ObzorZdrN 1997; 31: 57-63 57 BIOPSIHOSOCIALNA OBREMENJENOST IN PROCES IZGOREVANJA PRI MEDICINSKIH SESTRAH BIOPSYCHOSOCIAL BURDENS AND TRE BURN-OUT PROCESS IN NURSES Zlatka Rakovec-Felser, Martina Kos UDK/UDC 614.253.5:331.44 DESKRIPTORJI: medicinske sestre; sindrom izgorevanja Izvleček - Prispevek predstavlja rezultate raziskave o problematiki ohremenjenosti in izgorevanja negovalnega osebja v posameznih delovnih enotah v izbrani hospitalni ustanov.. Študija ee pokazala, da obremenitve pri delu medicinske sestre lahko izvirajo iz same narave dela, pogosto pa iz okoliščin pri delu, ki jim ne le v zdravstvu pač pa tudi drugod posvečamo premalo pozornosti. Uvod Sindrom izgorevanja (angl. burn-out syndrome), ki ga je leta 1974 prvi opisal Freudenberger, je še posebej pogost pri ljudeh, ki so zaposleni v zdravstvu, šolstvu, sociali, torej tam, kjer delajo z ljudmi. Številni tuji avtorji sindrom opisujejo kot sindrom osebnostnih sprememb, ki se kažejo v posameznikovem čustvovanju, komuniciranju in v njegovi delovni učinkovitosti. Zaradi razkoraka med osebnim angažiranjem ter konkretnimi dosežki, drugače povedano, med prizadevanji in gratifikacijami, ki bi naj temu sledile, sčasoma ne upade le posameznikova delovna vnema, pač pa se razočarani posameznik tudi osebnostno spremeni. Zaradi trajnejših stresov, predvsem pa zaradi stalno prisotnega samozatajevanja ter pomanjkljive socialne gratifikacije, postaja človek, kije vpet v delo in skrb za druge, vse bolj čustveno prazen in top. Poleg sprememb v čustvovanju sčasoma pride tudi do motenj pri vzpostavljanju stikov z drugimi. Odnos do drugih ljudi, predvsem pa do tistih, ki iščejo njegovo pomoč, postaja vse bolj mehanicisti-čen, hladen in odtujen. V končni fazi sta pogosta cinizem in arogantnost, upade tudi delovna učinkovitost, pojavijo se hitra utrudljivost, naveličanost, raz-tresenost, neokretnost. DESCRIPTOR:: nurses; burn-out syndrome Abstract - The article presenss the results oj a research study on the problems oj biopsychosocial burdens and burn-out syndrome in nurses in different work units in a chosen hospital institution. The study showed that the burdens in the work oj a nurse derive from the nature oj the work, and very oJten Jrom work conditions which are given too little attention, not only in the health field but also elsewhere. Cilji raziskave Zanimalo nas je, v kolikšni meri in v kakšni obliki se ogroženost, na katero opozarjajo tuji avtorji, kaže tudi v naših razmerah, želeli smo odkriti tudi morebitne možnosti za odpravljanje takšne ogroženosti v zdravstvu pri nas. Metodologija, zajete vzorčne skupine, uporabljena sredstva V raziskovalni projekt je bilo zajetih 204 oseb, od tega 154 medicinskih sester, in sicer po kriterijih reprezentativnosti in ekonomičnosti iz naslednjih delovnih enot Splošne bolnišnice Maribor: - Oddelek za ginekološke bolezni, - Oddelek za porodništvo, - Oddelek za travmatologijo, - Oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, - Oddelek za nevrološke bolezni, - Oddelek za internistično intenzivno terapijo. Starostna struktura zajetih medicinskih sester je prikazana na tabeli 1. Asist. mag. Zlatka Rakovec-Felser, klin. psiholog, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor Martina Kos, dipl. biol., Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor 58 ObzorZdrN1997;31 Tab. 1. Starostna struktura sodelujočih medicinskhh sester. Starostna skupina Število Strukturni delež ( %) do 19 let 20-29 let 30-39 let 40-49 let 50 in več let 1 75 48 25 5 1 49 31 16 3 Skupaj 154 100 Povprečna