Slovenski čebelar 3
Letnik LXXXXII - Leto 1990
LETO 1873 - PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
Slovenski čebelar
VSEBINA
prof. Edi Senegačnik: Ob petindvajsetletnici plemenilne postaje Anton Janša pod Ze-
lenico .................................... 65
Janez Firm: Čebelarjeva opravila v marcu 67
BOLEZNI ČEBEL
J. Senegačnik in A. Gregorc: Prispevek k eksperimentalnemu študiju učinkovitosti
fluvalinata ............................... 69
P. Kosta: Dovoljenje za prodajo trakov za
razpošiljalne matičnice ................... 78
Boris Višnovec: Panjske končnice na filmskem platnu ................................ 79
KAJ SO PISALI NEKOČ?
Avgust Bukovec - nadaljevanje: Naše
panjske končnice........................... 80
F. S. Finžgar: Medved čebelar ............. 84
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Milan Runtas: Čebelarji in čebelarska
društva ................................... 85
Osnutek delovnega načrta Zveze čebelarskih društev Slovenije za leto 1 990 (predlog) .................................. 86
Delegiranje delegatov na sejo skupščine
ZČDS....................................... 88
Viktor Kladnik: Sevniiiani se ne bojijo va-
roze ...................................... 89
Simon Gračnar: Naš krožek.................. 90
Marjan inž. Debelak: Kaj dela in pripravlja
ČD Bled ................................... 90
Rudi Brajdih: Proslava 75-letnice ČD na goriškem ................................... 92
OBLETNICI
Franc Češnovar 80-letnik .................. 93
Franc Levstek 80-letnik ................... 93
OSMRTNICE
OBVESTILA
SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
št. 3	1.	marec	letnik	92
CONTENTS
E.	Senegačnik: 25th anniversary of Anton Janša bee-queen mating station at Zeleni-
ca ......................................... 65
J. Firm: Beekeepers	occupation in March 67
BEE DESEASES
J. Senegačnik & A. Gregorc: A contribution to the Experimental study of effectiveness of fluvalinate in controlling varroa mites ........................................ 69
P. Kosta: Permition for saleing Apistan
strips for	use in	queen	cages .......... 78
B. Višnovec: Colorful designs of Slovene hives on screen ............................ 79
ONE UPON A TIME...
A. Bukovec: Our colorful desings of Slovene hives ................................... 80
F.	S. Finžgar: Bear as a	»bee keeper« ...... 84
FROM THE SOCIETY LIFE M. Runtas: Beekeepers and their associations ....................................   85
Working plan of ZČDS	for 1990 ........ 86
Delegates to 39. regular assembly of
ZČDS........................................ 88
V. Kladnik: Beekeepers from Sevnica are
not afraid of varroa mites ................. 89
S. Gračnar: Our beekeepers club for
youngsters ................................. 90
M. Debelak: What is going on in Bled beekeepers association ........................ 90
R. Brajdih 7 5th anniversary of beekeepers association in Gorica ...................... 92
OBITUARIES
INFORMATIONS
Slika na naslovni strani: Janko Pislak iz Kidričevega kontrolira rojilno razpoloženje matičarjev.
II 3 B ^ 3 6
Šolski čebelnjak v Krškem
OB PETINDVAJSETLETNICI PLEMENILNE POSTAJE ANTON JANŠA POD ZELENICO
prof. EDI SENEGAČNIK
Slovenski čebelarji slavimo letos 25-let-nico obstoja naše znane plemenilne postaje pod Zelenico. Ob njeni ustanovitvi 25. junija 1965 sem v spominsko knjigo napisal tole posvetilo:
»Želim, da bi plemenilna postaja Anton Janša postala vzorna in vodilna v naši deželi. Čakajo jo velike naloge, če bo hotela izvrševati svoje poslanstvo. Prav ona naj bi pripomogla, da bi prišli tudi mi Slovenci s skrbno odbiro in dobro vzrejo najboljših čebel do svojega standardnega čebeljega rodu. Postaja ima vse pogoje za to: odlično lego, dobre čebele in tudi sposobne čebelarje, ki bodo prav gotovo storili vse, da se bodo moje želje uresničile.
Vse priznanje ustanoviteljema čebelarjema Cirilu Jalnu in Janezu Rodmanu iz Rodin, ki sta jo postavila na svojo pobudo in s svojimi sredstvi!
Naj bo ta postaja del Janševega kulturnega spomenika, ki naj priča o tem, da hočemo biti slovenski čebelarji vredni nasledniki svojega velikega učitelja!« Kot _yi čebelarji so se potem vpisali v to spo-
minsko knjigo odlični ameriški gostje, ki so bili takrat pri nas na obisku: prof. dr. William Roberts z vzrejnega inštituta Baton
Na plemenilrii postaji je tudi veliko dela s trotarji, pravi Ciril Jelen.
