264. številka.
Ljubljana, v četrtek 18. novembra 1897
XXX. leto.
lahaja vsak dan i»«li'«t   izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan za a vst ro-oj-ersko dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glil., za četrt leta 4 gld., za jedeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četi t leta. —  Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraču jo. — Uredništvo in upravniEtvo je na Kongresnem trgu St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Tolofon išt. : t i.
Dopolnilna deželnczborska volitev v
vipavskc-idrijskem okraju.
i.
Že nekaj let sem čitamo malone dan ca dan ta vftfcko k1« t kalno Brce preradestaa pren kovanja, da bo naicdne stranke ca Kranjskem kmalu konec, da je izgubila vizko z&eltmbo v neredn, da hira in emira, in kar je na Kranjskem klerikalnega mišljenja, vse se je 2e veselilo trenotks, ko ptneio narodno stranko k večneroa počitku tja k ev. Kri-eHefu in ko bede za vse Čaee ztgctcvljeno vladanje fina internacijom le tndi v naši domovini.
Prhaneeljivcst narodne ttranke je bila vzrok t*h prerciovau*. Naredna stranka je de Igo opala, da klerikalci naptslid vender spoznajo pretiranrst in Škodljivost v novejšem času jim usiliemb načel, in da p? ide trtnotek, kc bt do cdjenjali cd teh ntCe\ ter pcnndili naredni stisnki roko, če ne v spravo, pa vsaj v posten, ta ele ef ranki čstten kompromis. Tcda to u penje ee je izjalovilo. Klerikalna stranka je opetovano odbila vsak kempremis. Z največjim ft spetem si je tri zadnjih občnih deželnozbcrskth volitvah priborila vseh šestnajst matdatov kmetskih tbčin in zmage pijana, nasnanila smrt narodne stranke.
Tcda vremena so r e začela hitro jssntti. Ljudstva so te jeJe cdpirsti oči, začelo je speznavati kriva naoks novodobnih prorekov in pegnbnost klerika lizat a spleh, tor se upitati prevladi duhovnice nad celim narodom. Dve leti je od splcšnih deželno* ibcrakih volitev in tekem tih dveh let je klerikalna atranka izgnbila dva mandata, je bila poražena v dveh kmetskih volilnih r krajih in njena prem ago-vr.lka je bila tista nsredna stranka, o katere hitri tmrti je bil prepričan Je vsak klerikalni pritlikavec.
Prvi BDEndat, kateri je isrodna strtnka vzeia kleriiftfni, je bil nar dat ribniško kočevskih kmetskih cbčin. Klerikalci so skušali efekt te zmage zmanjšati s tem, da so naredni stranki očitali kočevske glasove, a da so prodrle ideje narodne stranke tudi v izkl.nčno slovenskem okraji, to jim je poka zala volitev v vipavsko idr'jekem okraja.
Ta okraj, čegar prebiva?stvo se cdlikoje po svoji omiki, po svoji zavedoosti in po svojem Či ateaa narodnem mišljenji, je bil v klerikalnih rokah
vee čas odkar imamo nstavo, in delali bi klerika! cem krivice, ako bi tu! IL da nfro storili vsega kar jim je biloir<žno, da preprečijo izvelitev narodnega kandidata. Agitovali so z največjo požrtvovalnoetjo, poe'uževali  so ee vteb  depnstnih in  k edor ustnih sredstev.   Delili so na leci in v spe vede ici proti naredne rx u karddfctr, delali z denarjem, z grož »i? n    z nasilstvi in dejanskimi hudodelskimi neradi, pfki.cr I- ta pcmoč tri eveje državne poslance, mej katerimi sta dta zastopnika tfgaoktaja, t'.Hhi-šali so evojo srečo z najrasnovrstnejšimi zvijačami, a dtei jih je proti narodnemu kandidata posebno vzpodbujalo še to   da ga smatrajo irtelektuvalniia provzrečiteljem  pedraške afe.e,   tega nepozabnega odpora preprostega ljudstva preti klerikalni lakomnosti  n duhovniškemu abot lotiznn, vendar niso nič opravili, vender so proptdii in sicer žalcetno propadli.
Sijajni izid vr 1 t ve v vipavsko drijskem ekr ju dokazuje, da neredna stranka se dolgo ni mrtva, da je zdrava in tako t repka, da je mogla v jednem najintfligentnfjSh sIo«etBk>b okrr jev poraziti klerikalno etrsnko, desi je delalo proti njej vse, ktr srada javno ali prikrito v klerikalni taber. Volitev pa dokazale ti. d-, da so ideje, katere zastopa ra-redna straaka in za katere js šla pri tej volit vi v boj, zdrave in l;t cV<u umljite, n da jih to '.ud etvo odebrava. Tenu ljudstvu tudi najstrupenejši klerika te ne mere C Citati, da js brezversko. To i;udstvo je iskreco verno in speštoje duhovniški stan, s spoznalo je bistvo klerikalizma, Bptzaalo je krivičnest nače!.«, da ki di hovnik gospodoval v vs<m javnem življenji, vsi drugi stanovi pa bi se mu nurali slepo pokoravati in bi bili proti njenru brez pravni ; erczc&.'o je nanfetvo, e katsrim si dohov niški stan skcPa zarotoviti svoje gespodstvo, uvidslo je, kako neznosno je to gospodstvo in kako klerikalci vre in vraerga preganjajo ter moraluo, soci jafno in naterjalec uničujejo, kderse jim ne ukloni, in tenu naeilstvu, temu duhovniškemu je rob st v a se je ljudstvo nprlo in je tndi srečno razdrlo.
Ideje naredns stranke so našle pot v srce naroda, zlasti ideja emancipacije od duhovniške prevlade. Da so »e je oprijeli Vipavci, tema se ns čudimo, ker so bili vedno jako napredni in se mo
rejo glede politične zrelosti en • rit t z veakim drugim okrajem, ali oprijeli so se je tudi volilci idrijskega ekraja, kateri so doslej s pravo slovensko potrpežljivostjo prer-ašali klerikalna nasilstva, pred vsemi Žtrcvski, ti kremeniti in značajni možje, kateri zaslužijo vse s mpatije, a njim so sledili tudi drugi. Narodna stranka je z r»»g . ;i tudi v Vojski, je zmagala tndi v Čelo niku, v (Jcdoviču io celo v Spodnji Idriji, katero je vedno smatrala za klerikalno trdnjavo, in tako se je zgrdlo, da je bil izvoljen kandidat narodaa stranka s tako ogromno večino glasov, da lthko rečemo, da klerikalna stranka v vipavsko idrijskem okraju spi: h ne pride več v postav.
