% T% 'U-. . -J 21. številka. zet petek 19. febmivapija 1897. (t Twtm, t četrtek iriitr dne 18. februTlrija 1897.) Tečaj xxn. „BDIROIT11 izhaja po trikrat na tedea » ioatib tajanjih ob torkih, ć«t»«klh i'-, nobotah. Zjutranje iidsnjf i?- r.aja oh rt. uri zjutraj. voierno pa ob 7 ari »er«r. — Obojno ladanje utane : /» Jed«nitpp«3 . t. 1.—, isviHi AvstriJ« f. l.SO * tri . . . 3,— , , 4.Š0 t« pol leta . . . 6.— . • * 8__ VS( »»TO . . . 1*2.— . , , Ifc— Nariftnlno je plačevati naprej na aartftbe tre* prlležene aaroonlne M oprava M •sira. f.'i»anii hit, 3, II. nadat. NaroAnino in oglasa j odplačevati looo Trst. Odprto reklam« eije so prott« p >A»ntn«. 13 I udimomH J* mat'* Javen shod bode v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri pop. v gostilni g. Križman-čiča v Kjadinu. Na dnevnem redu bode proglašanje kandidata za II. okraj v mestni svet tržaški in kandidata za V. kurijo. Javni shod pol. drtiStva „Edinost* dne 18. februvarjal897. v telovadnici „Tržaškega Sokola« (Dalj.) Predsednik: Preidimo v razpravo o v o 1 i t v i za V. k a r i j o. To vprašanje — j« menil govornik — bode bolj zanimalo zborovale«, ker v V. kuriji ste visi volilci. Zato mora za« nimati, kdo bode zastopnik t« kurije. Odbor pol. društva .Edinost* je bil dolgo v nejasuem, kako M mu je vesti, ali ko je videl, da stopa v boj tudi progressovska stranka, tedaj je vedel, da bode boj bolj težaven. Gledati smo morali torej, da dobimo kand.data, ki zbere na svoje itue kar največ glasov iz mesta iu okolice Saj to vemo, da ziaaga ni mogoča samo slovanskimi glasovi. Zato treba misliti na moža, za katerega bi mogli glasovati tudi zmeraiši življi med Italijani in Nemci. Jeli smo misliti na gosp. Ivana viteza N a b e r g o j a. Že zadnjič se je nekako oponiralo tej kandidaturi, toda jaz vas morem zagotoviti, da gosp. Nabergoj doprinese le žrtev s to kandidaturo, da •e je udal le disciplini, llnlo iade je tudi zaaj, da bi zmaga!, ali nade jp, da pride v ožjo velitev, ker, kakor rečeno, za Nabergoj* bodo vsi narodno-zavedni slovauski glasovi in nekoliko poštenih Nemcev in Italijanov. Za nas pa bede že to velika morAlna zmaga, ako zberemo v Trstu primaruo število glasov. Ako se jo podvrgel disciplini gosp. Nabergoj, podvržejo naj se jej tudi volilci, da poj-demo skupno devizo v volilni boj PODLISTEK Frouiont mlajši & Risler starši. 37 aOMAN. — Frnncoitki spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Otroci stopajo k njemu brez strahu, in risarji z velikimi bradami, na pol umetniki, na pol delavci, »tiskajo mu mimogrede roko ler ga tičejo. Vse to kaže morda malo preveliko zaupljivost, kajti vrli KioUr še ni prav z umem dosegel si-jajnoati in dostojanstva novega svojeg* stanu in jaz poznam nekoga, ki ima to vedenje za jako poniževalno. A ta nekdo ga sedaj ne more videti, iu goepod je porabil to, da objame starega knjigovodjo, rudečeli-cega,b!agosrčnega Žigo, kateri, »krit v velik ovratnik, zadnji izii»ed vseh ostavlja tvornico ter vedno, naj bode kakoršno koli vreme, hodi brez pokrivala, boji se, da bi ga ne zadel mrtvnd. Risler in Plauus sta si rojaka. Medsebojno gojita drug za drugega visoko spoštovanje, ki se je pričelo še tedaj, ko sta ustupila v tovarno, v tistem daljnem času, ko sta skupno zajutrkovala v mali mlekarnici na vogalu, v katero Žiga Planus sedaj ustopa sam, da si izbere svojo jed s ukrilne ploščice, viseie kakor jedilni list na steni. Sklenili *mo, da proglasimo kandidata , za V. kurijo. Nadejamo se, igrali za delavca. Kdor pazno čita liste, mora vedeti, da so so aaši poslanci tudi v delegacijah potezali za delavce v Trstu in v Pulju. Opetovano so zahtevali, da naj se v državnih zavodih in v takih, ki so zavisni od države, sprejemajo le domači delavci, naj se naroča le domač materijal, naj nadzorniki ne Šikanirajo naših delavcev. Benčina: Meni je v prvi vrsti do tega, da bi zmagali mi skupiiin kandidatom. Prodsednik: Ali z gosp. Kamuščičem absolutno ne moreno zmagati. Dr. G r e g o r i n : Tudi jaz prisnavam, da bi bilo najbolje, ako bi zmagali z delavskim kandidatom. Toda mi moramo račanati z faktorji. Kandidat samih slovanskih delavcev ne zmaga nikakor. To ni delavska kurija, kakor mislijo mnogi, ampak splošna kurija. Številke nam govore najjasneje. V mestu bode kakih 3000—4000 novih slovenskih volilcev, v okolici pa 6000 do 7000. Zato moramo biti providni o postavljanju te kandidature. Nabergoj je bil vsikdar demokrat ii vsakako bode bolje zastopal delavce, nogo kak progressovec. 