Rouge iz Louisiane v ZDA; prof. G. F. Townsend z oddelka za čebelarstvo pri univerzi Guelph v Ontariu v Kanadi, brat Adam Kehrle iz Buckfasta v Devonu v Angliji, dr. John F. Corr iz Belfasta na Irskem.
Poleg njih pa so se takrat podpisali še naši čebelarji, ki so spremljali goste na poti po Sloveniji: predsednik ZCD Valentin Benedičič, inž. Franček Šivic, dr. Jurij Senegačnik, Anton Verbič in še drugi. RTV Ljubljano je zastopal novinar Andrej Arko.
Ker se čutim močno povezanega s to plemenilno postajo in sem bil nekak pobudnik zanjo, bi ne bilo prav, če bi ta obletnica odšla mimo nas, ne da bi omenili, kaj je pomenila za naše slovensko čebelarstvo. Pa poglejmo, kaj se je od tega, kar sem zapisal v posvetilu, uresničilo:
Pogled na prehojeno pot odbire in vzreje čebel karnijk je tudi pogled v prihodnost. Nujno je, da se posvetujemo, osvežimo spomin in pobliže prikažemo uspehe in neuspehe zastavljenega vzrejnega cilja naše kranjske sivke. Brez dvoma je pleme-nilna postaja opravljala in še opravlja svojo pomembno dejavnost in nadaljuje delo naših prednikov, ki so pred mnogimi desetletji ponesli sloves naše sivke v širni svet. Številne izjave in priznanja tujih čebelarskih strokovnjakov v knjigi vtisov in spominov zgovorno potrjujejo, da je plemenilna postaja opravila veliko poslanstvo. Zagotovo je edina v naši ožji in širši domovini, ki
ima v svetu velik sloves in jo tuji strokovnjaki zaradi visoke nadmorske višine in njene naravne zaprtosti imenujejo edinstvena alpska plemenilna postaja, na kateri se zanesljivo oplodijo čiste kranjske sivke, saj je dolet drugih trotov nemogoč. Krajevna zaprtost te plemenilne postaje, ugodna klimatska lega in potrebna oddaljenost od drugih čebel, odločilno vplivajo, da lahko dosežemo zaželeni vzrejni cilj.
Ciril Jalen, vodja plemenilne postaje, je nekje zapisal: »Naša ožja in širša domovina pa o tem premalo ve ali pa tega ne zna ceniti, saj vemo, da delo domačih ljudi premalo cenimo in včasih ni nič vredno.«
Danes, ko vidimo in ocenjujemo vse, kar je Ciril Jalen naredil, mu moramo izreči vse priznanje za njegovo delo. Sem ne sodi samo ustanovitev plemenilne postaje in zgraditev Janševe koče, pač pa tudi njegovo strokovno vzrejno delo. To priznavajo v vpisni knjigi številni domači in tuji čebelarji, ki njegovo prizadevanje in zasluge opi-šujejo z najbolj pohvalnimi izrazi. Menim pa, da mu je dal najboljšo oceno svetovno znani čebelarski znanstvenik prof. dr. Frie-rich Ruttner s svojimi sodelavci, s katerimi je 27. avgusta 1973 obiskal plemenilno postajo. Tole je napisal v spominsko knjigo: »Plemenilna postaja Anton Janša in delo, ki ga je opravila, je vredno slavnega imena Antona Janše. Ze 25 let delamo s čebelami karnijkami in se veselimo, da tukaj zasledujejo enaka vzrejna načela, za kar gre vse priznanje čebelarju Jalnu. Na uspešno sodelovanje v prihodnosti!« Podpisani so njegov brat Hans in vsi znanstveni delavci z inštituta v Oberurslu in Lunz am Seeju. Menim, da je tako priznanje dovolj. Sicer pa je prav, da na tem mestu omenimo še druge gorenjske vzrejevalce, ki so s svojimi maticami kranjicami prav tako ponesli našo slavo v svet. Omenimo naj Strgarja pa Bukovška z Golega Brda, iz Bohinja pa inž. Uroša Vidmarja, čebelarja Sušnika, Vovka in še koga drugega.
V	knjigi spominov je vpisanih na stotine čebelarjev, domačih in tujih. Nemogoče je, da bi tu vse omenil, saj bi za to porabil kar celo številko našega časopisa.