T . Btjsfna zmaga nad združenimi nasprotniki bodi klerikalni stranki resen opomin. Ta zmaga jej priča, da narodna stranka še ni mrtva in da na smrt it r nič ne misli ; priča jej pa tudi, da ljudstvu klrrikalizem ža pr»ssda in da se ga hoče otrest.*. Mej vsemi agit&ciiskimi sredstvi je najmanj zaleglo obrekovanj*, da je goapod Božič „krivo-verec", ker je ljudstvo že zdavnaj spoznalo, kako ee vera zlorablja v posvetne namene in ker se je naučilo razločevati mej vero in mej duhovniki. Pa tudi dchnvniški stan naj nikar ne prezira po* javov povodom te vo'itve! To so usodna znamenja, katera bo se pokazala Kdo je kriv, da je Ijcdetvo na impozantnem shodu v Vipavi župniki T'x'erja spodilj z govorniškega oira in ga ni pestita govorit;, da je isto ljudstvo hotelo župnika I .»--kuj*, sloma odstraniti z zboro-valifiča? Kdo je kriv, da so v Ž reh prišli možje in hoteli Hladnika iz eobe vtečj? Klerikalna ne-s'rpr.ott. kltrkalna gespedatvrželjnost, klerikalni terorizem! Ljudstvo no e bti saž^nj nobensga stana in začelo se je upirati tistin, ki je hočejo zasužnjiti. S tak a sila do vretuena. Resničnost tega izreka se izkazuje tudi na Kranjskem. Duhovščina je prekoračila v političnem bo a meje dopustnosti in zadnji čas je, da ee vrne na pravo pot, da se iz-trezni, sicer so primmijo taki pojavi, kak r v vipavsko idrijskem okra;u, tndi drugod. Kam pa pride dahovniški stan, Če bs zečne dvigati narod preti njem a na tak način, si je lahko misliti.
Zmaga narodne stranke v vipavsko idrijskem ekrtja nam ni zmotila razsodnosti. To svec'o!i,'o (i
LISTEK.
ZI o d e j e c.
(Češki spisal Viktor Oblak.) .Daj nam jeeti, mamica, daj jeetil . . Lačni amo.   Sicer moramo umreti!"  so  klicali nekega ainoBkega jutra ctroci v delavčevi sobi, ko so se abudili.
„Potrpite nekoliko, otroci, potrpitel* jih je skušala pomiriti žena msjbne postave in suhega obraza, v katerega sta pomanjkanje in beda zacrtala svoje sledove. »Takoj dobita jesti; samo tre-notek Še pečakajtel Pomoč mora priti, bodite brei ekibi, gotovo pride pcmoč", tako je govorila tiho dalje ter otreke na Čelo poljubljajo, gledala s solznimi cCmi ekrivaj moža, kateri je stal nedaleč z nabranim Čelom in povešeno glavo, ne da bi iz pregovoril besedice.
.Mamica, samo grižljej kruha nam daj jesti, da si preženemo glad, samo par drobtinic nam daj, Ratil" so kl cali iznova otroci.
Mož je vzel klobuk in cdšsl.   »Še jedenkrat hočem ekositi, dubiti dda", ja dejal sam pri sebi ter šel na ulico. Dolgo je hodil neodločen in cmah
Ijivih korakov po mestu. Sledojič je premagal svojo bojazljivoet ter šel k jedntnnu svojih bivših delodajalcev.
„Ste li zopet tu?" ga js vprašal trgovec začudeno . . .
.Milostljivi gospod! ... Ko bi imeli kaj zame . . . prav lepo vas prosim ..." je govoril tiho in s povtšeniaai očmi delavec.
,\i bočetedela?" . . . „0h z najslabšim sem zadovoljen, milostljivi gospod.u
aLi nimate pameti?" . . .
.Usmilite Be me vender", je pros I mcž.
„Kaj pa mislite? Kje li naj sedaj vzamem dela za vas?"
.Y\u moči posvetim vsro, milestljivi gospod; dajti mi le nek; j krajcarjev na dan, toliko da ohranim svojima življenje . . . Vse Bvoje življenje hočem biti vaš suženj, milostljivi gospodi"
.človek, ali vam nisem že često rekel, da za vas nimam ničesar ..."
n''A -na mi vene čim dalje bolj . . .
„Saj vas vender nisem silil, da bs oženite . .
„Otrcci mi umirajo ..."
.Tolik« potrata! Pa pravite, da vam gre slabo. Vi ste prava čenča 1" —
nNs razumem vas. Kakova potrati? Niti ne slutim . .
.Ste li Že z otreci na svet prišli? Gotovo ne. Ali me razumete sadaj ..."
,Li nimate nikakega usmiljenja ?' —
.Človek, vi ste kakor verigo, katers se Človek ne more osvoboditi." —
„Noč in dan hočem delati za vas, milostljivi gospod."
„Dogovor.la sva se."
.Vrlega delavca bodete imeli v meni . .
.Tam so vrata 1*
.Ali je to res va5a zadnja beseda?" B Ako me ne t stavite takoj, vas dam na cesto vreči . .
Mož se je opotekal preti hišnim vratom. Potem je šel n c k veem dragim svojim bivSim delodajalcem. In vsakemu je slikal svojo bsdo, ponujal za ber h vinariav svoje zdravje, pri vsakomer je skušai obuditi usmiljenje , a poveodi je govoril brez vspeha. — Pozno v noči se je vrnil domov . . . ,Ali si k*j dobil ?u je vpra'ala v teci s tre-Bočim glasom njegova žena. — »Nič," je odgovoril mcž zamolklo, — .Moj B„g, kaj li m j pečnamo ?• je vzdihovala soproga Mol je ek'mi*gnil z rameni
prijateljski epom i ii v trenotku, ko bi lahko nasto pili brezobzirno kot triamfatorji. Naj bi dahovščiaa in naj bi klerikaloa stranka uvaževala te nase opo mine, d> kler je se čas in dokler de ni prepotaoo, alas'i pa naj nikar ne rrtčona na sm-t narodne stranke, ko ta ni kar nič pri vol,i amreti.
\ IJutalJtsial, It) novembra.
Budgetni odsek V prisotnosti mmieterekega predsednika, fnančnpga io trgovinskega ministra je razpravljal budgetni odiek dal,e nagodbeni pro vi zor j. P. si Barv/in s ki je dejal, da se no strinja z nazor m da vlada nima pravice postopati po § 14, ako se ji ne posreči ustavnim petom do gnati provizrrija, in sicer bi se ne upiral tej poti ža radi tega, da more fioančut m nister se 8 1 jaa. 1898 odstraniti določbe g'ede moke, kar bi bilo na največjo korist kmetijstvu — Posl. Rigler js stavil predlrg, naj bi s • izdal za obe drž p lovici skupai zakon, ki bi prepovedal delati umetno vino. — Menger j« trdi, da e sedanja večina sovražnica cbrti, češ, desnica hoče, naj se konsumni davek zviša, ki li perzbi kot dispczicijski fond. Zl s povieacjem da<ka za pet:oiej se js ošked la galie^a cbrt. Večina js spre ela ta zakon, zato ne sme 9<d. j tožiti tid) nasledkov. — Schlssinger je izjavil, da njegovi somišljeniki ne morejo sprejeti takrga provizorija ter predlagal ločitev avstro-ogerskega d uarstva ob priliki nagodbeuih razpravljanj. Koačno je pogreval svoje idtjt narodnoga denarji. — Ki i ser je predlagal nekatere reforae v prost eh kmeti. 8'vn, cbrt i in rokoi-i t<a, ter predlagal, n*j se rek profhorij« okrajša za 3 mesece. — Dr. W*irj4kirchnir ss je ustavljal § 14., M-'Uthaer pa je izraža' željo, naj B edeni, še preiuo pr.de v Z bor a.'C i do glasovanja Bsdi pro vizerija, začie nova spravna pogijanja mej C :;i io Nejac', kukr.r je v ov j'03 zadnjem g ...tu obljubil. Prihodnja seja bo danes.
