normo v koš" ter riskirati tudi večkratno ·ponavljanje celotnega računanja t.j. površin skupin celotnega lista, Z druge strani pa že komaj čakajo drugi računarji,ki bi morali računati površine parcel in po sili razmer se ustvarja zaradi takih okoliščin ozko grlo ravno v završni fazi pisarniških del detajlne izmere. Razen tega so zelo pogosti slučaji,da se skupine sicer ujemajo v dopustnih mejah s površino detajla na listu,vendar obstoja določe­ no število skupin, ki so nB§L~urne,,kar se p;)kaže pri računanju par- cel,ki se nikakor ne morejo "zložiti" s površino skupine. Vsa ta dejstva nam povzročajo velike nevšečnosti in moramo najti pota in način,da_-rov8čamo„sigurnost_računanja površin skupin v tej meri 1 da-dobimo ne samo na videz pravilno izračunane skupine,temveč da s svo,jo površinsko_ vrednostjo čimb.2.Jj odgovarjajo faktični :povr- · šini. Norma ~---~_računanj_~ .. površip sku:12,in - preje 18 skupin za 7 ur pis. dela, sedaj 14 - je z določenega vidika še vedno ostra,ker ne vemo v naprej,ali se bodo 'izračunane skupine res zložile. Lahko se zgodi.,da pri računanju skupin ne dosežemo niti 30% norme,če imamo tzv. "smolo" pri računanju in se računanje 1 lista zavleče na 4-5 , ,. ali pa še več dni. To zavlačevanje pa nikakor ne prispeva k"sigurnosti" posameznih površin skupin,nasprotno,EQ,vršina ~kupin celega lista bodo sigurnej- še,če bodo izračunane v ~nem "odlivu", t~j. brez dnevnih prekidov, torej pri is~ih temperaturnih uplivih in z normalnim koncentriranim delom. Naglica,nervoza itd. tukaj ne koristijo in zato je treba posta- viti neke dnevne o:qi_~j_:Ltve količine dela,ki so v skladu z zmogljivo- stjo dotičnega računar~a. Mislim,da je treba ·tukaj ločiti normo kot tako od količine sku- pin,ki jih je treba_obvladati v_enem 11 2.9.].ivu" in to iz tega razloga, da se doseže zaželjepa~J}~ta~~P2.f!..!_J? .. <;>Vrši~ ~k~in~ Zaradi boljšega ra~::;u:mevanja - sicer bo to na prvi pogled malo čudno izgledalo . vzer.l:iš.o neki pYimur iz triangulacije: Res je 9 da imamo predpisar.o :!~2.Et\Q. zs, opazovanje točk posameznih redov, venda.r pa J?ravilnil: I 2;2 dela na triangulaciji striktno omeju- je število smeri v enem gi.rusu ( stavku) na stojišču točke določenega reda - zakaj - ker d.:;.:u,c;ače_]YL -~s.e '.-~manjšaJ_a_ natančnost,ki jo pričaku­ jemo od girusne mBtoC:i~]" Če stojimo na nesig1) .. r:n:.i.h stnli8čih se to število smeri celo zmanjša za J0% 1 ker ots boj2.jo zunanji čini telji,ki uplivajo na natan- ' čnost. (N.pr. premiki visokih stojišč)~ Vrnimo se zdaj k našemu problemu,k računanju površin skupin. Tudi tukaj obstojajo činitelji,ki uplivajo na natančnost določitve površin skupin in sicer: 1) Vrsta in kvali:teta planimetra„ 2) Izvežbanost ·računarja. ,~ . J) Pravilna in v pravem času, izvršena določitev skrčk~. ali iztezka lista~ 4) Ali je list "poln" ali pa samo deloma polttit z detajlem._ 5) Ali se računanje vseh grup na enem listu zavleče na več dni ali pa se- to lahko opravi v enem dnevu. 6) Enakomernost temperature in vlage v prostoru,kjer se vrši računanje„ Ad 1) Predpostavljamo,da·uporabljamo ustrezni in pravilno rektifi- cirani planimeter~ Ad 2) Računanje skupin naj vrši sposoben strokovnjak1 ki pozna vse firiese preciznih planimetrov in razpolaga s prirojenim čutom za fino mehanično premikanje. Ad 3) in 6) Ti točki sta povezani. Pri enakomerni temperaturi in vlagi zadostuje določitev skrčka (ali iztezka) pred in po končanem računanju v dotičnem dnevu,v nasprotnem slučaju je ~ treba te elemente večkrat določiti in upoštevati. Zato bi bilo primerno,da imamo v takih prostorih termometer in higrometer. (Idealna bi bila "klimatska naprava"). Ad 4) in 5) "Poln" list nam povzroča največje težavefker se raCuna- nje ne more končati v enem dnevu. Vze.mimo recimo detajlni list merila 1:2000 s površino 150 ha„ Povprečna površina skupin je okrog 7,5 ha,torej pride na poln list okrog 20 skupin, Računajoč še ceste,potoke itd. se to število poveča na cca 25 do 28 skupin. Po normah bi potemtakem rabili za računanje vseh skupin cca 2 dni - torej v naprej smo prisiljeni delati s prekinitvijo. Po mojem mnenju je važno,da eliminiramo to prekinitev2ki one- mogoča delo v enem "odlivu" in je treba omejiti dnevno ostvarljivo količino skupin v nekem matematičnem okvirju. To se lahko doseže s tem,da celotni list glede računanja sku- pin delimo na podliste recimo A in B vzdolž decimeterske mreže,kakor je to prikazano na sliki. (Če je dnevna zmogljivost dotičnega računarja majhna,izvršimo delitev na A, Bin C)~ ,. 