176    -
Novice
—   Med brati. Na Dunaji je bil steklar Karol PaschI obsojen v petdnevni zapor zaradi pretepa. To kazen je pa obsodil njegov brat krovec Julij, kateri je imel bolj Čas. Državno pravdništvo je pa to zvedelo, in oba brata toži zaradi goljufije in krivega zglaševanja.
—    S sinom skočil v vodo. Dne 29. m. m. je v Budimpešti z mostu skočil neki oče s sinom v vodo. Oče je trdno objel sina in poslednji se mu je skušal izviti, pa se ni mogel. Predno so ljudje mogli priti na pomoč, je oče skočil s sinom v vodo in izginila sta v valovih.
v
—   Čudni dogodek. V Wallerdortu pri Dunajskem Novem mestu zaprli so nekega poročnika in njegovega slugo. Sluga je dvakrat prišel v kantino kupovat s ponarejenim gol-dinarskim bankovcem. Kantiner je stvar naznanil. Stvar se je jela zasledovati, ter so poročnika in slugo njegovega zaprli.
—   Nesreča. Te dni so šli dva ključavničarska pomočnika in dva učenca na goro Kumpen pri Trofajah. Pomočniku Petru Brindnerju je izpodletelo, ko je nabiral trobentice in zdrsnil je čez skalovje v globočino.
—   Sedemnajstletni vohun. V Thoinu so zaprli učenca tamošnje realne gimnazije Solea, Rusa po rodu, katerega brat je ruski častnik. Ta učenec je imel posebno dopadajenje nad tem, da je risal mestne utrdbe in natančno na korak meril razne daljave. Sumiti se je začelo, da tega ne dela samo za zabavo
—   Deset anarhistov se ima zagovarjati pred sodiščem v Cadiksu na Spanjskem, ker jih dolže udeležitve pri napadu na maršala Camposa. Vladni komisar je za vse predlagal smrtno kazen.
—   Kolera prikazuje se na raznih krajih v Evropi. Na Poljskem, v Galiciji, Portugalskem, Spanj skem in v Turčiji se prikazuje. Posebno nevarno še zdaj ni, ali bati se je pa vse-kako nevarnosti po letu. Na Portugalskem jih je zbolelo pač že na stotine, ali umrlo jih je pa razmeroma jako malo.
—   Bombe. V Bologni so prijeli anarhista Rochija, ko je ravno vrgel bombo. Bomba se je razletela mej silnim pokom, ne da bi bila napravila kako posebno škodo. V Rochijevem stanovanji našli so več bomb, ki so bile pripravljene za prvi maj. Zaprli so tudi štiri sokrivce. — Na dvorišču ženiške vojašnice v Pavii, razletela se je dne 29. minolega meseca bomba. V vojašnici se je pa našel zavoj pozivov, v katerih se poživljajo vojaki, da se pridružijo anarhistom dne 1. maja. — Dne 28. m. m. ob 11. uri zvečer se je razletela pred cerkvijo sv. Jakoba v Lutticbu bomba. Razdrobile so se okna cerkve in več druzih hiš.
177
—   Na Zajcarski gimnaziji v Srbiji so dijaki naredili šfcrajk, ker profesorji preostro ž njimi ravnajo.
—   Prodana železnica. Dne 26. aprila sta na javni -dražbi kupila podjetnik Lindner in Bertschinger železnico iz Brienza v Rothhorn v Švici za 100.000 gld. Nova je stala 2,015.000 frankov.
—   Mnogo ljudij so zaprli dne 17. t. m. v Varšavi. Ta dan so Poljaki se spominjali poljskega boritelja za svobodo Kosziuska, kateri je pred sto leti bil spuntal Poljake in hotel obnoviti Poljsko. Kacih 300 ljudij je gologlavih korakalo mimo hiše, v kateri je bival pred sto leti čevljar Janez Kilinski, jeden glavnih udeležnikov tedanje vstaje. Policija jih je vse zaprla, mej njimi 40 žensk. Govori se, da jih preženo v Sibirijo.
—   Nesreča. Te dni so v St. Wolfgangu peljali iz hleva žrebca, katerega je ščipale v vampu, da se sprehodi in mu potem odlože. Žrebca je poganjal Benedikt Pichler, vdovec in oče 6 otrok. Konj je brcnil in zadel Pichlerja tak© nesrečno na levo btran, da je bil precej mrtev.
—   Koroški deželni predsednik se je s špiritovim plamenom opekel na obeh rokah in mora imeti obvezane, kakor poročajo celovški listi.
—   Zastrupila se je na nekem šetališču v Trstu 30 letna delavka vdova Josipina Bertoldi. Pila je zmes benzina in terpentina. Ko je stokala, so ljudje prihiteli, poklicali zdav-nika, da jej je izprai želodec in jo poslal v bolnico.
—   Bala za ruskega carjeviča nevesto je vsa naročena na Dunaji. Dunajski oblačilni obrti so zadnji čas prišli že na tako dober glas, kakor pariški, in poleg tega pa delajo na Dunaji ceneje kakor v Parizu.