Dunajski Cehi ss <redio bolj orgenizuj »jo. Sedaj s j si uitaoovili tadi ia svoj« trgovinsko društvo Vsdotii, da j H prvo sredit /o emmcipacije Čehov od Nemcar gospodarsko ooamosvojenje, denarna neodviacoit, hočejo si Čehi mej s*boj zasi gurati prespih trgovine in obrti. Ssveda to uspe-vauje Čihov s;Iao t.goti N^mce, zlasti pa oderuhe Žide!
Kriza na Reki. Olločai upor RjČaiov, zlasti pa tamošnje za obi. sveta, da bi izgubilo mesto svoje avtonomae pravice tsr postslo navadno aa-djarBko mesto, impenra tudi ža v Pešti. Oadotni časopisi uvidevajo, da se s silo ns doseže ničesar, aato izražajo željo po spravi. . Agramer Tagblatt" javlja, da bodo odstopi ali obč. svetniki iznova in s še mnogo vsčjo večino izvoženi, kakor so bili. Na Reki se vnema vse za skrajni odpor ia celo Ijndje, ki so bili doklej boječi in omahljivi, so prestopili k opoziciji, tako da je sedaj vse meščanstvo, z izjemo nekaterih odvisnežev, v je d ne m taboru. Ogsrski trgovci in uradniki to tudi ža občutijo. Prišlo je parkrat že do ostrih recontrov. Rodbine, v katerih eo imeli ogerske učitelja ali odgojiteljice, ao jih odpustile, in sinovi relanskih familij, ki študirajo na bndispeštanskem vseučilišču, pojdejo v H. tečaju v Ztgreb ali pa v Gradec.
Ruski car za Kreto. G.ški škof v Kansji, S i f n, js dobi potom roškega konzulata obvestilo, d4 hoče ruiki car na lastne stroške iznova seaidati oni del pogorelega mesta, v katerem ao stanovali kristi|ani ter cerkev razširiti. Rizsn tega j« poslal car šk( f a veliko svoto za rev« že v K.a J.ji Rethj na in v K s ne j i. Raski car ae js že tolikokrat pokazal plamenitega moža, da tA novi dokaz negoveg« blag ga, človekoljubnega srca nikogar n« iznenadi več. Izvesno pa je h tem činom ugled Ris.je mej Krečani in Grki sopet vieoko vzrasr-I.
Afera Drevfus Esterhazv. V francoski zbor«
n'ci je iaterpelir«! grof &' A n*r i vo)neg* ministra, je li hoče z ozimna na pičena sanatorj* S-heurer-Ktstucrj t in Math euja b; yt'nt, brata obsojenega kapitana, podati jtana m tu u» pojasnila, kakoršna pričakuje dežela n vojsta. Minister je na to odgovoril, da ima vlada soda) fjrmaluj d^nancijacijo, radi katera js vsrasla dolžnost, provzročitelja den .ne j ic je zapreti ter ga priailiti, d« svojo da muk j ac j dokaži. Kot varuh č<*sti vojske hoče minister vse storit*. — M*jor Esterhazj je prtšjl v/ parlament ter zatrjeval raznim poslancem svojo ntd Ižuost. Vojneoou . n itru pa je pisal, da zali eva ostro pre;skavo. Mijor li .cerbarv je strasten borzi-janec, iu govori, da je mnogo njegovih pisem prav čudno sličnih s pisavo .Bordfreaua", ki je glavni poved D • yt"i -<>ve cbiodiOi. Trdi ss tudi, da je vso afero provaročilc neka — dama.
Španija iu Zjediajene države Generalni konzul Z odinjenih d;žav, mr. Las, je prišel v Ha-vano s pomirjajočimi instrukcija mi. Lse je izjavil, da hoče storiti vse, kar je v iatsresa dobrih razmer enoj Spapijo in Anariko. I)-.al je tudi, da je z ukrepi msršila B.anca Amerika posebuo zadovoljna
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 1(3. novembra.
^ »lonec.)
O u govoru Valentina Lesko vca proti magistri tovi prepovedi, ograd ti svoj svet v I' Ima i proti cesti, je poročal obč. svet. Pavlin in predlagel, naj se ugovor odbije. — Sprejeto.
O ugovoru Mateja Verbiča proti odloku, 8 katerim ae tr u ni dovolila zgradba drvarnic tik ceste v mestni log jo poroOal obč. s Tet. Pavlin in pred lagal, - »j se u';ov r odbije. — Sprejeto.
O prošnji Adolfa Kaiaerja, posestnika na Tržaški ceiti št. 19 za preaembo stavbeae črte pri parcelah 72 in 79/1 kat. obč. Gradiš :e jo poročal obč svet. Pavli a in predlagal, naj ss prošnja za • vrne. — Sprejeto.
O oddaji naprave balkona in nekih karano seskih dal pri mestai hiši je poročal obč. avet. Pavlin in predlagal, naj se odobri, da js magistrat oddal ns katera dela in napravo balkona kamnoseka Vodniku. Ker za to še ni kredita, ga hode moral obč. svet dovoliti. Tadi je potrebna naprava okvirov pri oknih in je magistrat odial dela kamnoseka Thom<tna. Poročevalec je prsdlagal, naj se od daja del odobri in naj se dovolijo krediti po 332 gl. in 214 gld. — Sprejeto.
Obč. svet. Groislj je p-.ročni o oddaji naprav* voza za orevažanje jetnikov in predlagal, naj se odla delo Ei Schlegla za 760 gld. — Sprejeto.
O zavarovanja mestnih stražnikov proti nezgodam je v imenu polic jskega odsaka poročal pod Župan dr. vitez B 1 s i w e i s in prsdlagal, naj se preko nasveta, da j« mestne stražniks zavarovati proti nezgodam, prestopi na dnevni rad. — Sprejeto.
ter ni črbnil niti besedice več. Po noči pa oba nista megla zatisuiti očesa. Sapo pridružuje, sta poslušala, kako se otroci obračajo na ležišču tsr v spanji zmedeno govore. Ko ss je začelo daniti, so ea zbudili. Tadi mož je hotsl zopet oditi.
»Kam pa hočeš?0 ga je vprašala žena. — .R siti vas hočem." — »P* kako?* — BNs vprašaj! Takoj aem zopet ta.   Š| malo počakajte!* —
.Mimica, glava me boli, tako boli ..." , In mene ti£i nekaj v prsih . . .* .Mane pa peko oči . . „Jaz se ns morem več ganiti . . ,9 .Mamica, daj nam jesti, saj že tako dolgo čakamo . . '* eo vpili ctrooi. — .Ofika takoj pride ter vam prinese jtsti," jih je tolažila mati.