0 Nabergoj« ni izključeno, da pride v ožjo volitev, kar bi bile jako častio za nas. Vlada nas bo poštovala in marsikaj aam ntegne pasti v naročje kakor zrel sad. In kaj bi imeli vi od tega, ako bi zmagala socijalističia ideja v Trstu? Prvo besedo bi imeli italijanski delavci, in ti se vedejo vsikdar kakor tirani nasproti slovenskim delavcem Zborovalec Z o r n bi želel, da se kaj ukrene Gospa Rislerjeva pričakuje svojega soproga k zajutrku, in pogled na to počasnost jo dela zlovoljno. Dela mu z roko znamenje: .Hiti veudarl" — a Risler ne vidi tega. Ves zaverovan je v dekletce Fromontovo, hčerko Georgesa i« Klare; oblečeno v oblačilce samih čipk nosi dojnica tu zunaj. Kako zala je... .Cisto vaš obraz, madam ŽoržV .Menite, dragi Risler? Drugi ljudje pa veudar vsi pravijo, da je podobna očetu". „Da, malo... toda*-- In sedaj stoji tukaj, oče, mati, Risler in dojnica, ter resno iščejo podobnosti v tem malem obrazku, gledajočem jih z nejasnimi, od svetlobe in življenja stopljenimi očmi. Sidonija se med tem nagiba iz poluodprtega okna, da bi videla, kaj počno, in zakaj njen mož ne pride gori. Uprav to trenotje je Risler punčiko, ta mali zavitek belih plenic in svetlobojnih trakov, vzel v svoje naročje. Poljubujž in šal6 se skuta napraviti, da bi se smejala in blebetala. Kako star je videti, revež! Njego vo kretanje, kadar veliko svojo postavo sključuje pred otrokom ter svoj glas izpremeaja v votlo godrnjanj«, da ga dela bolj tihega, je ravno tako grdo kakor smešno. (Pride še.) zoper inozemske delavce, ki na* napadajo pevsodi in ki se vedejo, kakor da so oni gospodarji na tej zemlji. Govornik si Jieli, k«kor kan lid*ta imoia, ki bod« za delavca, za narod in za državo. Saj nam tujci jemljejo kmh ispred ust, poslanec naj bi pritiskal na vlade, da se odpravi ta uedost atek Predsednik: To so tu l na-»e želje. A ravno z*to ne moremo iti z socijalniiui demokrati. Njim velja načelo, da delavci so vsi bratje, da imajo vsi jednak« pravice, naj so ž« prišli od koder si bodi. To načelo je pogubno za domače delavce. Mi moramo zahtevati, da domači delavec imej prednost na domači zemlji. (Ploskanje.) (Z vrše te k pride). Res Gorizienses. (Ralturna sličica izza črno-žoltih mejnih kolor) Piše dr. K. T. v T. .Si hi tacucrint lapides cl&mabunt". (Halje.) Pred vsem nekoliko historičnih podatkov, neobhodno potrebnih v razumevanje stvari in morda tcdi v dokaz, da riba, kakor navadno, tudi v tem »lučaju smrdi od glave. Državni šolski zakon iz leta 1869, ustanovlja, kakor znano, v § 59 k a t e-g o r i č n o načelo, da se ima ustanoviti ljudska šola povsod in na vsak način („unter al-len Umstanden* 1, kjer se nahaja v okrožju jedne ore nad 40 otrok, ki bi morali obiskovati nad 4 kilometre oddaljeno solo. Nadalje; veleva isti zakon ▼ § 66, da ima dežela prispevati za šolske stroške, kjer in kadar okraj in občina teh stroškov ne zamoreta. Ta zadnja določba pa takratni „italijanski" večeni deželnega zbora goriškega očividno ni ugajala in zatogadej skrpali so gospoda deželni šolski zakon z dne 6. maja 1870 št* 80 dež. zakona, v katerem so organizovali okrajne šolske zaloge, odvalivsi na iste vse stroške za ustanovitev in vzdržanje potrebnih sol. Pardon 1 Preočitno vendar ti deželni „očetje* niso upali derogirati državnemu zakonu in zatojso določili y § 6? istega zakona, da se določi v posebnem poznejšem zakonu „v kaki meri ima prispevati deželni zaklad k stroškom šolskih okrajev*. Da v tem posebnem zakonu tudi danes, po preteku 27 let, še ni ne duha ne sluha o tem, se bo čudil le oni, kdor ne pozna — recimo razmer! Tako so torej tisti čas umni politiki skrbeli že v naprej, dag bi zakonito predpisana vzgoja slovenske dece ubožnejih okrajev nikdar ne inkomcdovala deželne blagajnice — ubo*a soška dolina pa občuteva posledice te modrosti že v vseli kosteh. Tolminski okrajuo- šolski zalog, obsegajoči vso gorenjo soško dolino z okroglo 40000 prebivalci, zagazil je po ustanovitvi n a j n u j n e j e potrebnih šol, še bolj pa po krivdi ylade, ki je prisilila isti v zgradbo par uprav smešno luksurijoznik šolskih palač, in navzlic vedno rastočim šolskim dokladara (56 # jih plačuje okraj danes!), tako globoko v dolgove, da sme z mirno vestjo vsaki dan napovedati — konkurz. Kdor tega ne veruje, tistemu naj povem na uho, da bi se bili morali 1, dan izvestnega meseca v letu 1896. po Krist o vem rojstvu pružnih rok vrnite iz Tolmina vrtanji učitelji, priiedši po svojo beraško plačo, da ni priskočila na pomov narodna tolminska posojilnica „brevi manu" s par stotaki. In to se vtegne ponoviti skoro vsak mesec. Zgodilo pa se je tisti čas tudi, da je občina Podbrdo, broječa skoro 150 za šolo godnih otrok, ki bi imeli do najbližje sosedne šole v Grahovem S ure hoda, vsled odpovedi g. župaika, ki je vodil preje tamošujo šolo za silo, prosila posebne šele. Prositi bilo sicer v tem slučaju odveč, kajti šolska oblast morala bi taki občini po zakonu šolo celo u s i 1 i t i. Zategadelj so tudi vrli Podbrčaui, ugledavši se v uzorne šolske razmere sosednjih kranjskih občin, mirno čakali ugodne rešitve svoje prošnje, tem mirneje, ker