starost v zajeti skupini je 31 let, s čimer se ujema tudi izračunana povprečna delovna doba 12 let. Od vseh zajetih je 54 % le-teh poročenih, 28 % je samskih, 4 % razvezanih, 1 % ovdovelih. Vse ostale, in sicer po 4 %, pa so ali v skupnem gospodinjstvu in torej niso uradno vezane ali pa so bile, a so fizično ločene. Od 154 osebje 146 oseb ženskega spola, 6 pa moškega. Vse zajete medicinske sestre so izpolnjevale Listo obremenilnih situaci}, ki se lahko pojavljajo na delovnem mestu medicinske sestre in jih je glede porekla mogoče razvrstiti po naslednjih dejavnikih obremenitev: 1. dejavnik - obremenitve, ki izvirajo iz same nara- ve dela; 2. dejavnik - obremenitve organizacijsko-instituc-- onalne ravni; 3. dejavnik - obremenitve, ki izvirajo iz narave med- sebojnih odnosov in možnosti suporta; 4. dejavnik - obremenitve, kijih sprožajo širše soei- alne razmere in ozračje. Povprašane po vrstah obremenitev, so odgovarjale z da ali ne, in to na skupno 20 trditev oziroma možnih obremenitev. Odgovoee smo na koncu sešteli za vsako postavko oziroma obremenitev posebej ter jih glede na pogostnott pojavljanja tudi rangiraii tako, da smo dobili 10 najpogostejših obremenilnih situacij. Razen Liste obremenilnih situacij na delovnem mestu medicinske sestre je bil apliciran pri vseh še Ma-slachov vprašalnik za določanee izgorelosti, ki ga uporabljajo na nemškem govornem območju. Vprašalnik obsega skupno 25 trditev, in to takšnih, ki odkrivajo odstopanaa na področjih: Dejavnik A - čustvena uvelost, Dejavnik B - osebna izpolnitev s poklicnim delom, Dejavnik C - razosebljenje, depersonalizacija, Dejavnik D - identifikaeija z bolniki. Zaradi boljšega razumevanje je seveda prav, da povemo, da kot resna indikatorja pojava izgorevanja in izgorelosti po vseh doslej znanih podatkih, veljata predvsem dejavnik A in C, torej dejavnika čustvene uvelosii in razosebljenosti. Ostala dva dejavnika, se pravi dejavnika B in D sta bolj zaščitna dejavnika. Še zlasti za dejavnik zadovoljstva, osebne izpolnjenosti s poklicnim delom lahko namreč rečemo, da posameznikovo duševno zdravje krepi in ohranja, v obratnem primeru, v primeru osebne neizpolnjenosti, pa ga načenja. Čim višja je stopnja osebne izpolnjenosti s poklicnimi deli, nižja je torej lahko pričakovana stopnja čustvene uvelosii in temu primerno nizka je tudi stopnja razosebljenosti oziroma depersonalizacije (v tem kontekstu pojem depersonalizacije nikakor ni identičen s pojavom depersonalizacije kakor ga poznamo iz psihopatologije oziroma psihiatrije). In obratno, čim nižja je, višja je stopnja izgorelosti, izražena z dejavnikoma A in C, torej z obsegom čustvene uvelosii in razosebljenosti. V tej skupini je doslej jasno oblikovana le vloga dejavnika D, torej identifikacija z bolnik.. Zakaj? Prisotnott oziroma izraženott identifikacije z bolniki je namreč potrebno pogledaii iz več vidikov. Lahko sicer kaže na posameznikovo zmožnost, da se vživi v položaj drugega, kar strokovno običajno označujemo kot zmožnott empatije in ki je za profil medicinske sestre (in ne le nje!) več kot zaželjen.. Lahko pa poudarjenost dejavnika kaže še na nekaj drugega, manj zaželjenega. Lahko pomeni zlasti, v primeru ko je identifikacija z bolnikovimi problemi povezana s stanjem psihofizične iztrošeno-sti, izgubo potrebne distance. Z drugimi besedami, ko smo zelo obremenjeni z vsakodnevnostjo, s problem,, lahko izgubimo tisto tako zelo zaželjeno mero distance, s katero sicer opravljamo svoje delo in brez katere - to je potrebno poudariti - bi nas vse prehitro in premočno prizadelo. Če hočemo