„Ti nam večno obljubljaš," so jokali otroci. — .Potrpite!« je prosila mati. — Zdajci je vstopil mož s tremi hlebci kruha. Otroci so poskočili vri-akaje z svejega ležišča tsr so hiteli k očetu. — .Delite ei in jej te f je dejal mož mehko.
„Imenuj nam dobrotnika, katerega je naša beda ganila, moliti hočemo zanj," je govorila žena ter rezala kruh. — .Pozneje," je odgovoril mož ter ee napr&vljal da odide. — „Ti nečeš z nami jesti?" — ,Sem Že jedel." — .Ostani pri nas!"
— .Moram iti." — .Kam?" — .Pozneje . . ." je dejal ter hitel vnn. Jsdva je bil na cesti, pristopi k njemu redar, da bi ga nekaj vprašal. — .Ali niste videli moža, kateri ja onemu le peka akral približno tri hlebca kruha?" — .Jaz sem bil to."
— .Vi?« — ,Da« — .Vi torsj ne tajite?" — „Ne!" — ,T*daj mi sledite!" — .Proiirn." — .Ga že imajo!" — ,T«tt!" — „Tega so pa kmalu zasačili." — .Živela policija I" — .Temu ae je po* nesrečilo." — .Prokleta dru hal!" — ,0, sedaj gre tiho.« — .Hahahal" — .Kakor jagnje." — .Ti so mu rogove odbili." — „Jaa bi ne vodil takega človeka I" — .Bog ve, česa je takov malopridnež zmožen." — „Niti iskrice čuta nima tasvojat." —
Tako so vpili v pravični ogorčenosti ljudje, mimo katerih je šel tat.
Mož pa je gledal v duha ženo in otroke, kateri si doma teče* svoj glad tsr mislijo v brezmejni hvaležnosti nanj. Imel js samo jedno ž«ljo: .Da le moji ne bi izvedeli, da Bem kruh ukral, kar nisem mogel več gledati gladnih obrazov . . .*
.Pctepać!" je vpilo ljudstvo. — nDalal naj bil Povsodi je dosti dela I — Ta lenuh ss boji dela 1
— Ta rajši krade!"
Obč. svet. dr. M a j a r o n je poročal o navodilu z* mastnega ječarja in predlagal, naj se navodilo odobri.
Ooč. svet. Subic js sprožil misel, tnj se k ječam napravi poseben dohod a deonš!a.
Obl svet. dr. Gre gor ič je izrekel željo, naj bi s« take predloge, kakor je navodilo za ječarja, tiskaie ali vsaj bektogr«tirale, da bi jih občinski svetniki pri razpravi imeli v rokah.
Zipsn Hribar je izjavil, di naroči st. ivbe-nemu urada naj predlog obč. svet. Sibiaa preštudira, na zahtevo obč. svet. dr. GregoriČa pa js rekel, da jej bo ustregsl, naj mu torej poročevalci potem, ko js odsek kako stvar rešil, vrnejo akte.
Ko je še poročevalec obč svet dr. Maj ar on pojasnil, da navodilo za jnčarja. dan je paragrafi-rano, m tacega pomena, da bi je bilo vredno tiskati, je obč. evet. navodilo odobril.
O urediogu klevničnega ravnateljstva naj bi obi evet dovolil kredit za nekatere poprave v ad-ministračni hiii klavnice je poročal podžupan dr. vitei Bi ei wei i in predlagal, naj ss dovoli v ta iiimii 107 ►■.id.
Obč. svet. Kozak ja predlagal, aaj migi-strat da vso h šo pregledati in n »j potem ntrane kar potreba. Temu predloga je ugovarjal podžupan dr. vites Bleivveis, ker bi so 8 teaa vat stvar zavlekla, toda obč. svet je sprejel predlog obč. svet. Kozak s.
Obč. svet. S n b i c je poročal o prošnji vodstva L chtentarnove a rotifaice z\ brezplačno voda ia p-adiagal, naj ee prošnja odbije. — Sprejeto.
O presoji monterja Grossmana za podporo je prročal obč. svet. S a bi c ia predlngal, naj se prošnji ugodi in naj se dovoli 50 gld. — Sprejeta.
0 ujieljavi vode na Prule je poročal občinski svet. Šubic in predlagal, ker bi naprava stala 1100 k j Id., oztromt le 600 gol d, vodariaa pa bi znašala 200 gld., naj sa vodovod takoj izvrši. — Sprejeto.
01 tale točke dne enega rtda se rešijo v prihodnji seji obč. sveta.
Dnevne vesti.
V Ljabljani. 18. novembra.
— (Razširjenje prenesenega delokroga.) Izvrševanja opravil preaešenega delokroga provzroča občinam mnogo dela in jim oalaga znataih bremen. Oočine se že več let potezajo za to, da bi dobila za izvrševanje teh opravil kako odškodnino. Vlada obeta to sicer že dolero, storila pa ni ničesar. V sled novega civilnopravdnega reda se ta opravila še pomnoži, kajti v prihodnje bodo morale občine preskrbi je vati dostavljanje tudi sodnih spisov civilnopravne narave, a ob cede'jsh in praznikih jih bodo sms'e dostav-jati sam j 8 posebnim dovoljenjem sodišča. Na deželi provzroči to občinam norih etrookov, kar bode morala skoro vsaka večja občina najeti in seveda tadi plačevati svojega posebnega dostavljafca. Ker je to novo breme občinam gotovo krivično, ao ss nekatera občine že začele proti tema razširjenja preneienega delokroga oglašati in dobro bi bilo, da jih posnemajo tudi slovenske občine.
— Zglaševanje) Za ljubljansko mseto so ea izdali i razglasom deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 14. aprila 1897, št. 2938 novi zglaše* valni predpisi. Na podstavi t«ga razglasa se js na novo uravnalo zglašavanje pri mestnsm objavnem urada in je nkaaal magistrat a rszglasom a dae 13. oktobra t. 1., št. 35 865, da ee vse ljubljansko prebivalstvo vnovič zglasi. Vsčina prebivalstva ae je že zglaeila, ali vender ss žs po oddanih zglasil-nicah lahko sod*, da je še mnogo takib, ki se niso zglasili. V interesu natančne razvidnosti prebivalstva pa je, da se sglaševalni predpisi strogo izpolnjujejo. Dotični razglas deželnegs predsednika za Kranjsko določa, da se kaznutejo prestopki zglašsvalnih predpisov ■ globo 5 — 100 gld. sli z naporom od 1 do 14 dni. Prebivalstvo naj bode toliko vestno, d a aglaševanje i z v r a i v 24 arah. Zglaailaioe se dotć breaplačso na magistrata in na mestnih policijskih stražnicah. Rubrike v zglaailnicah mora izpolniti strsnka sama.
— (Hidrometriona merjenja) Za izvršitev hidromstričnih msrjenj v Ljubljanici in v Gruberje vsm kanalu je osrednji hidrometrični urad določil deželnovladnega inženerja Morios Kirchschla-
66 r J ■> .