občina plačuje nič manj nego 650 gld. na leto šolskih doklad! A oni so obračali, okrajni šolski svet pa je obrnil, odkle-uivši prošnjo z jednostavno motivacijo — da nima denarja za ustanovitev novih šol, da naj torej ukaže I j na podbrska deca čaka, dokler ne izleze iz tvojih dolgov o kraj »i šolski zalog ! Ker pa ti dolgovi iznašajo nad 30.000 gld., obsodil je s tom okrajni šolski svet vsaj par generacij podbrdskih, naj vzrastć liki črni Afričani. Deželni šolski svet pa je bil modreji ter je vsled rezke pritožbe proseče občine vzel učitelja drngi občini ter ga poslal v Podbrde. Tako je zamašil najsitnejšo luknjo otvorivši drugo! Zares difticile est satyram non seribere. A to ni morda jedini »dućan marsikatera van, kateri ju v sled daljave nepristojna vsaka druga šola, prosjači že dolgo zaman svoje šole, za katero so dani vsi zakoniti pogoji in skoro polovica vseh krajev, kjer bi po zakonu morala biti redna šola, mora se zadovoljiti z nedostatno šolo za ailo ; na veeraz-reduicab učiteljsko osobje skoro nikjer ni kompletno; učitelji so vslbd tega preobremenjeni ter gled6 na to in na svoj obupui gmotni položaj, opravljajo svojo dolžnost brez veselja in brez uneme itd. Potem se pa ljudje še čudijo, da soška dolina producira leto za letom manj višje in tudi srednje inteligencije. Evo poglavitni razlog tej žalostni degeneraciji 1 In kako bi se dala izlečiti ta rak - rana na telesu goriškega slovenstva ? To je javna tajnost I Jedino le z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga, z ono koncentracijo učne uprave, katero po vsej pravici zahtevajo tudi učitelji v svoji »Spomeuici* v interesu neizogibne radikalne regulacije učiteljskih plač, ne pa take, kakoršno je sklenil v svojem lauskem zasedanji naš deželni odbor in ki se za tenak las loči od — ironije. Kdor ne želi, da v dogLdnem času izu ai rje rod sposobnega slovenskega učiteljstva v tej pokrajini, ne more milejo soditi 1 Na drugi strani pa bi bil deželni šolski zalog jedina garaucija, da tudi na Goriškem post tot diserimina rerum postane meso lepa beseda državnega šolskega zakona, naj se narodu povsod omogoči zokouito predpisana šolska izobrazba. Povsod drugje bila bi to ob sebi umevna stvar, na Goriškem pa velja posebna morala. Italijani trde, da bi se potem utegnil porabiti tudi kak vinar furlanskih davkoplačevalcev za povzdigo slovenskega ljudskega šolstva in da bi se to nikdar ne moglo pripetiti, v to so gospoda že a priori skrbeli s tistim fomo/.uim deželnim šolskim zako-nonom iz 1. 18701 Da se pa takim zakonom zagotovi zadostna doba življenja, in naj tudi bijejo v lice starejšemu državnemu zakonu, da bi sploh nikdar do neba ne zrasla slovenska drevesa v tej, iz-vzeinši fmianski kot, eminentno slovenski deželi, zato je zopet skrbel deželni volilni red, kije ustanovil tisto originalno »pariteto*1 obojestranskih poslancev obstoječo v tem, da mora Slovenec drago in skopo kupiti od svojega furlanskega sodeže-lana vsako gospodarsko iu kulturne koncesijo. Kadar pa gre za kulturne želje ali pa tudi kaprice italijanske, ttduj je hitro pri rokah visi vpliv...... (Pride še.) Poiitiike vesti. V TRSTU« dne 18. februvarja 1897. Državnozborske volitve. Omenili smo že, da sta bila v Istri minole nedelje dva znamenita shoda: v Šumbregu iu ▼ Baderni. Oba shoda ata bila sijajna in pričata, da naša narodna ideja v Istri napreduje, polagoma sicer ali stalno, vzlic vsem zaprekam in naporom naših narodnih protivnikov. Na shodu v Šumbregu je govoril bivši državni poslanec S p i n Č i d, l judstva pa je došlo nad 4000 duš. Mnogo jih je priilo po 4 ure daleč. Ljudje so se popenjali na okna, strehe in drevesa, da bi videli ljubljenca Spineida. Ko je odšel le-ta, zagro-melo je po vsej množici, in ljudje so mahali roboi in klobuki. Komaj je Spinčid pričel govoriti, navstal je pravi vihar, ki je trajal več minut. Poročevaje o svojem delovanju je omenjal vseh važuejih vprašanj. Povdarjal je, da hrvatski in slovenski poslanci niso opustili nobene prilike, ki se je nudila, da se potegnejo za svoje volilce, za svoj narod. Rekel je med drugim: .Ako so državi dobri naši denarji, ako so dobri naši sinovi za njeno vojsko, mora biti dober tudi naš jezik v cerkvi, uradu in v šoli!" Prešel je tudi na proglas, kateri je izdala italijanska atranka za svojega kandidata Bartolija, ki je izdal geslo: Istra je italijanska zemlja 1 (Klici: Nikdar I Nočemo Bartolija!) Potem je primerjal Bartolija z dičnim našim Laginjem, čemur so sledili viharni živio-klici dru. Laginji. Govor Spinčidev je deloval na množico kakor tajna električna struja. Oduševljenje je doseglo svoj vrhunec. Množica je še po shodu stala na mestu, ni se ganila, doklar ni odšel Spinčid. \ Tudi shod v Baderni je bil sijajen. Naroda je došlo toliko, da se je moralo zborovati pod