Želja vseh vzrejevalcev in domačih čebelarjev je bila, da bi na plemenilni postaji zgradili tudi primerno leseno hišico oziroma kočo, v kateri bi lahko shranjevali čebelarske predmete in še kaj drugega. Koča
naj bi imela tudi nekaj bivalnih prostorov. Vse to se je uresničilo 6. avgusta 1 967, to je dve leti po ustanovitvi, ko so odprli Janševo kočo. Tako so jo imenovali čebelarji, ime pa je tudi obveljalo. Odprl jo je tedanji predsednik ZČD Valentin Benedičič in v svojem govoru poudaril, da je Zveza čebelarskih društev Slovenije žrtvovala svoje zadnje rezervne prihranke za to zgradbico. To je bil dobro naložen denar, saj se je koča vsekakor obrestovala. V njej so lahko prenočevali vzrejevalci, ki so obiskali ple-menilno postajo oziroma prinesli semkaj plemenilčke. Nekateri pa so prišli celo na oddih.
Vsi so uživali v tem gorskem raju in v svojih spominih ne morejo dovolj pohvaliti tihih in mirnih dni, ki sojih doživljali na ple-menilni postaji med veselo izletavajočimi čebelami in sredi živopisanih panjičev.
Vse tisto, kar sem v svojem posvetilu zaželel plemenilni postaji, se je uresničilo. Plemenilna postaja je zaslovela po vsem evropskem čebelarskem svetu, v katerega je poslala na stotine prvovrstnih matic. Res je, da vsega še nismo dosegli. Nimamo še standardnega slovenskega čebeljega rodu, o katerem že leta in leta govorimo in pišemo. Zadnje leto nam kaže na bolje: Kmetijski inštitut Slovenije se je posvetil temu delu in prvi uspehi novega prizadevanja so že vidni. Pojavili so se tudi številni mladi vzrejevalci, ki se bodo ob strokovnem vodstvu inštituta lahko uspešno uveljavljali. Menim pa, da bi tudi tov. Jalen s svojimi bogatimi, praktičnimi in teoretičnimi izkušnjami lahko pomagal pri nadaljnji vzreji dejavnosti. Prav tako pa bi pri tem lahko pomagal tov. Bukovšek in drugi izkušeni vzrejevalci. Upajmo, da bo kmetij-
ski inštitut upošteval ta moj predlog. Prepričan sem, da bi ob njihovem sodelovanju mlajša generacija vzrejevalcev prav gotovo bolje uspevala.
Plemenilna postaja Anton Janša je torej imela in ima pomembno vlogo. Upajmo, da jo bo ohranila tudi v bližnji prihodnosti. Verjetno ne bomo vzrejali samo pridobitnih matic na zasebnih plemeniščih, treba bo pomisliti tudi na čistokrvne matice, oplojene z izbranimi troti na zanesljivi plemenilni postaji. Take matice bo zahtevalo od nas predvsem zamejstvo, branili pa se jih ne bodo tudi naši čebelarji. Evropski čebelarski svet zelo ceni našo čebelo sivko. Lahko rečemo, da uživa tam velik sloves, zato se morajo naši vzrejevalci pri svojem delu tega zavedati. Vzrejajo naj zares kakovostne matice, ki jih bodo veseli naši in tuji čebelarji. Nikar ne dopustimo, da bi se ugled naše čebele v evropskem prostoru kakorkoli omajal!
ČEBELARJEVA OPRAVILA V MARCU
JANEZ FIRM
V	marcu se končuje koledarska zima, vreme je pa lahko še prav zimsko, drugič pa povsem spomladansko. V takih letih smo prisiljeni opraviti prva večja spomladanska opravila, sicer bomo utrpeli škodo.
Ko sem prebiral starejša mesečna navodila, sem naletel na navodila Marjana Debelaka, za katera se mi zdi, da so na mestu. Ta navodila so precej splošno uporabna. Zato jih bom navedel in dopolnil s svojimi pogledi:
1. Opazujmo pred žreli!
Na osnovi obnašanja čebel pred žreli poizkusimo ugotoviti stanje družin. Odpirajmo in pregledujmo le sumljive družine.
2. Poglejmo pod vmesni pokrov nakladnega oziroma skozi zamreženo okence AŽ panja!
Tako ugotovimo, kje sedi družina, morda vidimo, koliko ulic zaseda, ali je že pojedla pogačo, ali morda že gradi.
Avtor članka in takratni predsednik ZČDS V. Benedičič na otvoritvipiemenilne postaje si ogledujeta oplojene matice.
3. Zamenjajmo oziroma očistimo pod-nice.
4. Uredimo napajalnik.
Najboljši je šotni napajalnik v posodi s šoto in mahom, da čebele v njem ne tonejo. Naj bo na sončnem, zavetrnem mestu in vedno poln.