— (Čebelarski shod) katersga js sklicala
o. kr. kmeti eka družba, se je vršil 8. dne t. m. ob precejšnji udeležbi čebelarjev, seveda le is bolj bližnjih krajev, docira so mnogi oddaljeni čebelarji pismeno in brzojavno poadravili shod in ae strinjali a namsro, ustanoviti čebelarsko društvo — Po daljšem posvetovanju ss js soglasno sklenilo, ustanoviti občno slovensko Čebelarsko društvo za vse pokrajine, kodsr prebivajo Slovenci, dalje, da naj ndaina znaša na leto 1 gld. in da naj se izdaja čebelarski list kot mesečnik, katerega naj udje dobivajo brezplačno.
— (Zdravstveno stanje v Id obijani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. novembra kaže, da je bilo novorojencev 23 (eava34 15 °/t0), umrlih 16 (»23 76>/ee)ii
mej njimi je umrlo aa jttiko 8 na različnimi boleznimi 8. Mej njimi je bilo tujcev 7 (»43 7«/,), Iz zavodov 11 (ae 68 7 •/,). Za infekcijoznimi boleznimi eo oboleli, in eicer: za ftkarlatico 1, za duš-Ijivin kašljem 2, za vratico 4 osebe.
— (Deželnozborska volitev ) Na dan volitve v vipavske-dnjskem okraju po lana sta bila v Vipavo nasledaja telegrama: „Domžale: Obžalujoč, di ne morem priti, in upajoč n« zmago kli cem z vami: živeli nnrodno zavedni Vipavo1, živala narodna napredna Vipavska dolina, opraščajo'a se od klerikaloe enžnneti. G a b r i j a n.a — „Posto-j in a: Narodna Postojina 8e raduje na zmagi id -je, na isvol.tvi moža p« šteaiake, vnetega aa blaginjo in napredek naroda. Djbra stvar zmagaj povsod! Slava zivkI m..i voMcemt Živio B.žič! — V i č i č, dr. T r e o, A-Ion Ditricb, Arko, Kraigher, Bnrger, Geg. Piki, Svigelj, De v, K u t -t in, Dekleva, brata Šeber.1 — Več brao-javnih pozdravov j ■ dobil tudi gosp. poslanec Božič sam.
— (Koblar in idrijski rndarji) It Idriji ee nam piše iz rudarskih krugov 17. t. m.: Gospod Koblar o « je •< zadnjem ,D.burju" neznansko raz-koračil nad Vašiu« d jpisuikom, kateri je le gg. dr. FerjanČiča in dr Ota>je>fS)na p< hvalil, »)fg» pa čisto pozabil „ Dihur" ;ah.evu od dopisnika, da naj ma pove če je reti dr. Foijuovič -hj storil za eeda-jje izbolj Sanje gmotnega ttinja idrijskih rudarjev! Ke>r je toliko zvedav, hoćemo ga nekoiiko p moti! Kakor je anano, bil je pri, kateri se je oglasil zi idrijnke redarje v parlamentu, g. dr. I*"h auč<\ in sic«-r s takimi dokazi, da mu jib vlada ni mogla ovreči. To je bilo tiste čase, ko g. dr. F.r,an*ič ni bil našega mesta poslanic, ia ko se tadi K-blarju ni o tej časti niti majalo. Dne 22 februvana 1896. leta, sklical je g, Kob'a* shod v Urijo, na katerem si je predstavil kot mrrdni kandidat. Po shodu pričakovala ga je deputacije rudarjev t«r ga proula, da bi 2a rudarje v parlamentu deloval in oe zi-. n je potegoval. Kobiar je o govoril, če bo izvoljen, da hoče gotovo to storiti, ker mu pa stvar še ni dosti znano, hoče se o veem pri g' dr. Ferjaečtču informoiati, kateri ima dobre podatke o idrijskih razmerah in je tudi njegov prijatelj. Toraj dr. I-Vr jančič mrml je o željah in potrebah rudar av Ko b'arja šele poučiti. Vsa podatka dobil je dr. Fjrjančič od tukajšnje narodne stranke (»Narodove", kakor pravi Koblar), tako toraj tudi Koblar. Koblar ni torej v tej stvari pričel delovati, kakor pravi, tem več je le nalaljeva), za njim so pa stvar nadaljevali dr. F«rj*nčič, kateri je ministru grofa Ledi-barju konce* zadnjega zasedanja vse idrijske raz mere n».t..n c'no opira! ia eicer tako, da je minister obljubil etil r. j o rudarjev za gotovo itboljšati, dalje dr. Majarcn, ki je bil koncem anestca junija pri ministru, kateri je ravno o teh zadevah ž njim govoril ; dalje zopet dr. Fttrjančič, kateri ea je zopet zadnje dni izgovarjal v ministerstvn o rudarskih razmerah. Toliko resnici na ljubo, in da ee ugodi radovednosti Koblarjevi! Koblarju tudi ni všeč, ker Vaš dopisnik poživlja rudarje, naj si oklenejo narodne stranke. Kolikor ss js zadaja Ista in sedaj storilo za rudarje, imamo se zahvaliti le narodni atraaki, to je ftktuml Vse podatke, katere so dose-daj naši poslanci prejeli, dobili so jib le od prietessv narodne stranke. Zal nam je pa še vedno, da smo bili tako naivni, take stvari izročiti človeka, katere mu ne bi imeli nikdar z8up*ti, ker tak človek gotovo ni vreden zaupanja, ki vsak treantek menja svoje prepričanje. Mi delavci pa ostanemo pri narodni etranki tndi zanaprej, Če je to goip. Koblarju ljubo •li pa ne I
— (Iz Novega mesta) ee nam piše: Tu kajfinji odvetniki m netar g. dr. Poznik so sklenili, evojim uradnikom nedelje in praznike proste dati. Doslej so isti ob tacib dneh dopola d ne od 9. do 11. ure imeli uradne ure. Odslej naprej bodo tudi ti uradniki nedelje in praznike imeli proste. Prav tako in naj se to tudi drugod posnema I »Živeti in živeti postiti."
— (Vodovod Črnomelj Semič) je dogotovljen in se bo v kratkem vršila tehniška kola v-nacija.
— (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo, dne 21. novembra t. I., ob poln 4. ari po-poludne javen shod v prest-:rh ,po domače pri Pečan' v š m o I č i č a h v z i I j s k i dolini s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. o koroškem deželnem zbora, poroča gospod ds-selni poslanec Fr. Grafenaner; 8.0 pomena
in važnosti valltev; 4. o državnem zbora ia političnem položaja in 5. raznoterosti in presta zabava Z Ijani! Pridite na ta vcžsn shod v prav obilnem števila.
— (Laška nestrpnost) V Tih u sta dva pometača napadla dva miroljubna S'ovenca, maši-risa uenčorja in njegovega eina z noši in ;u ran Ia. Napadla sta ju, ker sta domov gredi mej «ab . slovenski govorila.
— („11 ciroolo dei giovani') je ime društva naj^rupenejših tržškh redentovcev, katero j« bito pred nekatrrimi dnevi u*tannvl)*oo. a že danes vcČ ne obstoji, ker je i" vlada razpustila
— (Deželnozboraka volitev v Istri) Včeraj so isterski veleooaestutKi volili jeineg* poslanca v deželni zbor. Izvoljen je bil seveda pristaš »ta lijanske s'raike, dr. Scampicchh, kateri je dobil vse cddine glasove, namreč 31.