prav dojeti dejavnik D, ga moramo torej videti tudi tako - kot izraz potrebne občutljivosti, brez katere se del medicinske sestre ne da kakovostno opravljati. Na drugi strani pa ga je potrebo videti tudi kot izraz popuščanaa zaščinih mehanizmov, ko se zaradi preutrujenosti že pretirano identificiramo z bolnikovimi problemi in ko iz takšnih razlogov probleme profesionalne narave pričnemo prinašaii domov. Tudi odgovoee na Maslachovem vprašalniku smo na koncu kvantificirali. Pogostnott pojavljanja posameznih trditev smo izrazili s strukturnim deležem in rangom odgovorov. Izraženott posameznih dejavnikov izgorevanja smo predstavili tako s povprečno vrednostjo kot s struktunim deležem. Prav na koncu smo z izračuni korelacjj preverili povezanost obremenjenosti s posameznimi znaki izgorevanja. Vprašalniki so bili v celoti aplicirani od oktobra do konca novembaa 1995 v Splošni bolnišnici Maribo,, pri čemer je treba poudariti, da so vse zajete osebe z odobravanjem in zanimaneem sodelovale v raziskav.. To je potrdllo tudi dejstvo, da se je število vrnjenih in izpolnjenhh vprašalnikov ujelo s številom razdeljenih. Ob pregledu izpolnjenosti vprašalnikov smo našli nekaj znakov nedoslednosti, ki kažejo bodisi na časovno stisko bodisi pa na pomanjkljivo discipliniranost miselnih procesov anketrranih. Rakovec-Felser Z, Kos M. Biopsihosocialna opremljenost in proces izgorevanja pri medicinskih sestrah 59 Tab. 2. Prvih 10 obremenilnih situaci) medicinske sestre. Dejav- Postavka Vse m. s. M. s. na M. s.na M. s. na M. s. na gineko.. odd. porod. odd. travma.. odd. odd. za plast. M. s. na M. s. na odd. za nevrol. odd. intenz. int. nego nik Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang 4 8 92 1 100 2 91 2 100 2,5 67 7,5 92 7 92 2,5 3 16 88 2,5 84 4,5 94 1 100 2,5 67 7,5 96 4,5 79 7,5 3 19 88 2,5 84 4,5 85 4 86 11 93 1,5 96 4,5 86 2,5 1 2 86 4,5 100 2 87 3 100 2,5 80 3 75 10 71 10 3 13 86 4,5 100 2 70 7,5 95 6 73 4,5 100 2 92 2,5 1 6 79 6 64 8,5 78 5 95 6 67 7,5 92 7 79 7,5 2 11 73 7 72 6 70 7,5 76 15 60 11 100 2 63 12 1 9 71 8,5 60 10,5 65 9 95 6 60 11 79 10 75 9 3 20 71 8,5 52 14 74 6 57 17,5 93 1,5 71 12 88 5 1 15 69 10 48 15 54 12 90 8,5 60 11 92 7 83 6 Str. d. - strukturni delež Postavka 8: Moti me, ker je moje delo preslabo plačano. Postavka 16: Moti me, ker je pri našem delu preveč kritike in žaljivih pripomb, premal0 pa pohval in spodbud. Postavka 19: Rada bi videla, da bi bili v moji delovni skupini složnejš.. Postavka 2 Pri delu me pogosto zmoti telefon. Postavka 13: Zdi se mi, daje na delovnem mestu premalo priložnosti za odkrit, dobronameren razgovo.. Postavka 6: Zaradi večizmenskega dela sem omejena v družinskem in družabnem življenju. Postavka 11: Zdi se mi, daje pretok informacij, potrebnih za dobro delo in počutje, preslab.. Postavka 9: Moti me, ker mi zaradi mojega poklica ostaja mal0 časa za konjičke in rekreacijo. Postavka 20: Imam občutek pripadnosti, rada hodim v službo. Postavka 15: Moje delo je takšno, da moram pogosto miriti bolnike in njihove svojce. Rezultati zajetih oseb, kot kaže, doživlja navedene situacije kot ,. . , še zlasti obremenilne. Pri tem pa seveda ne smemo Obremenjenott medicinske sestre zanemariti še preostalih pet možnih obremenilnih si- Vrste in obseg obremenjenosti za celotno zajeto sku- tuacij, saj tudi te doživlja kot moteče kar visok odsto- pino medicinskih sester in medicinskih sester porazde- tek medicinskih sester, in sicer od 69 % do 79 % Vseh ljenih po posameznih delovnih enotah predstavljamo ostalih 10 možnih obremenilnih situacij, ki jih vprašal- v