5. Zažveplajmo rezervno satje!
Vsekakor zažveplamo tisto satje v omarah, katerega še dolgo ne bomo rabili. Enako storimo s satjem, ki smo ga shranili v nakladah in zaradi miši pozimi vstavili v žrelnico in jo zaprli. Po kakšni uri žrelnico odstranimo, da je podnica odprta po celi širini, sate pa razmaknemo tako, da bo v nakladi vedno najmanj en sat manj, kot jih je lahko. Streho privzdignimo na robnike naklade ali jo podložimo, da bo po vsej površini vsaj en centimeter nad njenim robom. Če tega satja ne bomo rabili, nam ga celo poletje ne bo treba več žveplati, saj ga bo vešča zaradi prepiha le nerada napadla.
6. Pripravimo vse pripomočke in orodje!
7. Ohranjajmo toploto v panjih!
Panji morajo biti odeti. Če imamo nakladne panje ovite v strešno lepenko ali PVC folijo (od umetnih gnojil), naj tako ostanejo do prve menjave naklad.
8. Utesnimo rezervne in oslabele družine!
Rezervne družine utesnimo in zapažimo že jeseni. Če tega nismo storili, je to nujno zdaj. Enako nujno je zdaj utesniti in zapažiti čez zimo oslabele družine, ki imajo še možnost, da se bodo lahko same razvijale.
9. Zelo močnim družinam širimo prostor in dodajmo satnice! Družine, ki v tem času zasedajo celo naklado oziroma plo-dišče, je nujno že sedaj dražilno krmiti in jim širiti prostor. Še posebno je ta poseg nujen, če opazimo na satnicah, stenah ali v polpraznem pitalniku prve prizidke iz novega belega voska. Prav tako lahko v tem času gradijo tudi na tri, štiri sate utesnjene rezervne družinice, ki jih zasedajo čez in čez, če je bilo vreme dalj časa toplo in imajo vsaj z ene strani pitalnik s pogačo. V tem primeru pomaknemo pitalnik ali opaž na strani, kjer čebele gradijo, za en sat v stran, tja vstavimo satnik s satnico in zopet toplo odenemo. Močnim družinam pa dodamo drugo naklado oziroma odpremo medišče. To uredimo takole: na prvo mesto postavimo poln satni pitalnik, obenj in na zadnje
mesto pa en ali dva prazna, še bolje medena sata, ostali prostor pa izpolnimo s satni-cami. Namesto satnega pitalnika lahko poveznemo na naklado tudi vmesni pokrov, poln testa ali ledenca. Tako bomo sprostili čebele in jih zaposlili, da se bodo hitreje razvile in manj mislile na rojenje.
10.	Redno dražilno krmimo!
To opravljajmo le, če smo se zanj odločili. Če smo se, veljajo za začetek dražilne-ga krmljenja tri pravila: najstarejše pravilo določa, da pričnemo z rednim krmljenjem na Jožefovo, to je 1 9. marca, oziroma prve tople dneve po njem. Po drugem pravilu začnemo krmiti po prvem spomladanskem trebilnem izletu čebel, pa naj bo že februarja ali šele aprila. Po tretjem, nepravovernem in v praksi še premalo preizkušenem pravilu pa takoj po novem letu oziroma sončnem obratu, ko prične večina matic zalegati, ali pa že ob zazimljenju tik ob gnezdo vstavimo satne pitalnike. Če krmimo s sladkorno-medenim testom ali le-dencem, redno menjavamo satni pitalnik ali vmesni pokrov s polnim in odevamo tako, da je pitalnik znotraj odeje. Krmljenje s toplim sladkorno-medenim sirupom mora biti redno vsak ali vsak drugi do tretji dan, pri čemer naj bi vsaka družina glede na moč dobila 2-3 dl sirupa. Če nimamo dovolj časa, uredimo pitalnike tako, da celotno količino nalijemo npr. enkrat tedensko, da jo čebele lahko jemljejo do naslednjega krmljenja. Pri nakladnih panjih si pomagamo z Bordmanovimi kapilarnimi pi-talniki, ki jih namestimo pred žrela, koritce pa sega v panj. Pri tem načinu ni nevarnosti ropa, ker čebele pijejo le, če sedijo tik nad koritcem ali kadar je tako toplo, da tudi iz-letavajo. Morebitne vsiljivke odganjajo. Tretji način krmljenja lahko uporabijo čebelarji, ki so vsaj kilometer oddaljeni od drugih čebelnjakov in dovolj izkušeni. Pri tem načinu pitalnik s plovcem postavimo v bližino čebelnjaka, najboljše ob napajališče, ki ga uporabimo tudi kot napajalnik in vanj nalivamo sirup. Čebele ga bodo jemale le, kadar bodo izletavale. Pri tem moramo paziti, da ne pride do ropa. Na stojišču ne sme biti brezmatičnih in hudo oslabelih družin! Tako lahko krmimo le do zares toplih dni, ko čebele letijo dlje, da ne bomo zastonj krmili tujih čebel. V medeno-sladkor-ni sirup in pogače lahko dodajamo tudi cvetni prah, vitamine, sredstva za pospe-
Sevanje zaleganja in zdravila proti nosemi, kot je fumagilin, KAS-čaj iz borovih vršičkov in pelina, ki preprečuje nosemo, zavira varoozo in pospešuje spomladanski razvoj.