* (Peter Iljič Čajkovski na dunajski operi ) Ni ce^ariuueg* godu d«u,  19   i>o/*mbr<i, ee b »de pevala v c. kr. dvorni operi dunajski epera aEv K* i" J  O »jegla*.   ZjHmemto  in   častno  za slovansko umetuost je, da sa letošnji prvi pre mijeri, obe ob tako slavnostnih prihkab, povs*m<ita si< vanski glasbi.   4 ekt h h je dolgo iasa n-po znani, a pt t j u tem boij  s'avljsoi češki glasbouik, Smetana,   s  tvojiH   „Diiibrom"   doiagnl raj si<ajnejši uspeb, 14. t. m. je dosegal I). i tov oratorij ,S». Ljudmila"  s»jaj"U nsp5b, upadno, da tudi Rus Čajkovski prodre jed iako ftaitao. Isaej ruikib <• <■■ so sa doslej na dvomi operi ;i.r;«or.le le tri Kubmsteinove, ki pa se niso do!go v'držale^ ker je zoatnsnt-ouu ,. a^beaiku nedostajalo   t,, n i tičoa tebn kv. V ostalem pa se iz sei mag h dragih, deloma tudi na z-tpadu znenib rus t h oper ni doslej uprizorila še nobena. Čajkovski p» kljub t*»nu ni I) i   \ mo a p ivse ■ neenaj. naj Bi ee nekat te d f g ve i ;!.;■ i igrale • koncertio,  n. pr. njegova overturu , It ca o ia J.Iia", njegjv ,kvartet", „se-tenadti*,   „Snfoiie   nathet qit-V   Htnshck, znani etrastni n»sprotuik NV-gvrjev, mu v krnika'i ni kakor ni bi pr>jaz««i ter mu je vedno Očital Wag nerianizsm  No, m ni* je pr*v ta bil uzrok, d* m Čajkovski Nemcem oatil tuj, da se ni udjmačl le na koncerta h prtgam.h, temveč da )e v NaraCiji prodrl z nekatfrimi s /c-irci operam1.   Novi operni ravnatelj M»hler u- pozna v umetnrik^co o :ra pra ziranja Slovanov, ter kljub protestu nemških pre napetežev pnoi.se tudi slovanska, doslej u>>ne-Đar-jena dela. Peter I ■ C- Čajkovski ee je poioiil 1840 v Votkinsku, mestecu gub*raije Victka ob li.-«lu. Zložil je ve^oper: .Vujvoda", „Opričnik", wKava^ Vakula",   s£genij   Oajegio",   „Davica orleansks*1, .Maieppa", aP>kovd dama" so vse nspele sa Ri-■kett; .Ooiegm" in .Pikova dama" razan tega tudi na Nemškem.   V praškem narodnem gladališ^a sta omenjeni operi stalno v repertoara in aOajeg>n" se je pred kratkem uprizoril tudi v Zagreba. Želeti bi bilo, da tudi Slovenci spozoajo tega skladatelja na svojem odra. G 1.
* (Grozna tragedija) V Lug isu je razneslo na plavžu velik kotel, kar je pnzade a'o strojniku strašne opekline IViih i so ga d'mov, S jproga ponesrečenca js poslala svojo šestletno dekletce s steklenico v lekarno po žira vil Dekle je teklo; na cesti pa je padlo in scer na črapinje ubie staklenice ter si prerezalo žile na vrata. Orroka j» na cesti odtekla kri, še predno je prišla pamoč. Tud: strojnik je nekaj de>j za tem velod etrašaih ran nmrl. Uorga žena pa hoče od žalosti kar zblazneti.
* (Iznajdba cilindrov svetilk ) G lindri niso še ravno stara iznajdba. Jedva nekaj nad sto ht jih poznamo. Iznmil jib je slučajno Aine* Argand, od katerega imamo tadi takozvane palilnike z okroglim stenjem. Ko ea js namreč nekoč igral mlajši Argandov brat v sobi, kjer js ta študiral, nataknil js v šali na svetilko steklenico brez dna. Takoj je opazil Argand, da je postal plamsa svet laiši; in temu slačaju gre hvala aa iznajdbo cilindrov.
* (Radikalno zdravljenje) Neka londonska elegantna dama je imela na obrazu akoraj popclnu „kotelete" in čedne brke; zato je hotela, da se oprosti tega nepridiprav okraska s pomočjo Hu.it-genovih x-sarkov. Zdravnik ji js namreč garantiral, da bo imela potem čisto, gladko in lepo kožo. Po treh poskusih ni bilo videti nobenega uspehe. Po Četrtem uplivanja Žarkov pa je dama rea izgubili i B kote lat b" i brčiće, z njimi vred pa tudi vso — kožo s obraza. Dama sedaj toži modernega sdravnika.
Davila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. členi bralnega društva v Trebnjem na Martinov večer nabrali v gostilni apri lipi" 2 0 kron. — G. N. Battestini v R»kekn 3 krone, nabrane kot „malen prinos za velike evrbe* mej prijatelji „kraškog tarantona". — Rodoljub v K. sebi samsmu naloženo kazen zaradi netečao plačanega račaoa 4 krone 60 vin. — Skopaj 27 kron 60 vin. Živeli rodoljubni darovalci m darovalks in njih na ledniki!
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". St. 22. Vsebina: IX. skupščina „Zaveza nlovHoakh ti-'-itstjekih dr** štev" dne 4. in 5. vel. erpana v C lin. — Fran Orožen: Uitavnzraie'-vo. — —nj— Drugo beril') in slovnica obče Ijudsk* Sni* — Naši dopisi. — Vestni k : Učiteljski vs^er; oda T. Dnksova n* pianika Eogelherta Gangla. — Uradai razpise uSite'jikib sinJeb.
— r Stenograf * prinaša nadaljevan je razprava prof Fr. Nt v a ki o erednjih in končoih okra -šavah v h'oven. dehatneoa pnin, dalje članek alreracii* i^ k« mbinacija pl>*Rovu ia končno konc "i iia „0«uk*i n etanrgrafiji n Ak. god. 1896/7." Poleg „V.t-»U" ima br 9. šo navadno s enografitao prilogo.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj  18. novembra. Budgetni odsek j c danes dognal  razpravo  o nagodbe nem provizoriju. V včerajšnji seji so nemški člani Uuss,  Pergelt in Wim-holzel izgubili besedo, ker niso bili na mestu, ko   so  prišli   na   vrsto.   Danes sta govorila dva govornika, p^tem pa se je pričelo glaso vanje. Odsek j e odklonil vseh 36 amen-deinentov, katere so bili podali o pozicij on alci  in   odobril  zakonski načrt, kakor ga je predložila vlada. Po -ročevalcera je  odsek   določil posl. Pietaka. Levici bi bila rada  o poročilu  samem pro uzročila debato, toda odsek je na predlog dr Stranskega sklenil, da naj poročilo sestavi poročevalec   dogovorno   s   predsednikom   in s podpredsednikom,  da  pa  ga odseku ni treb\ več predložiti.   Menger je ves razkačen za klical Stranskemu:  Se Liitnmel!  Dr. S tra tisk)'  je   ravnodušno odgovoril:    Odgovoril bi vam, ko bi vas smatral jedtiakovreduitn. Odsek je s  tem  svoje   delo   glede   nagodbeueg k provizorija končal. Provizorij pride v plenuma na razpravo v srido.