milim nebom. Govor dr. Laginje je trajal jedno uro. Zaključuje uvoj govor je pozval dr. Laginja zboro-valce, naj vzdignejo roko oni, v katerih je „ver* trdna". Hkratu se je dvignilo na stotine rok in gromoviti „živio" je odmeval v ziak. Notar Fran D u b r o v i d prijavlja v »Naši Slogi* daljše pismo, v katerem izjavlja, da mu niti na kraj misli ni, da bi kandidiral za državui zbor. Izjavlja tudi nastopne lepe besede : „V očigled borbi za narodni zuačaj naše Istre, da, za obstanek slovanskega rodu v Istri, je krvavo potrebna sloga vseh poštenih njega sinov; izginejo aaj torej vsi osebni napadi in male lokalne razmere, da se nam ne poreče, da med tem, ko raseino, postajamo vedno manji. V očigled predstojeći volilni borbi kličem : Naprej, zložno, sinovi roda hrvatskega in slovenskega v Istri". Med .najnovejšimi vestmi" v današnjem zju-tranjem izdanjn .Edinosti" je povedano, da se je včeraj bil ljut volilni boj v mestu puljskim. Radosti kipečira srcem javljamo sedaj, da je v sekc^i „Siaiia" zmagala naša slovanska stranka z desetimi volilnimi možmi za V. kurijo. Iz občine oprtaljske nam pišejo: „Občinsko glavarstvo v Oprtlju je bilo razglasilo volitve za V, kurijo, II. sekctfa, t. j.: za Topolovao, Gradiu in Zrenj, v Ž r e n j u. Podebčine Topolo vac, Graditi in Ždrenj so skoraj jednako oddaljene druga od druge, tako, da stoji Gradin, oziroma selo Brezovica, ravno v sredi. Iz tega je razvidno, da je odlok, da »e imajo namreč volitve II. sekcije imenovanih podobčin vršiti na skrajni točki f Zrenju (Sdregna), zelo krivičen. Volilcem Topolovca, katerih je blizo dvesto (200), ni olajšano vršenje volilnega prava, temveč otežkočeno. Zaradi tega so volilci podobčin Topolovac in Gradin uložili utok koj po razglašenju ter ga poslali po dvoh možeh ua samega okrajnega glavarja. Kmalu zatem so poslali ekspresno po pošti naznanilo za volitev pripravnih lokalov, nahajajočih se T Gradinu iu Brezovici. Zatem so poslali tudi volilci iz Zrenja ua okr. glav. izjavo, da se ujemajo s pravično željo Topolovca in Gradina in da so zadovoljni iti na Gradin (oziroma Brezovico). Tudi ta izjava je bila odposlana ekspresno. V tej izjavi so opozorili okr. glavarja tudi na morebitne izgrede kakoršmh bi se bilo bati, će bi bile volitve v Zrenju. Občinsko glavarstvo je heteto opravičiti svoj odlok s tem, da ima Zrenj največ volilcev; vendar to si ^rtivi^tun, k\iti Žrenj volil™ manj volilcev, nego Gradin ia Topolovac. V imenu volilcev, v imenu pravice, v imena ustavnega načela, da je kolikor le možno olajhfie-vati izvrševanje političnih pravic, obračamo se do si. c. kr. okrajnega glavarstva v Poreču, da se kakor volitveni kraj določi središče II. sekcije, ne pa periferija*. • ♦ Shod zaupnih mož ljubljanskih je vsprejel kandidaturo bivšega poslanca Košar j a in odklonil je kandidaturo deželnega sodišča svćt-nika Venoajza. V „Slovencu" pa čitamo, da poslednji gospod ukljub temu vzdržuje svojo kandidaturo. Iz deželnih zborov. Včeraj je imel svojo sejo deželni zbar kranjski. Na dnevnem redu je bil predlog o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov in predlog o ustanovitvi deželnega skladišča v Ljubljani. Predložil se je tudi načrt volilne reforme. Le-ta se je iztočil odseku 9 členov. V deželnem zboru dalmatinskem ie izrekel posl. B i a u k i n i (ue da bi stavil poseben predlog) željo, da se povodom vladnega jubileja pripravi adresa na cesarja, v kateri naj bi se opisalo položenje hrvatskega naroda in naj bi se predložilo združenje vseh hrvatskih dežel in sicer v interesu monarhije. Posl. M:lič je načelno za združenje, toda sedanji čas se mn ne vidi primeren za to ozirom na sedanji zistem na Hrvatskem. Deželni zbor nišjeavstrijski so zaključili včeraj. „Lojalnost« Madjarov. Kako daleč sega nesramnost madjarskih radikalcev, o tem naj sve-doči naslednje, kričeče dejstvo: Kakor znauo, slavila se bode prihodnje leto 1898. petdesetletnica vladanja Nj. Vel. našega cesarja. Toda ne v blaženi ,onostranski" državni polovici! Nikakor ne l „Lojalni* Midjarji so ai domislili, da mora „ma-djarski globus* prihodnje leto slaviti petdesetletnico — revolucije 1848. letal! Fran Kossuth nameruje staviti v kratkem primeren predlog za prosl.ivljanje i evolucije na Ogerskem v istem hipu ko bodemo mi slavili redko dinastiško slavje. Aii res se ni mera polna, ali res še ni zadosti te madjarske predrznosti ?! Ne le posamični ljudje, ampak tudi narodi so čento nehvaležni in ako je kateri narod nehvaležen, je to gotovo ma-djarski nasproti dinastiji Habsburgov in nasproti avstrijski državi. Dinastija Habsburgov obsiplje Madjare z dobrotami in pod žarki dobrohotnosti te dinastije povspeii so se Madjari do svoje sedauje moči. Iu dasi je jasno kakor beli dan — in da vidimo to, ni treba da je človek učen državnik in politik, ampak