Če je kakšen lep dan temperatura zraka v senci okrog 1 5 ° C, lahko v AŽ panjih opravimo prvi temeljit spomladanski pregled družin, pri nakladnih panjih pa šele, ko je temperatura okrog 1 8 ° C in je ozračje mirno. Ob tej temperaturi (če nismo ravno preveč zmrznjeni) nas v srajci in puloverju ali jopiču ne bo zeblo. Če pa nam je hladno, je za to delo še prezgodaj in ga raje odložimo do toplejših dni. Pri prvem temeljitem pregledu ugotovimo moč družin, kakovost zalege in njen morebitni obseg, zaloge hrane, zamenjamo prazne in skoraj prazne vmesne pokrove in pitalnike s polnimi, očistimo oziroma zamenjamo podnice, po
Bolezni čebel
potrebi ožimo ali širimo prostor, morda dodajamo trotovske sate in satnice. Na stojiščih nakladnih panjev naložimo slabiče, ki imajo po naši oceni še možnost razvoja, na živalne plemenjake. Ob tem odstranimo podnico, jo nadomestimo z mrežo, skozi katero čebele ne morejo, ali z vmesnim pokrovom, ki ima z mrežo zaprto veho, naklado pa postavimo neposredno nad plemenjak. Ne pozabimo slabiču odpreti izletne luknje! Pašne čebele iz slabiča se bodo delno vrnile na staro mesto in se izprosile v sosednje panje, družinica pa si bo zaradi toplote spodnje družine kmalu opomogla. Obenem smo tudi že opravili glavno delo za kasnejšo združitev družin v dvomatični sistem, če se ga bomo lotili. Ob primernem času bo potrebno le zamenjati mrežo z matično rešetko in po potrebi širiti prostor.
PRISPEVEK K EKSPERIMENTALNEMU ŠTUDIJU UČINKOVITOSTI FLUVALINATA
J. SENEGAČNIK in A. GREGORC
Naslov avtorjev: prof. dr. Jurij Senegačnik, Veterinarska fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Aleš Gregorc, raziskovalec, Hmezad, Žalec.
1.	UVOD
V	letu 1 989 smo na VTOZD za veterinarstvo v okviru raziskovalne naloge »Ke-moterapevtsko in biološko zatiranje va-roe« opravili nekaj načrtnih temeljnih poskusov, ki naj bi potrdili že znana dejstva o izrednem učinku fluvalinata na varoo.
Temeljit premislek pokaže, da ob današnjem poznavanju kemoterapevtikov lahko
upoštevamo predvsem sintetične piretroi-de, med njimi pa zlasti fluvalinat. Od ostalih insekticidov se je pri nas v preteklih letih zelo dobro obnesel amitraz, zato smo ga pri naših delovnih kombinacijah tudi obdržali. Sistemikov, tj. sredstev, ki na varoo delujejo prek čebelje hemolimfe, nismo uporabljali, pa tudi v prihodnje jih glede na neugodna poročila nekaterih čebelarjev verjetno ne bomo upoštevali.
Ker fluvalinat pri nas še ni registriran in ker za študij nismo imeli na voljo čiste snovi, smo uporabljali koncentrate te snovi, ki jih uporabljajo v poljedelstvu, kupiti pa jih je mogoče zlasti v Franciji in v ZDA.
Naši poskusi s fluvalinatom naj ne bi le potrdili izjemnega učinka te snovi, o katerem smo do nedavno imeli le malo lastnih izkušenj, temveč naj bi pripomogli tudi k čimprejšnji registraciji tega akaricida pri nas. To bi omogočilo poenoten praktični postopek za vso Slovenijo, obenem pa tudi pocenilo zdravljenje ter odpravilo nestrokovno ravnanje.
2.	MATERIALI IN METODE
Pri študiju smo želeli predvsem ugotoviti učinkovitosti fluvalinata oziroma njegovih pripravkov, kot kontrolno pomožno snov pa smo vključili še amitraz. Vendar pa nismo uporabljali amitraznih dimnih lističev, ki so bili tudi naprodaj, ker je njihova terapevtska vrednost lahko vprašljiva. Delali smo po lastnem postopku: Na lističe filter papirja velikosti 8 x 1,5 cm, prepojenega z 1 O-odstotno KN03 (tj. solitrom), smo z dozatorjem aplicirali dve kaplji (tj.