DuTiaj 18. novembra.   Poslanska zbor-
II niča razpravljala bo jutri o prtdlogi glede podpor po ujnu h in povodnjih oškodovanim okrajem. Desnica namerava po prvem pro govorniku raz pravo zaključiti. Če bi se speci)t»lna razprava jutri ne dognala, se dožene v ponedeljek. V sobe to in v torek ne bo seje.
Gradec 18. novembra. Tukaj je umrl član gospodske zbornice, tajni svetnik Jo*, baron Eichoff, svoj čas vodja liberalueg* centruma v raoravsktm dež. zboru in v državnem zboru, v starosti 61 let. Pokojnik je bil poklican 1 1892 v gospodsko zbornico. P»« iočeu je bil s sestro grofa Karola lloheu-vvarta.
Praga 18. novembra. P/i postaji Ho raždovice Franc Jožefove železnice se je danes zjutraj primerila velika nesreča. V dunajski, v Heb vozeči vlak, kateri pride ob 5. uri 28 min. zjutraj v Horaždovice, je zadela lokomo -t.va. Vlak je bil močno zaseden. Potniki so skoro vsi spali. Lokomotiva je pridrvela z vso silovitostjo od zadaj in zadela ob vlak s tako močjo, da je več vagonov kar skupaj stisnil« in jih vrgla z relsev. Zadnji štirje vagoni so bili tako stisnjen', da se potniki niso mogli ganit-, le jeden, potovalec P>ck, je utegnil sko čiti skozi okno. Štirje vagoni so bili popolnoma zdrobljeni. Na pomoč prihiteli ljudje niso mogli do ponesrečencev, ampak so morali dobiti orodja, da so si naredili pot v te vagone. 14 potnikov je bilo na glavi in na gorenjem delu telesa, poškodovanih, večinoma nevarno. Prenesli so jih v bolnico v Plzen.
Pragma 18. novembra. Lokomotiva, katera je davi v Moraždovicah provzročila železniško nesrečo, je bila prazna. Bila je v kuril niči sosedne positaje in pripravljena za pomožna dela. Doslej še ni pojasnjeno, kako se je zgo dilo, da je prišla lokomotiva v dir.
Prag"a 18. novembra. V noči od 16. na 17. t. m. so se v raznih krajih na Češkem primerili precej močni potresti. V Aschu so bili štirje sunki, močno se je treslo tudi v Falknovu in v Karlovih varih.
Carigrad 18. novembra. Konflikt mej Avstrijo in Turčijo je popolnoma poravnan. Nocoj ob 1. uri po polnoči )a dobil avstrijski poslanik baron C a lice uradno obvestilo, da je sultan zaukazal ugoditi vsem v ultimatumu označenim zahte -
Tam Avstrije v polnem obsegu, katero obvestilo je baron Calice vzel na znanje.
Avstrijska specijaliteta. Na želodca bolehajočiin
Ijudi Bo priporočati j« porabo pristnega t,Mi»ll ovega Seidlitl-jra^ka". ki j« presknSeno domaće zdravilo in npliva na Sstodsc krapi nI O tor poapaftilno na prebav ljenje in sicer z raatoflni uspehom. Skatljim l gld. Po poštnem povzetji ruzptčilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOlX, c. in kr. dvorni zalapatelj, DO NAJ, Turblauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLb-ov preparat, zaznamovan c varnosti o znamko in s podpisom. ft (i*7—15)
[i.       I/.ltoruo tl«*lii|«t
Tamio-Chiniii tinktura za lase
okrepcuje in ohranjuje lasiSce in preprečuje izpadanje las. Cena 1 Bteklenici z rahilnim navodom ao kr.
JevtlM ■■!>§)■ (•0—46) lekarna M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu. Trlrloii ftt« V |M> IJ n hn o poi ubu.
Zahvala.
O priliki, po deputaciji r kr. poštarjev (flrego, Dolenc in Schrey) dne 13. p. m. od društva poštarjev in poštnih npraviteliov za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo gospodom: dvornemu svetovalcu Pokornemu kot pokrovitelju, poštnemu svetovalen < 1 a r i m b e r t i j u in poštnemu tajnika dr. Pospi si lu kot častnim članom društva izročenih, od domače tvrdke J. Bonaft umetno izvršenih diplomov, so darovali omenjeni gospodje in sicer: dvorni svetovalec Po-korny 100 gld., poštni svetovalec Oarimherti 'M gld. in poštni tajnik dr. Pospišil 80 gld. z namenom, da pripada jedna polovica dotičnih zneskov društvu in druga polovica cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovi za ponesrečeno poštno osobje na deželi. — Predsedništvo društva objavlja to na občno željo društvenih udov in izraža ob jednem najtoplejšo zalivalo za znatno darilo.
Predsednistvo društva
Umrli »o v IjiianlJani:
Dne 15. novembra: Marija Oerrn, gostija, 84 let, Štu-dentovske ulice št. 11, ostatelost.
Dne 1H. novemhra: Frančiška Škerjanc, dninarjeva hči, 3' mes, Karolinška zemlja Št. 1, oslabelost. — Jera Kalan, branjevka, 78 let, Marije Terezije cesta Št. 8. pljučnica. J
V deželni bolnici: Dne 11. novembra: Cecilija C\ern, pekova hči, 4 leta,
davi ca.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*9 m.
November	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	fBlilJfl-rotura v C	Vetrovi	Nebo	Padavina v mm. v M urab
17.	9. zvečer	745 0	88	iL jug	oblačno	
18.	7. zjutraj	745*6	4»;	si. jzah.	megla	00
■	2. popol.	714 4	186	sr. jzah.	pol obl.	
Srednja  včerajšnja  temperatura  10*6*,   ta  7'3° na d
dot malom.
St. 87.749.
Razglas.
2D"ii23.aJsls:SL "borza.
dne 18. novembra 1897.
Bknpni državni dolg v notah..... 102 gld. 45 kr.
Skupni državni dolg v srebra    .... 10*2 . 4') „
Avstrijska zlata renta....... 122 „ 90 .
Avstrijska kronska renta 4°'0..... NMI „ 15 „
Ogerska cUta renta \....... 122 „ 35 .
Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 99 , 95 „
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 950 , „
Kreditne delnice......... 3r>4 , 60 „
London vista........... 119 „ 80 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark .    .   . 58 „ 82'/, ■
20 mark............ 11 , 7« .