zadošča jeden s m pogled na karto geogratiško in pa na narodnostne odnošaje v Evropi — dasi je torej jasno kakor beli dan, da Madjari se morejo — da ne govorimo o napredovanju — vzdržati kakor narod le v zvezi z dinastijo Habsburgov in le v mejah sedanje države avstro-ogerske, vendar hote proslavljati dogodke, naperjeue v nasilno ločenje Madjarov od te države, ▼endar hote proslavljati — revolucijo, naperjeno »oper dinastijo, katero imajo sinuvi Arpadavi zahvaliti za — vse. In da bode mera košutovske perfiiije in nelojalnosti polna do vrha, predlagati ! hoče ta revolucionaren sin tega revolucionarnega očeta, naj se petdesetletnica revolucije proslavi prav v isti hip, ko bodo avstrijski narodi hvalili previdnost božjo, na tem, da je dovolila milostuo, da je nositelj krone Habsburgov in dobrotnik svo- ; jih narodov čil na duši in telesu doživel redki ju- j bilej. V harmouičuo zvenenje strun lojalnosti, uda- ■ nosti iu zvestobe med narodi avstrijskimi, naj bi j kruto posegel hripavi glas in odmev košntovskega izdajstva. To je drzno, to je brozubrazno — to je pravi atentat! In mož, ki snuje tak atentat, je bil zavezuik sedanje ogerske vlada ob zadnjih vo- j litvah! Še enkrat moramo vprašati: ali mera res j se ni polna ? ! Degodki na Kreti. Včeraj so vojaki velesil zasedli tudi Herakleion, Retimo in Sitijo. Po vsej Kreti je mir, grški vojaki s toj 6 nepremično par ur daleč od Kaneje. Korespondenčni urad javlja : Italijanski admiral Canevaro je priobčil grškemu konzulu, da so velesile sklenile zasesti 4 pristanišča na Kreti ter da ne pripusti Grški nikakoršnega dejanskega nastopa, ne na suhem, ne na morju. Dasi pa so se velesile vrgle med Grško in Turško, kaze se sedaj, da hooe Turčija pričeti vojno. Korespondenčni urad ve uauareč povedati, da je turška vlada odredila mobilizovati 50.000 m6ž. Še slabše glase zasebna poročila, prišedša iz Carjegagrada. Ista namreč zatrjujejo, da je mini-sterski svči sklenil mobilizovati 50.000 mož rezerve in redifov, ter vso vojno moruarnico. Sultan pa da ni še potrdil tega sklepa. Zakaj je pobegnil guberner Krete, Be-rovič paša ? Peterburškemu „Novoje Vremja" poročajo iz Aten, da je bil gub rner Krete padel popolnoma v nemilost. Da se izogne nasilni smrti ali proguaustvu — kajti jedno ali drugo mu je bilo neizogibno po turškem dvorskem običaju — ukrcal se je iu pobegnil. Bržkone se nastani na Angleškem. Različne v «* t i. Občinska volitve v Trstu. Včeraj je bil na vrsti IV. razred — domena progi es^oveev. Dasi so si bili gotovi zmage slavna progressova gospoda, vendar moramo zabeležiti, da toli divje agitacije še ni bilo v tem razredu, kakor je bila včeraj. Pritisk je bil strašansk in kar z fidčno silo so tirali ljudi ua volišče. Najetih so imeli nebroj iz-voščekov. Celo poznani naši ljudje so si dali tero-rizovati i u strahovati Dotičnike pomilujemo. Jasno je, da je bilo progressovcera do velike demonstracije. Proti nam in proti še nekomu drugemu — ki pa je zaril glavo v žakelj, da ni občutil demonstracije. I/.id j« sijajen za progressovo stranko, kajti njih kandidatje so dobili med 1150 iu 1137 glasov. Slovenska lista je dobila 109 kompaktnih glasovnic; 34 naših so nničili s pretvezo, da imena niso čitljiva. Belih listkov je b>lo 27, mešanih 47. Naši ljudje nam trdijo, da onih 27 so bili skoro sami Slovenci, ki so oddali bele listke, bojvči se — zamere. Tudi mešani listki so bili gotovo večinama slovenski. Ako bi bili torej naši volilci discipliniraui, dobili bi bili mi letos po 180 do 200 glasov. Id ako prištejemo še one slovenske volilce, ki niso dobili legitimacij — tudi takih sredstev se je posluževala progressova gospoda — ali sploh niso bili vpisani v volilne liste, lahko rečemo, da bi imeli število glasov, ki bi imponovalo gospodi. Pa vsaj jim imponuje že včerajšnje, ki se je potro-jilo ed zadnjih volitev sem. Da jim imponujemo po svoji odločnosti, to je razvidno iz njih glasil. Burke uganjajo sicer iz nas, ali med burkami se pojavlja tudi strah. Tako ao včeraj progressovska glasila pozivala vse svoje volilce na volišče, skli-cuj6 se izrecno na dejstvo, da so Slovenci postavili svoje kaudidate, katere treba udušiti z laškimi glasovi. Dants pa pravi „Piccolo", da se treba upreti najodločneje, da ne bi prepotentni Slovenci prišli tudi v mesto! Nič nas ni tu, ako jim smemo verjeti, in vendar alarmirajo svoje bojevnike iz strahu — pred Slovenci. Mi smo zr.dovoIjnji z letošnjim vspehom, mi napredujemo. Iu naj i zapomni laška gospoda: prihodnjič nas bo še več! Kajti delo reklamovanja se bode vršilo še vse drugače. Letošnje skušnje so bile dobra šolal Na laž, da smo Slovenci sklenili kompromis s korser-vativci, ne odgovarjamo, ker je preneumna. Mi smo hoteli pokazati svoje Ijndi, ne drugih. Onim slovenskim volilcem, ki se niso bali