tabeli 2 nik še zajema, na tem mestu ne navajamo (zajeli smo V prvih kolonah tabele so prikazi oznak posame- samo tiste z več kot 65 % pritrdilnih odgovorov). znih obremenitev glede na poreklo (dejavniki od 1 do 4: narava dela, organizacijski razlogi, medsebojni od- Če analiziramo vrste obremenitev, kijih medicinske nosi, socialna klima). Posamezne trditve so označene sestre pri svojem delu doživljajo, potem lahko reče- z zaporedno števi1ko postavke, vseh je v vprašalniku mo, da se med 10. najizrazitejšimi obremenitvami po- 20. V koloni za posameznimi trditvami so strukturni javljajo: deležipritrdi1nihodgovorov,kikažejorazširjenostdo- L - obremenitve, ki izvirajo iz same nara- ločene obremenilne situacije. Za tem so posebej nave- ve dela štirikrat deni še rangi, torej vrstni red določene obremenitve. 2. - obremenitve organizacijsko -institucio- Če pregledamo kolono, kjer so podatki za celoten vzo- nalni ravni enkrat rec, za vse zajete medicinske sestre, lahko vidimo, da 3. - obremenitve, ki izvirajo iz narave med- jih najmočneje obremenjujejo situacije, kot so: sebojnih odnosov in možnosti suporta štirikrat D , , o A/W. ,. .,, ,, , 4. - obremenitve, ki jih sprožajo širše so- Postavka 8: »Moti me, ker ie moie delo preslabo pla- . . .J Fv. J cialne razmere in ozračje enkrat Postavka 16: »Moti me, ker je pri našem delu preveč Med prvimi petimi najizrazitejšimi obremenilnimi si- kritike in žaljivih pripomb, premalo pa tuacijami pa so: pohval in spodbud«. Postavka 19: »Rada bi videla, da bi bili v moji delov- L - obremenitve, ki izvirajo iz same nara ni skupini složnejši«. ve dela enkrat Postavka 2: »Pri delu me pogosto zmoti telefon«. 3. - obremenitve, ki izvirajo iz narave med- Postavka 13: »Zdi se mi, daje na delovnem mestu pre- sebojnih odnosov in možnosti suporta štirikrat malo priložnosti za odkrit, dobro name- 4. - obremenitve, ki jih sprožijo širše social- ren razgovor« ne razmere m ozračje enkrat Za pet navedenih trditev se je odločilo torej najvišje Seveda je zanimivo v tabeli 2 pogledati, kakšna je število medicinskih sester, povedano drugače, največ situacija po posameznih delovnih enotah. Dokaj moč- 60 ObzorZdrN1997;31 no splošno poudarjena postavka je s številko 13: »Zdi se mi, daje na delovnem mestu premalo priložnosti za odkri,, dobronameren razgovor.« Kvantitativno nasploh izstopajo medicinske sestre travmatološke pa tudi nevrološke enote, kar daje slutiti, da doživljajo veliko obremenilnih situacij. Kar 100 %, torej vse zajete medicinske sestre travmatološkega oddelka doživljajo obremenilno naslednee situacije: 2. postavk:: »Pri delu me prepogosto zmoti telefon.« (dejavnik 1) 4. postavk:: »Pri delu se pogosto soočam z umiraneem in trpljenjem bolnikov«« (dejavnik 1) 8. postavk:: »Moti me, ker je moje delo preslabo plačano«« (dejavnik 4) 16.postavka: »Moti me, ker je pri našem delu preveč kritike in žaljivih pripomb, premalo pa pohvale in spodbude.« (dejavnik 3) Za ostalih 6 najpogostejših obremenitev na področju nege travmatiziranega bolnika seje odločllo od 86-95 % vseh medicinskih sester te enote. Dokaj podobna je slika obremenitev medicinskih sester nevrološke delovne enote. Vse zajete medicinske sestre so 100 % pritrdllno odgovorile na: 4. postavko: »Pri delu se pogosto soočam z umiraneem in trpljenjem bolnikov« (dejavnik 1) 11. postavko: »Zdi se mi, daje pretok informacij, potrebnih za dobro delo in počutje, preslab«« (dejavnik 2) 13. postavk:: »Zdi se mi, daje na delovnem mestu premalo priložnosti za odkri,, dobronameren razgovor.