—   Nesreča v premogovniku. V premogovniku v Bois du Lue se je utrgala neka vrv in 16 delavcev, ki so se imeli vzdigniti iz jame, je palo v globočino. Mrtvih je 13, 3 težko poškodovani.
—   Truplo morilca Hahna. Te dni so pri Požunu iz vode potegnili truplo morilca Hahna, kateri je bil v poslopji najvišjega računišča dva delavca umoril. Tedaj se je govorilo, da se je Hahn._ obesil, kar se pa ni potrdilo, pač pa je iskal smrt v donavskih valovih.
—   Lesna skladišča pogorela so v Budimpešti. Bila so menda nalašč zažgana.   Škode je več sto tisoč  goldinarjev.
—   V jamo zaprti. Osem članov društva za preiskovanje podzemeljskih jam v Gradci je šlo minolo soboto v Lugloch, da preiskujejo tamošnje podzemeljske jame. Te jame imajo dva vhoda, v katera teče voda. Notri se obe vodi združita v neki kotlini, kmalu potem pa teče ta potok skozi neko ožino, po kateri se pride v gorenji del jame. Kdor hoče priti v gorenji del jame, mora prav v potoku lezti, le glavo in vrat ima iz vode. Tako so tudi gospodje prišli v gorenji del jame. V tem je pa nastopilo deževje. Voda je narastla in ^lani omenjenega društva ne morejo nazaj. Ker drugače ni mogoče ljudij iz jame rešiti, so sklenili kamenje razstreliti. Če se je to posrečilo, še sedaj ne vemo. Bila je vsekako nevarnost, da se jama zasuje pri streljanji.
—   Povozil je te dni v Trstu tovorni vlak nekega tujega, neznanega, lepo oblečenega gospoda, ki je padel, ko je šel preko železnice.
—   Ogrska Opatija. Madjari mislijo Cerkvenico tako povzdigniti, da bode mogla meriti se z avstrijsko Opatijo. Ljubljanski stavbeni mojster Tonnies je že jel zidati velikanski hotel, ki mora biti dodelan do prihodnjega leta.
—   Samomor. Dne 29. m. m. otrovala se je v Trstu 221etna Justina Benedek. Uzrok samomoru ni znan. Poročila se je pred tremi leti in ljudje nič ne vedo, da bi njen zakon ne bil srečen.
—   Strel na vlak. Blizu Budimpešte je v soboto nekdo ustrelil v vlak, v katerem se je vozil nadvojvoda Ladislav, ki se je peljal v Alcsuth. Sodi se, da ni nikdo nalašč streljal. Blizu železnice so namreč streljali tiče in je lahko mogoče, da je slučajno svinec priletel v vagon.
—   Napadovaleč Henry. V Parizu so obsodili na smrt anarhista Henrva, ki je vrgel bombo v kavarni Terminus. Henry je precej izobražen mož. Dejauja ni tajil Povedati pa ni hotel nobenega soudeleženca. Ko ga je vprašal predsednik sodišča, če je imel kacega soudeleženca, mu je odgovoril: „Ni li Vam jedna glava zadosti!" Ko je bil obsojen, je zaklical; „Živela anarhija! Pogum tovariši!" Prošnje za pomiloščenje neče vložiti. Pričakuje se, da ga usmrtijo v malo dneh
—   Zaprli so v Parizu uradnika v vojnem ministerstvu Ludovika Feneona, ker se je izvedelo, da že ima več let zveze z anarhisti. V njegovem stanovanji našli so pisma raznih anarhistov in več razstrelil.
—   Ljubezen do tujega otroka. Te dni je na Dunaji naznanila oblastvu soproga nekega tovarnarja, da v njeni hiši biva dete, ki je krščeno na napačno ime. To dete je njeno, ali ga ni priznavala, ker je nezakonsko. Gospa je pripeljala celo dve priči, da sti potrdili, da je gospa dete tajno porodila Babica, ki je bila pri porodu tega otroka, je pa to oporekla in stvar se je pojasnila tako, da je dete gospa vzela iz usmiljenja in se jej je tako priljubilo, da bi ga rada vzela za svojega Ker po postavnim potom to ni šlo, je poslužila se laži in celo sebe obdolžila prešestovanja. Sedaj se bode pa gospa s pričami vred najbrž morala zagovarjati zaradi krivega pričanja
—   Drzen napad na vlak. Iz Kima v Genovo je te dni z vlakom se vozila neka večja pošiljatev denarja. V voz, kjer je bil denar, je nakrat stopil neki ropar, ter napal sprevodnika, ki je bil v vozu. Sprevodniku je z bodalom prizadjal 17 ran, potem ga pa hotel vreči še z voza. Sprevodnik je pa k sreči posegel z roko po vrvici in dal znamenje, da se vlak ustavi. Vlak se je ustavil. Napadovalec je ubežal. Sprevodnika so hitro obvezali. Ranjen je nevarno, ali upanje je vendar, da ozdravi. Napadovalec je baje neki nižji železniški uradnik.