0,1 ccm) mitaca, tj. 20-odstotne raztopine amitraza. Lističe smo tleče na enem koncu obesili zadaj na mrežo ali pa tleče na obeh
koncih in preganjene po dolgem v obliki črke V na koščkih pločevine položili na dno panjev. Žrela so ostala odprta. Koje tlenje prišlo do področja z amitrazom, je le-tega uparilo. Dim se je raznesel po vsem panju (zlasti po plodišču) in deloval na varoe, ki so bile na čebelah. Po eni uri je večina varaj že odpadla in je bila možna kontrola, tj. štetje, če smo pred postopkom na dno panja položili kontrolno lepenko ali pločevino, običajno namazano z vazelinom.
Pri delu s fluvalinatnimi pripravki nismo imeli na voljo originalne snovi, marveč troje inozemskih koncentratov: klartan, mav-rik in mavrik aquaflow. Vsi trije vsebujejo po 240 g fluvalinata na liter.
Klartan (naprodaj v Franciji) in mavrik aquaflow (naprodaj v ZDA) sta gosti vodni emulziji bele barve, mavrik (naprodaj v Franciji) pa je svetlorumeno olje. To je raztopina fluvalinata v enem od ogljikovodikov, ki jih dobijo pri predelavi nafte.
Fizikalno-kemijski in toksikološki podatki o fluvalinatu in njegovih pripravkih, s katerimi smo eksperimentirali, v članku še sledijo. Ti podatki so eksperimentatorju lahko v veliko pomoč pri študiju posameznih postopkov proti varoi. Iz njih poleg ostalega vidimo tudi, da je toksičnost fluva-linatnih koncentratov znatno nižja kot pri tehničnem proizvodu.
Tabelarni pregled fizikalno-kemijskih in toksikoloških lastnosti fluvalinata in njegovih koncentratov
Oglejmo si najvažnejše podatke o tehničnem fluvalinatu in o prečiščenih koncentratih za poljedelstvo, ki so pri naših poskusih služili kot izhodne snovi.
Kemijska oznaka (po Chemical Abstracts) - reg. št. 69409-94-5: N-[2-koloro-4- (trifluo-romentil) fenil]-D-valin(±) -ciano(3-fenoksi fenil) metilester.
Fizikalno-kemijski podatki za tehnični fluvalinat:
molekularna formula C26H22N203CIF3; molekularna teža: 502,92; fizikalno stanje: viskozno rumeno olje; vrelišče: 450"C (ekstrapolirano); parni tlak 1x1 O-7 Torr na 25°C; gostota: 1,29 g/ccm (25°C); refr. indeks: 1,549 na 20°C;
topnost: dobro topen v večini organskih topil, zlasti pa še v aromatskih ogljikovidikih, etru, diklormetanu in alkoholih; topnost v vodi: manj kot 5 ppb;
porazdelitveni koeficient: oktanol: voda 7000, (Log K=3,8);
fotostabilnost: na neposredni sončni svetlobi ni najboljša;
termična stabilnost: najmanj 3 ure na 100°C ali 1 8 mesecev na 42°C v steklu brez bistvenih sprememb;
hidrolitična stabilnost: odlična odpornost proti hidrolizi na nizkih pH, npr. med 5-6; ester-ska polovica in naposled tudi CF3 skupina sta labilni pri visokih pH.
H gornjim fizikalno-kemijskim in toksikološkim lastnostim fluvalinata in njegovih pripadnikov naj dodamo še, da je fluvalinat sintetičen cianopiretroidni insekticid širokega spektra, ki učinkuje poleg ostalega na številne členonožce. Je kontakten insekticid, ki deluje na centralni in periferni živčni sistem. Za sesalce in ptice je zelo malo toksičen, prav tako tudi za oprašujoče žuželke in za nekatere druge koristne žuželke. Je pa zelo toksičen za ribe in vodne živali, zato ne sme priti v vodo.
Pri delu z njim priporočajo rokavice in zaščitna očala.
Toksikološke lastnosti teh. fluvalinata (> 90 odstotkov čiste snovi)
Akutne študije:
akutna oralna doza pri podgani: LD50 = 261-2 82 mg/kg; akutna oralna doza pri miši: LD50 = 156-272 mg/kg; akutna dermatološka doza pri zajcu, podgani: LD50 < 2000 mg/kg; draženje kože: blago; draženje oči: blago do zmerno.