« (dejavnik 3) Na podoben način lahko posebej pogledamo še situacijo ostalih delovnih enot. lzgorevanje medicinske sestre Problematika izgorevanaa medicinske sestre je predstavljena v naslednjih tabelah. Tabele so razvrščene tako, kot Maslach opredeljuje pojav izgorevanja: čustvena uvelos,, osebna izpolnjenost z delom medicinske sestre, depersonalizacija, identifikacija z bolnikom. V posamezinh kolonah v tabelah so navedeni strukturni deleži posameznih pritrdilnih odgovorov in to za vse zajete medicinske sestre v SBM, sledijo pa še podatki za zajete medicinske sestre posameznih delovnih enot. Ob zastopanosti določene pritrditve so še kolone z ran-gom, ki kaže, kakšen je vrstni red določene pritrditve glede na ostale možne pritrditve v Maslachoeem vprašalniku. Če pogledamo tabelo 3, torej tabelo s podatki o čustveni uvelosti, vidimo, (če upoštevamo 12. postavk,, ki je pri vseh medicinskih sestrah na prvem mestu -»Ob koncu delovnika se počuiim precej izžeto«,, da so občutki izpraznjenosti ali pa zasičenosti prisotni pri vseh, in to znatno (pri več kot 90 % zajetih medicinskih sester ginekološkega oddelka, pri več kot 80 % zajetih medicinskih sester travmatološkega in porodnega oddelka, itn.). Precej obremenjujoča je kot kaže tudi situacija: »Celodnevno delo z ljudmi je zame zares naporno« (pri medicinskih sestrah travmatološkega oddelka je situacija 1. ranga in je izražena pri 90 % medicinskih sester, dokaj poudarjena (79 %) je tudi pri medicinskih sestrah nevrološkega oddelka. Precej poudarjena je tudi situacjja 18. postavk,, in to najbolj pri medicinskih sestrah z oddelka za plastično in re-konstruktivno kirurgjjo (73 %), sledijo medicinske sestre travmatološkega (62 %), nevrološkega (50 %) itn. Če pogledamo celoto, vidimo, da situacije pri delu čustveno najmočneje načenjajo, kot kaže, medicinske sestre travmatološkega oddelka, ki jim sledijo medicinske sestre nevrološkega oddelka. Kot kaže, ne gre toliko za občutja izpraznjenosti kot prej zasičenosti s kontaktno problematiko (zahteve in pričakovanja bolnikov in njihovih svojcev!). So pa odgovoii tu in tam protislovni, kaže se nedoslednost v odgovorih, kar je lahko znak površnosti ali pa težnje k socialno zaželje-nim odgovorom. Zanimivo je, da so medicinske sestre intenzivne in-ternistične enote izrazile manjšo stopnjo čustvene ogroženosti, kar je seveda lahko tudi rezultat mehanizma potlačevanja in zanikovanja, lahko pa je blizu dejanskemu stanju. Na vsak način rezultat ni pričakovnn in kaže prisotnott zaščitnih mehanizmov (dobro delovno ozračje, primerna kakovott življenaa v prostem času?). Sicer pa si laže pojasnimo stopnjo čustvene ogroženosti, če pogledamo še podatke iz 4. tabele. Stopnja osebne izpolnjenosti z delom medicinske sestre namreč še kako lahko prispeva k ohranjanuu čustvene in kontaktne svežine. Pravzaprav tovrstnih podatkov niti ni potrebno posebej podrobno pregledati, da bi zaznaii splošno visoko stopnjo izpolnjenosti notranjih potreb z opravili zdravstvene nege. Le-ta ee tolikšna, da bi vse zaznane obremenitve imele na posameznika in na celotno skupino nedvomno sicer pora-znejši učinek, kot jih imajo sedaj. Seveda gre lahko za dajanje socialno zaželjenhh odgovorov, kar pomen,, da smo na področju zadovoljstva z delom pa tudi stopnje morebitnega razosebljanja in identifikacije (tabeli 5 in 6) dobili sliko, kakršna naj bi bila in ne kakršna je. Torej namesto realitete je prav možno, da smo dobili stanje idealizacije. Za konec je prav, da si ogledamo še podatke iz tabele 7, kjer so izražene stopnje izgorelosti za vse zajete medicinske sestre, in sicer