—  Ponarejen denar v Rusiji. Po uradnih poročilih je ruska državna banka dobila ponarejenega denarja, odkar so se pokazali ponarejeni bankovci, do 1. januvarija lanskega leta 168.814 bankovcev za 1,542.155 rubljev. Večina teh bankovcev se je sežgalo, nekaj se jih je pa pustilo še zaradi sodnjih preiskav.
—   Osem na smrt obsodili. V Lugi na Spanjskem obsodili so na smrt osem roparjev, kateri so umorili Ma-nuela Barreiro župnika v Rivierude. Roparji so župnika nad ognjem pekli, ker jim ni precej povedal, kje ima denar. Ko je povedal, kje je denar, so vzeli denar, zopet ga položili na žerjavico in ga pretepali, dokler ni bil mrtev.
—  Srebrna poroka japonskega cesarja. Japonski cesar je dne 9. marca slavil svojo srebrno poroko. Najprej je bila božja služba v cesarski palači. Po božji službi so časti-tali cesarju — cesarica, princi, plemenitaši, ministri in višji častniki s soprogami. Častitali so tudi zastopniki tujih vlastij s soprogami. Brzojavno so častitali, avstrijski cesar in cesarica, nemški cesar, veliki vojvoda saksonsko\veimerski in predsednik švicarske republike. Belgijski kralj je pismeno častital. Bila je velika vojaška parada, katere se je udeležilo 11000 vojakov. Zvečer je bil banket, h kateremu so bili povabljeni vsi zastopniki tujih držav s soprogami. Plesali so tudi tri nad 1000 let stare plesove, katere so pa plesali jedino moški. Jednega teh plesov je izumil celo neki japonski cesar, Yomei po imenu, ki je živel pred dobrimi 1300 leti. Grostje so dobili za dar srebrne škatljice z bomboni.
—   Koliko stane dunajski mizarski štrajk? Izraču-nilo se je. da imajo razni obrtniki in lesni trgovci od mizarskega štrajka prvih štirinajst dnij škode nad 700.000 gld.
—     Indijska princezinja ga je odpeljala. Londonski torbar Angelo Berberis je nenavadno lep mlad mož. V London je prišla neka indijska princezinja. Ta je potrebovala neki kovčeg in poslala po torbarja Angela Berberisa. Ta je prišel z dvema pomočnikoma in so prinesli kovČege na ogled. Princezinji so ugajali kovčegi, še bolj pa lepi torbar sam. Da bi ga večkrat videla, je nekaj časa naročila slednji dan jeden kovčeg pri njem. To seveda dolgo ni šlo in jela je misliti, kako bi ga drugače privabila. Neki dan ga je povabila na svoj parnik, na katerem je spravila kovčege, katere je on naredil. Ko je torbar parnik ogledoval, je parnik hitro odplul in torbar je bil odpeljan. Ko so bili že daleč na morji, mu je razodela svojo ljnbezen. Torbar se je rotil in jezil, kajti princezinja lepa nikakor ni bila. Imela je tudi že petdeset let. Tako je minul na ladiji skoraj jeden mesec. Sedaj nastane vihar, parnik dobi luknjo in bali so se velike nevarnosti. Poklicali so na pomoč neko mimo peljajoČo se angleško ladijo. Pomoč je prišla, parnik so hitro nekaj popravili, vodo iztrom-bali. V tem je pa tudi lepi torbar na rešilnem čolnu ubežal na angleško ladijo in se rešil neprijetnega jetništva
—   Zarota. Na Korei so bili zasledili zaroto, naperjeno proti ministerstvu in kralju. Zarotniki so mislili dne 6 febru-varija, kadar je na Korei novoletni dan, s smodnikom razstreliti glavno vladno poslopje, kadar se v njem po starnem običaji snidejo kralj, kraljevič in pa vsi ministri. Pod tla (pod) dotične dvorane so bili dali že 1000 funtov smodnika. Govori se, da je kraljev oče, ki je bil pred kakimi deseti leti regent, vedel za to zaroto. Ko bi bili zarotniki razstrelili vladno poslopje, bi se bili s svojimi ljudmi bili polastili vlade. Sedemindvajset zarotnikov so že zaprli in tudi že usmrtili, druge še iščejo.
—   Potres na Grškem. Na Grškem je bil velik potres. Več sto ljudij je mrtvih, in ranjenih. Mnogo hiš se je podrlo.  Skoda se sedaj še preceniti ne da.
—   Anarhistično pretilno pismo. V Kolomei je dobil mlinar Gartenberg pismo, v katerem se zahteva od njega, da prinese 3000 gld., na neko gotovo drevo, če ne mu bodo razstrelili mlin.
—   Goljufen blagajnik. Ubegli blagajnik banke v Forli, Primož Sughi se je sam oglasil pri sodišči. Dosedaj so našli za 370.000 lir ponarejenih menic Poneverjenja so pa gotovo mnogo večja.
178