Fizikalne in kemijske lastnosti fluvalinatnih pripravkov
	mavrik (franc.)	mavrik aquaflow klartan
Vsebnost akt.		
snovi (ut. %)	25 % (240 g/l)	22,3 % (240 g/l)
gostota	0,963 g/ml	1,09 g/ml
videz	bistra tekočina	mlečna viskozna tekočina
barva	svetlorumena do rjava	bela (z rahlim rumenkastim
		odtenkom)
pH (5% emulzija		
v vodi)	6-7	5-6
topnost oz. sposobnost		
mešanja	ksilen, olja za spreje,	se ne meša s topili in olji.
	organska topila	tvori pa dobre suspenzije
		z vodo
emulzijska stabilnost	odlična	odlična
trajnost	12 mes. na 42“C	odlična
trajnost	24 mes. na 20°C	odlična
zamrzljivost	-1 0°C, vzdrži tri zamrzovalne ni ločitve plasti	
	cikle brez ločitve plasti	
Toksiološke lastnosti fluvalinatnih pripravkov		
	mavrik (franc.)	mavrik aquaflow
		klartan
akutna oralna doza		
pri podgani	LD50=1097 mg/kg	51 50 mg/kg
akutna oralna doza		
pri zajcu	LD50=2 1 00 mg/kg	2 1 00 mg/kg
akutna inhalacija pri podgani
(4 ure)	LD50 5,1 mg/l zraka	----
primarno nadraženje kože	blago	ne draži
draženje oči	korozivno	blago
Možnosti za aplikacijo navedenih treh pripravkov so bile različne, tako po količini aktivne snovi, ki naj bi jo vnesli v panj, kot tudi po načinu vnosa v panj. V poštev je prišlo:
1. razprševanje vodnih fluvalinatnih emulzij,
2. dimljenje,
3. vstavljanje s fluvalinatnimi pripravki prepojenih nosilcev v panje.
Pri razprševanju vodnih fluvalinatnih emulzij smo v določenih primerih na enem od obeh stojišč, kjer so potekali naši poskusi, uporabljali vodno emulzijo klartana in mavrika aquaflow v razmerju 1 : 1 000, torej 1 ccm koncentrata + 1 liter vode. Razprševali smo jo v ulice med naseljenimi sati v plodišču. Za družine na 1 0 satih smo povprečno uporabili po 1 5 ccm te emulzije (tj. okoli 3,6 mg čistega fluvalina-ta na panj oziroma 0,36 mg na sat), pri manj satnih panjih oziroma družinah pa ustrezno manj. Ta način zdravljenja smo uporabljali še jeseni 1 988.
Podatkov o dimljenju s fluvalinatom v literaturi nismo našli in smo si v ta namen pripravili lasten postopek. Odločili smo se za uporabo dimnih lističev. Oljno emulzijo francoskega mavrika (tj. svetlorumenega olja z 240 g fluvalinata na liter) smo s hek-sanom (v sili je dober tudi čisti bencin) razredčili v razmerju 1 +4. 1 ccm tako dobljene tekočine je vseboval 48 mg fluvalinata. Na lističe s KN03 prepojenega filter papirja (enako kot pri amitraznem postopku) smo z dozatorjem nanesli 0,1 ccm razredčine, ki je vsebovala 4,8 mg fluvalinata, ter postopali enako kot pri uporabi amitraza. Dimili smo torej pri odprtem žrelu, kar pri čebelah ne povzroča panike in stresnih situacij. Družine so tako pri amitraznem kot pri tem dimljenju ostale mirne. Uspeh smo kontrolirali že po eni uri.
Pri vstavljanju s fluvalinatnimi pripravki prepojenih nosilcev v panju je večina poskusov potekala z nosilci, ki smo jih prepojili z razredčinami kateregakoli od treh navedenih koncentratov.
Medtem ko so v Franciji do registracije apistanskih trakov kot nosilec za fluvali-
4	cm široke trakove iz jute, kar je bilo najenostavneje in najceneje, so se v Izraelu jenostavneje in najceneje, so se v Izraelu odločili za vstavitev s fluvalinatom (mavrik aquaflow) prepojenih ploščic iz vezanega lesa, velikosti 1 80 x 20 x 4 mm. Uporabljali so 20-odstotno vodno emulzijo mavrik aquaflow (tj. 1 + 4), ki je ameriška inačica francoskega klartana.
V tem poročilu bomo prikazali rezultate z 20-odstotno vodno emulzijo dveh od navedenih treh snovi (tj. z razredčino 1 + 4). V teh emulzijah smo 24 ur namakali deščice, velikosti 1 5 x 25 x 2,5 mm iz lipovega ali kakega drugega lesa, jih nato odcedili, osušili na sobni temperaturi in jih hranili na hladnem v polivinilnih folijah, dokler jih nismo vstavili v panje, kjer so ostale najmanj štiri tedne.