posebej za tiste, ki delajo z hospitaliziranimi bolniki, ter tiste, ki so povezane s tako imenovanimi »ambulantnimi« bolnik.. Zanimivo Rakovec-Felser Z, Kos M. Biopsihosocialna opremljenost in proces izgorevanja pri medicinskih sestrah 61 Tab. 3. Čustvena 2 uvelost medicinske sestre. Po- Vse m. s. M. s. na M. s na. M. s. na M. s.na M. s. na. M. s. na odd. za stav- gineko. odd. porod odd. travma .. odd. odd. za plast. nevrol odd. intenz. int. nego ka Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang 12 84 I 92 I 85 1 86 280 I 92 1 71 I 3 60 2 64 2 52 2 90 I 33 3,5 79 2 42 3 18 49 3 44 4 46 3 62 4 73 2 50 3 38 5 19 42 4 52 3 37 4 62 4 27 5 25 4 46 2 14 35 5 32 5 30 5 62 4 33 3,5 21 5 38 5 1 27 6 20 6,5 22 6 48 6 20 6,5 17 6,5 38 5 6 23 7 20 6,5 17 7 43 7 13 8 17 6,5 33 7 9 12 8 4 9 13 8,5 24 8 20 6,5 8 8 8 8 2 8 9 16 8 13 8,5 O 9 O 9 4 9 O 9 Str. d. - strukturni delež Postavka 12: Ob koncu delovnika se počutim precej izžeto. Postavka 3: Celodnevno delo z Ijudmi je zame zares naporno. Postavka 18: Občutek imam, da si moram na svojem delovnem mestu preveč prizadevati. Postavka 19: Čutim, da sem zaradi svojega dela pogosto vržena iz ritma. Postavka 14: Zjutraj, ko vstanem in je pred menoj nov delovni dan, se počutim zbito. Postavka 1: Zaradi svojega dela se počutim povsem izpraznjeno in spremenjeno. Postavka 6: Zaradi dela, ki ga opravljam, se počutim čustveno otopelo. Postavka 9: Imam vtis, da ne vem, kako naprej. Postavka 2: Pri delu me neposreden stik z Ijudmi preveč obremenjuje. Tab. 4. Osebna izpolnitev, zadovoljstvo z delom medicinske sestre. Po- Vse m. s. M. s. na M. s. na. M. s. na M. s. na M. s. na. M. s. na odd. za stav- ginekol odd. porod odd. travma.. odd. odd. za plast. nevrol odd. intenz. int. nego ka Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang 8 90 1 100 I 83 2 90 1 87 5,5 96 1 92 2 13 88 2 84 2 87 I 81 2 100 I 88 3 92 2 7 82 3 80 3 80 3 62 3,5 93 3 92 2 92 2 17 73 4 76 4 74 5 62 3,5 93 3 79 4 58 5 21 68 5 68 5 61 6 57 5 93 3 63 5 79 4 23 63 6 64 6 78 4 43 6,5 87 5,5 50 7 50 6,5 16 47 7 36 7 44 7 43 6,5 67 7 54 6 50 6,5 10 19 8 24 8 17 8 9 8 27 8 25 7 17 8 Str. d. - strukturni delež Postavka 8: Postavka 13: Postavka 7: Postavka 17: Postavka 21: Postavka 23: Postavka 16: Dobro se počutim, če sem z bolniki v intenzivnem kontaktu. Z lahkoto ustvarim v stiku z bolniki prijetno, sproščeno vzdušje. Imam občutek, da zaradi dela, ki ga opravljam, lahko ugodno vplivam na življenje drugih Ijudi. Precej uspešno obvladujem probleme bolnikov. Pri delu sem uspela z mnogimi vrednimi rečmi. Z lahkoto se vživim v položaj svojih bolnikov. Počutim se zelo dobro, sem pri svojih najboljših močeh. Postavka 10: Pri delu me emocionalni problemi ne težijo posebno. je videti, da so medicinske sestre, ki delajo s hospi-taliziranimi bolniki, bolj zadovoljne kot tiste, ki zaradi preiskovalnih aparatur in postopkov pogosto niso v intenzivnejšem stiku z bolnikom in zato v njem tudi ne morejo videti celostnega bitja (nekaj višja stopnja identifikacije je zato bolj izraz potrebe prikazati se v boljši luči kot odraz česa drugega!). In še nekaj. Zanimivo je videti, kolikšen del sprememb v procesih razosebljanja in otopevanja gre na račun obremenjenosti pri delu, koliko pa jih je mogoče pripisati drugim dejavnikom (kvalitetno organiziran in osebno izpolnjen prosti čas, urejeni partnerski odnosi, realen in ne idealiziran poklicni odnos, in podobno). Kot lahko vidimo, je povezanost med obsegom obremenjenosii in čustvenim otopevanjem r = 0,52, torej še dokajšnja, brez vpliva ali pa le prehodna