z glasovnico v roki pričati o ekzistenciji Slovencev v Trstu: Čast in hvala! Jutri bode volil III. razrez Občinski zastop v Pomjanu razpuščen. Ta nepričakovana vest nas je presenetila predvčerajšnjem zvečer. Razlogi tej naredbi so baje nastopni: a) da je deželno računovodstvo v Poreču našlo mnogo nepravilnosti; b) da je doba temu občinskemu zastopu pošla že pred četrt leta; c) da je bilo nepravilnosti tudi o zadnjih volitvah. Stvar nam je silno nejasna, kajti še sedaj ne vemo, ali je razpuščen le stari zastop, ali so uničene tudi zadnje volitve. Vsakako pa je to redek slučaj, da se razpušča zastopstvo po že dovršenih novih volitvah iu ko niti ue vemo še, kaka kode rešitev utoku, ki se je bil uložil proti tem volitvam. .Naša Sloga" opaža o tej nepričakovani odredbi: .Čudno, nerazumljivo nam je, kako da je slavno deželno računovodstvo ravno sedaj našlo omenjene nepravilnosti, ravno sedaj, pred volitvami v državni zbor, in kako da se ta domnevani razlog ravno sedaj uvažili isa namestništvu. To in jedino to bi mogel biti razlog razpustu — toda i niti ta ne more veljati v ta čas. Kar se dostaje ! drugih dveh razlogov, prekoračenje dobe za četrt j leta in navedeno nepravilno izvršenje volitev, mn-j ramo opaziti, da italijanska občinska zastopstva ostajajo Često po celo leto preko dobe in tudi več, pa jim radi tega ne pade z glave niti jeden sam las, a o volitvah v Pomjanu je dobilo namestništvo še le te dni obširno poročilo, katero treba še-le proučiti. Toda o tem se bode govorilo na Dunaju, ker tni ne smemo ua dan s pravim razlogom razpustu14. Komisarjem v Pomjanu je imenovan tajnik na j okrajnem glavarstvu v Kopru, g. M I e k u š ; predstojeće volitve pa bode vodil komisar dr. Fabrizzi. Županom v glasovitom Piranu je izvoljen dr. Josip B u b b a. Novi župan je menda nekoliko hladneje krvi, nego je bil njega prednik. Zopet morano prositi oproščenja zlasti svoje j ueprimorske naročnike, ker je list sedaj tako pri-j morsko lokalen. Ali ne moremo drugače, kajti silni borbi, ki jo moramo vojevati hkratu na vsej črti, tr*bn, da posvetimo vse svoje sile Tem zaupneje apelujeuio do rodoljubja neprimoiskih čitatelje v, ker ta naša borba je v obrambo vaeukupne narodne lasti naše v teh obmejnih pokrajinah. Ko hod« dovršen volilni boj, pridemo zopet v bolji tir. Italijanska lopovičlna. Pod tem naslovom piše „Naša Sloga" : „Poznani puljski poturice vrgli so v svet, da je naš dični zastopnik dr. M a t k o Lagiuja duševno neozdravljivo bolan (da je znorel) in zato da se je moral odreči kandidaturi za predstojeće volitve. Mi smo pogodili takoj, da je to volilen manever, da je to italijanska lopovščina, katero so vrgli v svet za one, ki ne wru jejo več vsem drugim lopovščinam ujihovim ; mislijo torej, da na ta način zavedejo koga. A tudi to vam ne pomor«, vi abruški lopovi in ubijalci tujega pošUnja. Vas in jedino vas priporočamo puljskemu konjedercn, da Vara d- ne ž*le/n* toibo na gobec, da — besni kakor besni psi — ne ra* oljete koga svojimi kremplji in zobmi, kakor bi ga hoteli' moralno ubiti b peklcusko izmišljotino svojo. V goro, razbojniki! V gozd, lopovi! Sežanski ženski podružnici družbe sv. Ciiila in Metoda sta darovala g. Suš-tski in MArica Gombač iz Matavuiii vsak po 1 krono. Bog živi rodoljubna darovalca ! Razpisuje se služba poštarja na novi poštni odpravljavnici za mesto v „Ljnblja i 5« (v Udmatu). Poštar, kateremu se preskrbi primeren prostor za urad brezplačno, dobival bo letno plačo 400 gld. in uredovni pavšal 100 gld. na leto. Isti bo moral skleniti službeno pogodbo in vložiti varščino v znesku 400 gld. Odnosne prošnje, v katerih je dokazati znanje deželnih jezikov, naj se vložč v treh tednih na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Ker kaže lepo vreme nadejamo se, da se sijajnega velikega plesa „Del. podp. društva* udeleže vsa okoličanska društva. Bralno in pevsko društvo .Slavec" v Ricmanjih vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 21. februarja 1897. Razpored: 1. Jenko: „Naprej", godba. 2. H. Volarič: „Ti osrečiti jo hoti", m- ški zbor. 3. M. Brajša: „Istarska koračnica*4, godba. 4. A. Hajdrih: „Na bojM, moški zbor, 5. I. pl. Zaje: „U boj", godba. 6. Kocijančič A. Valentič: „Venček narodnih pesmi", moški zbor. 7. V. Parma: „Pesnij venec", godba. 8. Andrejškov Jože: „Sam ne kaj hoče", gluma v jednem in '/■ dejanja. 9. H. Volarič: „Vesela družba", godba. 10. Sreč-kanje na 5 dobitkov. Eno uro odmora. 