20 frankov........... 9 n &tV. »
[talijanski bankovci........ 45 „ 25 „
C. kr. cekini........... 5 , t>6 „
Dnš 17. novembra 18y7. 4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld.   160 gld. 86 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po HM) gld.     .    192 , Putim va rep. srečke 5°0 po 100 gld.    .   .   12H   „    — »
Zemlj obč. avstr. 4'/i°/o zlsti *ast- ,isti    • w ■ ri,> a
Kreditne srečke po 100 gld...... 1^9 „ 75
Ljubljanske srečke......... 99 „ 60 „
Rudnlfove srečke po 10 gld...... 24 „ 60 „
Akcije anglo-avstr. banke po 21K) gld. .   . 162 „ f)0 .
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 430 , — »
Papirnati rubelj.......... I „ 288/4 ,
Ces. j£r. dvsmjsKe       državne železnice
Izvod iz voznega reda
•v«..' }«■*■«* o<X 3L ©IctoTora, 1997. «><llio.i Is LJubljane juž. kol  1'roija *es Trbl*.
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Sol..ograd; če« Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 ra. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad ; čez Amstetton na Dunaj. — Ob 11. uri 60 ra. dopoludn« osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osotmi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leno Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Prou» v Novo menCo In \ Koeevje. Ob 6, uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 66 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m. zvečer mešani vlak. — l'rilioal v I. j u l>I |uuo. j. k. 1'rofta Is Trbižt*. Ob 5. ur( 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran-zensfesle. — Ob 11. uri 20 m. dopoladne osobni vlak z Da-raja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeueve, Curiha, Bregenca. Inomosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popola-dne osobni vlak z I iona'.i. Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l*roK» 1* Nove-« uieHla in le koiet|a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — o.HkmI Is I. j ul.l Jane d. k. > Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 m zvečer. — l'rlho«! v Izubijano d. k. I« Haiuuika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 20 m. zvečer. (962—264)
(1773-1)   i   Br. 883— 1897.
Lepo stanovanje
v novozidani hiši, obstoječe z 2 sob, kuhinje) ir pritiklin, odda se po ceni tako] ali za I. februvar
_na Emonski cesti št. 10. (ma-p
Ibč j se mlad, priden in močan
za špecerijsko prodajalnico z dobro plačo in letnim darilom 20 gld. — Povpraša naj se pri gospoda J. C  Maver ju v Ljubljani. 11771)
Vsakovrstne vozove
kočije, poštne vozove, bagrle
izdeluje po naročiln (1402 —10)
1**1,11 Sinji, kolar, Vir pri Domžalah.
Učenca
kateri ima veselje do trgovine, s primerno šolsko oliko^ vz prej me takoj v učenje
Jernej Sbil
(1719-3) trgovec v Mokronogu.
lati odda tudi v najem, oziroma na račun
gostilno v Mokronogu.
Naznanilo in priporočilo.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem odprl svojo (1758—2)
ključavničarsko delavnico
v Konjuških ulicah št. 9.
Prevzemam dela vsake  vrsto v to stroko spadajoče ter jih izvršujem dobi o, hitro in ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporočam
Konrad Kermelj
ključavničarski mojster, Konjuško ulice štev. 9.
Prosim velecenjeno občinstvo, da mi, ako možno, priobči bivali^« ali natančneje podatke o nekem goepodu W l*;tu«*Cki'li. ki je pred več leti bival v okolici D*lnic in llakrn. /. lini to izvedeti, ker sem dotit'n ku imenovan varuhom ter im-.i on dobiti Hvoto okolu 480 pld.
(1755—2) odvetnik v Karlovcu.
Visoko c kr. ministarstvo za žele^nce jh z razpisom z dne* 19. oktobra letos, It 10.208. dovolilo, da as env> glede projektovane mule >.«•!«■/.ni«**-\ I.; u\*\j ;iii i. ki bi jo gonila 1»11 i«-ju* Milit, vršiti pre^D-d Inine in pa  Komisija  /uradi pvi-l.ij.
To se v zmislu § 13. miniaterakega ukaza z <ln4 29. maja 1880 leta (drž. zak. št. 57) javno naznanja z doatavkora, da so pri tukajšnjem etavb-nem uradu vpakenm n;i vpog ed razgrnjeni dotični pripomočki in fticer: Popisi trahe, tehnično poro'ilo, različni podolžui in poprečni preseki in pa tro-ikovniki.
Kdaj in kje se bo pregled vršil, naznanilo se bo pozneje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15   novembra 18U7.
Št. 89.848.
(1774-1)
Išče se stanovanje.
Podpisani mestni magiitrat p'.tr< buje za dobo
od 1. februvarja do 1. novembra 1898. leta
za pisarno mestne efektno loterije stanovanja, obstoječe iz jedne velike in dveh manjeih sob.
Piamene ponudbe,  v katerih n j bode navedena najem Vina, v-iprejrma ob uradnih urah magistratni predsedstveni tajn k Kvgvu
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dn«5 15, novembra 1897.
IbTs- prodaj
je im ^ Idama, na Bpodufeaii si  ;»>rsiteni, v J. .lukilii-ov«» nie-
u m o spadijoča
zaloga manufaktarnega blaga, raznovrstnega žganja in pohištva
s tem pogojem, da bo ponudbe izpod Ttiti gl*1* «• v. ne vzprejem»jo, tei da se mora kupnina takoj zaožiti v gotovini.
Popis te zaloge in ijat.inčn« jo jiojaHnilo daje oskrbnik B tečajni n 6
dr. Gvldoti Srebre« odvotuik v Breilcala. 1770—i)
Natečaj.
(17GO-2)
V stolni cerkvi djakovške škofije se boduta oddali Z dnem 1. jami v ar j a 1898. leta
dve koralistični službi
in to za junaškega tenorja in za basista Za podelitev teh mest se razpisuje h tem natečaj do 141« llcccilllvi'fe Ifef)? z naslednjimi dohodki: 1. Letna plača f>00 (šesto) gld., 2. Prosto stanovanje ali relutum 100 gld., 3. Šest s»-žnjev drv.
Prosilci raj pošljejo svoje prošnjo stolnemu kapitelju v Djakovu do imenovanega roka in z veljavnimi spričevali izkažejo: da niso prekoračili 40. l«-,ta ; da so telesno zdravi; da znajo hrvatski ali slovenski; da so vešči i koralnemu petju ; prositelj za mesto basista mora biti vešč orgijanju.
V Djakovu, dne 30. oktobra 1897.
Stolni kapitelj djakovški. ———— "
Na Najvišje povelje Njega        c. in kr. apost- Veličanstva.
XIX. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrotvorne namene avstro ogerske državo.
Ta di-iiania loterija — jedina v Avstriji zakonito dovoljena — ima 727S dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 841.684 kron
Glavni dobitek:
lOO.OOO
kron.
Za izplača nje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje bode nepreklicno dne 16. decembra 1897.
Srečka -veljo, 2 §rlcl. a,- rr*
Siečke m dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaj i, I., Rieraer-gasse 7, v iofo-kolekturali, tabačnih tralik. h, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; načrte igranja dobe. kupci srečk bi> zpKično.
i    (1485 5)
Izdajate!  un i.
N o II j
S ečke bo poštnine prosto razpošiljajo.
Od e. kr. ravnateljstva Loterijskih dohodkov.
Oddelek državnih loterij.
Lastnina iu tisk »Nirodne Tiskarne*.