in manjša pa med občutkom obremenjenosti in med obsegom razosebljanja ter identifikacije. Kot smo pričakovali, na procese izgorevanja ne vpliva bistveno starost, pa tudi ne delovna doba, kar pomeni, daje proces razčlovečenja odvisen od drugih dejavnikov in ne od let, kronoloških ali službenih. V tabeli 7 je prikazana izražena čustvena uvelost (A), osebna izpopolnjenost (B), stopnja razosebljeno-sti (C) ter identifikacije s bolniki (D), in to za zajete medicinske sestre, ki opravljajo zdravstveno nego pri 62 ObzorZdrN1997;31 Tab. 5. Depersonalizacija, razosebljen odnos medicinske sestre. Po- Vse m. s. stav- M. s. na M. s. na. M. s.na M. s. na M. s. na. ginekol. odd. porod. odd. travmat. odd. odd. za plast. nevrol. odd. M. s. na odd. za intenz. int. nego ka Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang 22 30 1 28 1 24 1 52 1 33 1 17 1,5 38 1,5 20 21 2 12 4 22 2 48 2 13 3 17 1,5 17 4 25 20 3 20 2 13 3 43 3 7 5 8 4 38 1,5 5 14 4 16 3 11 4 14 4,5 13 3 8 4 29 3 24 10 5 8 5 9 5 14 4,5 13 3 8 4 O 5 Str. d. - strukturni delež Postavka 22: Strah me je, da zaradi svojega dela čustveno otopevam. Postavka 20: Čutim , da mi bolniki z nekaterimi od svojih problemov vzbujajo občutja krivde. Postavka 25: Odkar opravljam to delo, manj sočustvujem z drugimi. Postavka 5: Imam občutek, da nekatere bolnike obravnavam, kot da ne bi bili živa bitja. Postavka 24: Pravzaprav me dosti ne briga, kaj se godi z nekaterimi bolniki. Tab. 6. ldentifikacija z bolniki pri medicinski sestri. Po- Vse stav- m. s. M. s. na ginekol. odd. M. s. na. porod. odd. M. s.na travmat. odd. M. s. na odd. za plast. M. s. na. nevrol. odd. M. s. na odd. za intenz. int. nego ka Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang Str. d. Rang 4 62 15 38 11 33 1 2 3 76 1 28 2 24 3 56 1 35 2 15 3 57 1 52 2 48 3 67 1 27 3 47 2 88 1 46 3 50 2 38 2 38 2 38 2 Str. d. - strukturni delež Postavka 4: Problemi bolnikov me osebno prizadenejo. Postavka 15: V marsičem se ne počutim nič drugače kot bolniki. Postavka l1: Imam nelagoden občutek glede tega, kako včasih ravnam z nekaterimi bolniki. hospitaliziranem bolniku in v ambulanti, torej tudi zaradi preiskovalnih postopko.. Stopnja oziroma izra-ženost posameznih kategorij izgorevanja pomeni tako imenovani tehtani rezultat glede na število vseh pritrdilnih odgovorov in število postavk znotraj posamezne kategorije oziroma glede na število najvišjih možnih točk (A = N.9, B = N.8, C = N.5 in D = N.3). Tab. 7. Kategorije izgorevanja. Med. sestre Med. sestre v v hospitalnih ambulantni enotah dejavnosti (strukturni (strukturni delež) delež) Čustvena uvelost (A) 39 40 Osebna izpolnitev z delom (B) 70 59 Depersonalizacija, razosebljanje (C) 14 20 Identifikacija z bolniki (D) 41 50 Pri tem pa so izračuni korekcij med stopnjo obremenjenosti in kategorijo izgorevanja naslednji: obremenjenost: čustvena uvelost (A) = r = 0,52 obremenjenost: zadovoljstvo pri delu (B) = r = -0,03 obremenjenost: depersonalizacija (C) = r = 0,31 obremenjenost: identifikacija (D) = r = 0,33 medtem, ko so povezave s starostjo ter delovnim stažem nižje in takorekoč zanemarljive (r = 0,04-0111). Diskusija, sklepi V raziskavi seje torej pokazalo, da občutja obremenjenosii nedvomno napovedujejo ogroženott s procesi izgorevanja, pri čemer pa imata, kot se je pokazaoo tudi v tujini, zanemarljiv vpliv kronološka starost ter delovni staž. Osebnostno se lahko spreminjajo, otope-vajo in izkazujejo odtujen odnos do drugih, torej tudi mlajše osebe, osebe z manj delovnimi izkušnaami in ne le tiste, ki se energetsko praznjjo zaradi