11. Ples, ki traja do 4. ure zjutraj. Svirala bode škedenj-dca godba. Začetek točno ob 5V, uri zvečer. Vstopnina: za neude na besedi 30 nvč. na ples 40 nvč. udje plačajo na pol; srečke po 10 nvč. Plesal se bode tudi narodni ples „Kolo" v narodni nosi. K obilni udeležbi najuljudneje vabi Odbor. Telovadno društvo „Sokol" v Postojni priredi svojo maskarado v suboto, dn6 27. februvnrja 1897, v prostorih hotela „pri kroni" v Postojni. Začetek ob 8. uri zvečer. Svirala bode Postonjska godba na lok. Vabilo na predpustno veselico, katero priredi „Pevsko društvo v Š tu rij ah" v nedeljo dnč 21. j februarja 1897., v prostorih društva „Edinost" v 1 Ajdovščini. Začetek točno ob polu osmih. Ustopnina | 30 nč., sedež 20 nč. K ubilui udeležbi vabi Odbor. ' Vabilo na drnžbinski večer s koncertom, katerega priredi akad. podružnica družbi sv. Cirila in M. v Gradcu dne 1. marca v Haus der Kaufmann-schaft (Nethorgasse 57) s prijaznim sodelovanjem tamošnjih pevskih in godbenih močij. Koncert se prične točuo uri Vstopnina v.a osebo 1 krono. Iz Rojana. O priliki veselice pev. društva „Zarja" v Ilojauu nubrala ,e g.ca Dragica Kra-merjeva za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda V Hojaun 4 gld. 12 nč. Hvala darilcem! Usojamo si ob jednem pripomuiti, da je 7. t. m. nabrala g.a Iv. MikeliČeva o priliki ustanovitve društvenega krčiaarja v Rojanu 2 gl., ue pa, kakor se je vsled tiskovnega pogreška objavilo v „Edinosti" 12. t. m., 2 kroni. Ustanovni odbor. Samoi or. 79let«i kmet Andrej Klun, stanujoči na Rocolu hit. 418, obesil s« je včeraj v svojem stanovanju. Starca, stoječega z jedno nogo že v grobu, gnala je v smrt okolnost, da mu poslednji čas posli niso šli nič kaj po volji, a vrhu tega vladala mu je v družini nesloga Potrjena obsodba dečakov-morilčev. Včeraj je bila pred tukajšnjim prizivnom sodiščem razprava zaradi obsodbe dečakov Viljelma in Alfreda Mangachija. Kakor smo sporočili svoječasno, obsodi) je bil duć 9. t. m. sodnik pristav Pachor Viljelma Mangachija zaradi prestopka promišljenega umora na 5 mesecev strogega zapora, njegovega brata Alfreda pa na 4 mesece. Omenili smo tudi, da je toliko obtožba, kolikor obsodba z ozirom na nezrelost obtožencev (12 in 13 let) glasila le na „prestopek* promišljenega umora. Zoper to obsodbo sodnika Paehorja pa je bil uložil utok branitelj obtožencev, odvetnik dr. Baseggio, in včeraj je bila na prizivnom sodišču razprava o tem utoku. Sodišle je nvažilo izvajanja branitelja v tolikanj, da je znižalo soobtoženen Alfredu Mangachiju kazen od 4 mesece na 3. P*for«k vajaiaiea. V Roslavelo, gaberniji Saolensk, pogorela je IS. t m. po »oči vojašnica Nevikega pespolka. Petnajst vojakov je poginilo v ognja, deset pa se jih je smrtno pob lo, ko so poskakali raz okna. Dobar želodec. Iz Buzovače (nad Sarajevom) poročajo: Tukajšnji mohamedaneki mladenič Hasan Mulahasanovid je dn6 7. t. m. v kavarni pojedel pol. kg. pečenke, potem je izpil 27 bnz (buza je česa, ki drži 3 decilitre) medenice, pojedel 57 kolačev z jajci in sladkorjem ter slednjič izpil še 12 porcij sladke kave. In to vse tekom dveh ur. Ko je imel ta božji blagoslov shranjen v želodcu r<*el je, da bi pojedel še 20 kolačev, ako mu jih kdo plača. Omeniti je, da je bil ta požeruh prej doma obedoval običajnim tekom in vrnivši se domov je večerjal tako hlastno, kakor da ni jedel že par dnij. Strasten igralec na kitaro. Kaj takega pa ie ni bilo, kar je bilo te dni v Borheauzju v tamošnjem gledališču des Boufie«. Neki „umetnik" na kitari, — ki pa bržkone nima svojih možganov v redu — stavil je, da hoče igrati na kitari šestdeset ur nepretrgoma 1 Mož ai je pričvrstil na glavi gobo, katero so strežarji namakali vsakotoliko, na jedni nogi pa je imel privezan zvonček, s katerim je zazvonil, kadar je hotel jedi ali ledene vode. Jed in pijačo so mu stražarji stavili v mta, da je mogel igrati naprej svojo kitaro. In mož je dobil svojo stavo 1 Toda sleherni si more misliti, v kakšnem stanju je bil slednjič, ko dve noči ni bil zatisnil očesa in kakšni so bili njegovi prsti, ki *o bili brenkali nepretržno tri dai in dve noči po strunah! Potres v Srbiji. Iz Belegagrada javljajo, da je bil predvčerajšnjem popoludna v Vranji občutiti močen potres. Zemlja se je pomirila še-le po preteku 7* ure. Sinoči ob 11. uri je bilo zopet močnih sunkov. Potres je provzroči! kakih 300.000 frankov škode. Samomor pred poroko. Tu dni se je ustrelil i r. svoje puške viši logar Pane Božičkovid, službujoči v okrajui oblasti v Krapini. Bil je šo-Ie 33 let star ter bi se bil itm-l dva dni pozneje poročiti z neko mlado Vamždinko. Božičkovič je nekaj časa sem bolehal iu se tožil, da ga prijemlje omotica itd. Omenjenega dne je Ml mož iz* redno nervozen, toda vendar j« pred svoje smrtjo uredil vse svoje stvari. Nesrečnež j.