34 ·- S tem je podan matematičn.,. okvir za vsak podlist in računanje skupin podlista smo spravili .' .)ll~~--.9:.~e zmogljivosti računarja~ računanje vrši v_'ener~'.odlivi ::', pod istimi zunanjimi upli vi ter se lahko popolnoma koncentri:r-d na obvladanje manjšega površinskega kom- pleksa. Prednosti predloženega načina dela so sledeča: 1) Iskanje napak površin :posameznih skupin je dosti ·1ažje,ker je števiJo skupin. na po o.listu ~:~~,i}~.Q,,'.!_ 2) Večja sigurnost rez~1-1 tatov, Natančnost bo večja. To sledi ... že iz povol-jnega psihološkega upliva,ker računar bo bolj koncentriran in bolJ siguren v svojem delu. Prejšnja negotovost - ali se _b'odo ·. skupine celega lista recimo po 2 dnevih napornega računanja zložile al;i... pa' ne "~ bo izginila,ker imamo pred seboj· samo delo enega dneva"·· Ni vse eno,'čo moramo s tem računati alt lahko v enem dnevu,ali pa v dveh ali yeč popravimo preje izvršeno nezadovoljivo .. računa­ nje skupin •. Več delo.:. 1) Dvojna pot lupe (al:i.' :{g1c::i·') obkrožne ročice po začrtani črti deci- meters1tl9 ·:mreže. 2) Določitev skrčka ( ai± iztezlni) ·za podlist A in B. • Vsekakor se izp1ač.a to veCdelo .'.? __ p'i~Ihi·ahk:om na. pasu,ki ga drugačzre _' izgubl jamo.....:r:r:Lpons:vl,1_al.nem _rač-1.1~nju skupin celega_, lista, kadar se skupille ne uj 2n1c1J o v dopu.s~_;nih mejah s površ1no-lista •. Vsa računanja 1a1.1ko 'v:d:duc v obrG-zcu za računanje 'skupin kot, q.6- slej, edino je tr·oba :n:-c.Lp,:avi·:;i ::c-eka:pi tulacijo skupin v obliki,ki. je običajna. pri izdeJ .. c:._vi ET:-:iioka riovršin,ker imamo namreč na li- · ('; stih- k in B. tudi a.~J.J) skup:l.:::1 (glej .sliko)~ Primer: ' .... ~ .. " -·~--, Det. list štev.; .,., .. ,.r•.••'• Reks_pi tulaeij'a · skupin cele_ga lista.,. Skupina podlist :površina m2 skupaj: m2 štev. ha a ha a ,,.,._ . .,..,.,.~.=~ ~ --~-~·,-,.t-,c~ '-•--~-L.....____,.._ 1 A o 00 00 8 00 00 2 A r, 0 00 00 8 00 00 3 A ,, ou. 00 -~ :s 2 ()() 00 8 00 00 4 J3 ''/ oc, 00 7 00 00 ' 5 B J 00 00 8 00 00 6 B 8 00 co 8 00 00 7 B 8 00 00 8 00 00 8 A ') '- 00 00 B '7 00 00 9 00 00 1 - 35 ..,. Skupina pod.list površina m2 skupaj i m2 štev. ha a ha a ' . 9 A 8 00 00 8 00 00 10 A 8 00 00 8 00 00 11 A 8 00 00 8 00 00 12 A 7 00 00 7 00 00 13 A ~ 00 00 6 00 00 o 14 A 6 00 00 6 00 00 15 A ,r 50 00 o B 2 80 00 9 30 00 16 A 6 00 00 B 2 00 00 8 00 00 17 B 8 00 00 8 00 00 18 J3 8 00 00 8 00 00 19 B 9 00 00 9 00 00 reka Ledava A o 50 00 J3 o 20 00 o 70 00 skupaj: 150 00 00 150 00 00 --------------------· ----·--------------------·---------- Sestavil~ (Ing.Franjo Rudl s ~r .. ) S p o r o C i 1 a : V "Ljubljanskem dnevniku" št„24 z dne 29.Iol958 beremo sledeCo novico~ "Avstrijo bodo premerili iz zraka, Novo specialno letalo,s katerim bodo premerili Avstrijo iz zraka,stane okrog 4,000.000,- šilingov, Letalo je opremljeno z najmodernešimi snemalnimi in fotografskimi aparati in pripravami za projekcijo pl2.stičnih slik 1 s Cimer bodo pospešili delo geometrov na terenu." Kratka novica 1 katera naj bi obvestila našo širšo javnost,.kako pristopajo v sosednji državi k modernejšim in hitrejštm metodam geodetske izmere„ Znano je bilo (geodetskim strokovnjakom);da si je Avstrijska fotograme- trična služba kupila novo letalo za aerosnimanje,da že vsa leta po vojni vršijo obsežna aerofotogrametična kartiranja z večjim številom najmoder- nejših stereokratirnih aparatov, Želimo jim pri tem res uspeha! In pri nas? Tudi pri nas se morE.L stara misel:nost,d.a je fotogrametrijska me- toda izmere netočna,bolj in bolj u.mikati nespornim nasprotnim dokazom4 Pa ne samo to,da po točnosti dosega :in prekaša klasične metode izmere„ Ima še dve drugi prednosti~ hitrejša je in cenejša od klasičnih metod izmere. Naši vodilni foru1r,i so po predložitvi teh dokazov podprli z največjo mož- nostjo razvoj fotogram,::t:c.ijske službe v Sloveniji„ Od nas,geodetskih stro- kovnjakov pa je seds,j odvisno,ali bo fotogrs,metrija uspela ali ne. Ing4 Golorej