starostnih sprememb in enoličnosti, ki jo morda občutijo zaradi daljše delovne dobe. Ker občutek obremenjenosti, kot kaže, nedvomno vpliva zlasti na sprememee v čustvenem odzivanuu in reagiranuu ter po sistemu verižnih reakcjj vodi tudi do težjih moten,, je seveda prav, da se tej problematiki posebej posvetimo. Nedvomoo so znotraj zdravstvene službe opravila, ki povzročajo več stresov, torej več obremenitev, ki izvirajo že iz same narave dela. Nedvomno pa mnogo energjje lahko ohranja tudi dobra organizacija del, primerni dogovoii o skupnih ciljih, pozitivni pristop k reševanju medsebojnih konfliktnih situacij, načini motiviranja in podobno. Kot na drugih področjih tako tudi v zdravstvu pri nas nismo doslej bili dovolj poučeni o tem, kakšna ee vloga dobre informacije, kakšen vpliv imajo sistemi vodenja, kako motivirati ljudi. Tudi timsko delo pri nas pogosto sploh še ni zaživelo. Večkrat ne vemo, kakšna je vloga motivranosii pri delu, kaj za medsebojne odnose in učinko- Rakovec-Felser Z, Kos M. Biopsihosocialna opremljenost in proces izgorevanja pri medicinskih sestrah 63 vitost pri delu pomeni razgovor, kako naj se sploh pogovarjamo itn. Naši podatki nedvomno lahko opozorijo na številne, pri nas strokovno še ne dovolj obdelane pojave. Seveda pa jih je potrebno interpretirati, zlasti ko gre za preverjanje pojava izgorevanja (Maslach) previdno, saj bi za zanesljivejšo interpretacijo potrebovali kompaktnejši teoretični koncept oziroma veljavnejša diagnostična sredstva. Tako kot drugje se tudi tokrat pri odgovorih na vprašalnik ni dalo izogniti težnjam po socialno sprejemljivejših odgovorih. Nedvomno ta težnja znatno vpliva na izraženost določenih kategorij izgorevanja (zadovoljstvo pri delu, razosebljenje, identifikacija z bolniki) oziroma jih po svoje preoblikuje. Razen dejstva, da na rezultate lahko vpliva višja ali manjša stopnja iskrenosti pri odgovorih, pa je potrebno poudariti tudi vlogo boljše ali slabše introspekcije oziroma boljšega ali slabšega samonadzora. To se na primer lepů kaže v primeru medicinskih sester travmatološkega oddelka-počutijo se hudo obremenjene, so znatno ogrožene, vendar imajo tudi dokaj dober vpogled, nadzor nad dogajanjem, kar pa iz psihohigienskega vidika deluje na posameznika vselej zaščitno. Samokritičnost in zmožnost soočanja s samim seboj torej ne ohranja le živosti, pač pa nasploh spodbuja procese učenja in osebnostne rasti. Tako kot drugje seje tudi v našem primeru izkazala kot reprezentativna predvsem kategorija izgorevanja A, medtem ko drugi deli Maslachovega vprašalnika zahtevajo še nadaljnje raziskave. Za konec: raziskava predvsem odpira in spodbuja možnost sistematičnejšega preverjanja pojava obremenjenosti in izgorevanja zdravstvenega osebja pri nas, to pa je med drugim tudi njen namen. Zahvala Za sodelovanje hvala vsem sodelujočim, ne nazadnje tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je raziskavo finančno podprl. Literatura 1. Bermejo I, Muthny FA. Bumout und Bedarf an psychosozialer Fortbildung und Supervision in der stationären Altenpflege. Psy-chother Psychosom med Psycho1 1993; 43: 110-20. 2. Bussing A, Perrar K. Die Messung von Burnou.. Pflegezeitschrift 1994; 3: 20-30. 3. Hellmich S, Reincke A. Das Burnout-syndrom in der Krankenpflege. Pflegezeitschrift 1994; 3: 3-20. 4. Herschbach P. Stress im Krankenhaus - Die Belastungen von Krankenpflegekräften und Árzten/Ärztinnen. Psychother Psychosom med Psycho1 1991; 41: 176-86. 5. Rakovec-Felser Z. Medicinska psihologija. (Skripta) Maribo:: Visoka zdravstvena šola Maribo,, 1995: 99-10..