- bil v jako dobrem gmotnem stanju in poštenega značaja. O-stavil je bil pismo na avojega prijatelja, v katerem pravi, da n« more živeti, zatorej da hoče umreti, ie pred no treba iti — k poroki. Unor. Sava Kovač iz Kule, občine Osek, okraj Gospić, iel je te dui ob 8. uri zjutraj z doma, da nabere nekoliko stelje. Ker ga [dolgo časa tii bilo domov, šla ga je iskat žena mu Stana. Našla ga je še-le oh 2. uri pop. v go*du soseda Dana Kovača, toda — mrtvega. Orožniki so dokazali, da je Dana ustrelil S*vo iz jeze, k<*r ga je videl brati »teljo ua svojem zemljišču. Morilca so izročili kr. državnemu pravdništvu v GospiČu. Dane Kovač je brez ovinkov priznal *voj zločin. Dva častnika zaprta zaradi vohunstva. V Lvovu so predvčerajšnjem zaprli upokojenega stotnik Waniczka, lastnika pripravljavnice za jedno-letne prostovoljce in še jedaega umirovljenega častnika. Oba sta na sumu, da sta vohuna v službi Rusije. Ta dogodek je vzbudil v Lvovu veliko senzacijo. Zanimiva prazgodovinska najdba. ,Bo». Pošta* poroča, da so te uui izkopali v okolici Konjice velik, prastar kamen, 9 metrov dolg in 5 širok. Ta kanieu je v temni prošlosti služil oboževalcem boga Mithra-a kakor Žrt»enik. Mitkras je bil v veri starih Perzijancev bo^ solnca, ter se je njegovo spoštovanje gotovo razširilo po vsej nekdanji rimski driavi. No, na balkanskem poluotoka pa se doslej ni bilo našlo nikakoršnega sledu, ki bi bil kazal na to, da je bilo tu za časa Rimljanov uvedeno bogosluženje Mithasu. Najnovejša najdba v Konjici pa dokazuje to neoporečno. Razven tega kamna našlo se je tudi raznih komadov denarja iz III. in IV. stoletja in nekoliko drugih prazgodovinskih predmetov. Pop, ki ne mara državno podpore. Boienska deželna vlada je odredila pravoslavnemu duhovniku Markn Popoviču državno podporo 200 gl. na leto. Pop Marko pa ne mara vsprejeti te podpore, češ, da je ni zaslužil (!), a on ne mara vsprejaraati denarja, ki ga ni zaslužil. Loterijske fttavilka, izžrebane dne 13. t m. : Praga 51, 17, 46, 44, 60. Lov 78, 27, 73, 75, 33. 75 000 kron je glavni dobitek velike Iao-notske 50 nč. loterije, kateri se izplača v gotovini preti samo 20 od sto dobitka. Opozarjamo nafte čitatelje, da bode irebanje nepreklicno dne 20. fobruvarja. Najnovejie vesti* lelians 18. Danes enoglasno izvoljenih osom naaib volilnih mož za V. kurijo. Pulj 18 V sekciji Siana smo zmagali 380 glasov proti 250, 10 volilnih mož. Baika nova 18. Izvoljenih 8 naših volilnih mož za V. kurijo. Ksnfsnar 18. Med najhujšimi nasprotnimi agitatorji je c. kr. poštni uradnik Giuseppe Georgis. Ka tav 18. V tukajšnji sekciji zmagali nad 300 glasovi proti 10, 13 voliluih mož. Neopisno navdušenje. Živio Laginja! Matulje 18. Župan Oreški, Coglievina, kandidira za vztočne Istro. Pravi, da je pripravljen žrtvovati se za „patrio*. Povdarja, da ne pripada nobeni hrvatski stranki iu da je liberalec. Atene 18. Polkovnik Vauosje opustil napad na Kanejo, odkar so jo zasedle vlasti. Utaboril se je v Goni . Prebivalci distrikla Rothymo so proglasili uniio z Grško. Minister za vuanje stvari, Skuses, je izjavil zastopnikom Francije, Rusije in Italije, da ne more obljubiti, da odpokliče torpedno Motilo. M" Za slabotne bolthave vslrd pomanjkanja krvi ne živcih, blede in slabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskučenega učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska oeata) prip»rečeao od mnogih zdravnikov. — Pol letorska ste-kloniea velja 1 gld., pot pol litorskih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinsku brzojavk« in v ^ati. i»nic* '•>» 1'di 740 • >. i. ■pomlad M-7 7.88-I« 7 90 <>vei m spomlad 6'07—6 08. Rž i h »pomlad 6.57—ti 59. Koruza z., maj-juni 18»?. H.86-8.&7 i'fcmm«. rov nt "•■> kil. r. 8" 10 815 od 7tf tila. 8.a0—8-25.. o*l HO -•f. H 2V-8-30 nd 81 kil. « 30 8 35 , od H2 kil. iur. —.— —.—. fpčnjp,^ piono 5-66- 6" 10. Plenica : Obilne ponudbo pn tudi živahno povpruBo-vanje, trg stalen,Prodaja 35000. int. st. Vreme: lepo. ir&ffa. Neraiinirnui sladkor for. 1^.07'/, 12 20. Za maj f. 12.H0. Pruga. CeutrifugAl uovi, p«»nt*vi.i«i« < Trn t onrino vroil odpoMljatev procu; f, 3150 82'— Cou■ 13-2533'750otvorni JI4-26-—-. V K|«val. sodil) 38 - boljo Havre. Km . tJunfo« joo'1 .»f»rn<.» •/.« februvar 58*75 sa juni 59.50. Hambnrg. Snni-nc m>» t ■iv.-rn'r,. --mar/j 48.— *<• wyj f. 48.75, za septombor 49.50 za december 49.75. »»o«»'aa17. febpuvapjst dan- h včerni Drfavni <) c. s' papirju . . 101.10 101.15 » Rrekmi . . 10115 101.40 ,'i.v Htrijs'* .i .c.i tU 1 vluiU 123.40 123.40 100.50 lf-0.25 1<* . ... . . 862 25 363.25 London 10 L . . 119.&0 119 a „Edinoat14 ki je zajedno URAR i>r;poroea se t.oplo p. n. občinstvo za jHiiju vsakovrstnih nr. IJdani F r i ti e r ik C <• I j»». vratar hifle št. ft via Solitario Velika Inomoat-ka SO nč. loterija G l »v ni dobitek 75.000 kron v g o t o v i n i žrebanje jutri _____ bit k o in JŽU'7, Srečko po 50 nć. prisoročajo: Giuseppe Bolafflo. Alessandro Levi, Mandel & Co., 6?rolamo Morpurjjo, _Ign. Neumann. Mnrco Nžgris, Enrico Sohlffmann. II Mercurlo Lastnik kensorcii liata .Edinost. Izdavatelj in od (rov *r ni urednik Fran fiodnik. -- Tiskar.. )it!> Tr*« u.