V času, ko so bile deščice obešene v panjih (po ena sredi plodišča, med dvema satoma s pokrito zalego), smo v določenih obdobjih preverjali število odpadlih varoj, npr. prvi dan po vstavitvi, nato na bolj oddaljenem stojišču št. II v približno tedenskem razmaku, na bližnjem stojišču št. I pa tudi na krajše razmake. Včasih pa smo število odpadlih varoj preverjali le dan po vstavitvi.
Na stojišču št. II smo varoo načrtno zatirali prek cele sezone, zdravstveno stanje družin pa smo spremljali vse do novembra 1989.
Zatiranje prek cele sezone pomeni uporabiti vse ukrepe, ki naj v neki družini preprečijo razvoj varoe:
1.	Vstavitev fluvalinatnih deščic. 2. Tedenska kontrola odpadlih varoj mesec dni po vložitvi deščic. 3. Kontrola pokrite tro-tovske zalege, ali ni morebiti okužena z varoo. 4. Ponovna vstavitev fluvalinatnih deščic v drugi polovici avgusta (po potrebi). 5. Poznojesenska kontrola z enkratnim dimljenjem (po potrebi). Kontrola trotov-ske zalege je seveda odvisna od letne dobe, pašnih razmer in moči družine. Opravili smo jo približno na dva do tri tedne, kakor so pač čebele uspele ponovno zgraditi izrezano trotovino in pokriti zaležene celice. Gradilni sat, kjer so čebele izdelo-
vale trotovino, je bil vedno drugi z leve, označen z risalnim žebljičkom. Kontrola tro-tovine je trajala približno do začetka avgusta.
V	drugi polovici avgusta smo v vse panje ponovno vložili fluvalinatne letvice in jih tu pustili do konca septembra, v skladu z najnovejšimi ugotovitvami francoskega
raziskovalca Bornecka (glej Slov. čebelar, september 1 989).
3.	REZULTATI IN RAZPRAVA
V	rezultatih zajemamo podatke z dveh stojišč, v katerih je bila kontrola odpadlih varoj po vstavitvi deščic večkratna.
Stojišče I
Tabela 1/1: Učinek deščic, prepojenih z vodno emulzijo klartana (1+4) - število odpadlih varoj na različne dneve po vstavitvi fluvalinatnih ploščic
Oznaka	Število odpadlih varoj na različne dneve po vstavitvi fluvalinatnih ploščic v panje
panja	dan
1	2	3	4	5	6	7	8	11	12	13	14	Skupaj
LR 7	379	198	170	165	165	171,66
LR 8	97	50	33	24	24	23,6
LR 9	338	242	132	57	57	37,30
LR 1 1	56	35	21	21	21	7,6
LR 12	25	21	12	6,5	6,5	1.3
LR 13	48	29	14	20	20	18
LR 14	54	108	13	25	25	54,3
Povprečno odpadlo na dan v %:
21.51	14,73	8,52	6,87	6,87	6,77
Tabela 1/1 prikazuje spomladansko stahje (druga polovica aprila 1989) v sedmih panjih na stojišču I. Odpadle varoe smo šteli na dneve 1, 2, 3, 5, 8, 1 2 in 14 po vložitvi deščic in nato izračunali povprečno dnevno število odpadlih varoj za vmesne dneve, kjer je to bilo potrebno. Podatki iz te tabele so zelo poučni.
Značilnost, ki pade v oči že prvi kontrolni dan, je presenetljivo močna okužba v panjih LR 7 in LR 9. Skupno število varoj, ugotovljenih 14 dni po vložitvi ploščic, pa je alarmantno tudi za ostale panje iz te skupine, razen za LR 1 2. Ob razmnoževalnem razmerju 1 : 1 50 po Liebigu bi tu kmalu prišlo do katastrofe. Glede na neenako stanje okužbe v posameznih panjih (najmanj pri LR 1 2), lahko ob enaki predzgodovini za vse družine iz te skupine sklepamo le o različni odpornosti posameznih družin na varoo. Zato se zdi, da bi morali začeti vzgajati rodove, ki kažejo nizko okuženost, a se sicer odlikujejo po izdatnem donosu medu.
Poleg velikega števila odpadlih varoj prvi dan po vložitvi ploščic, pa proti pričakovanju ugotavljamo zelo veliko število odpadlih varoj tudi kasnejše dneve, skoraj vse do konca kontrole. V pokritih celicah je
71,66	171,66	83,5	83,5	57,5	57,5	1873,8
23,6	23,6	21,5	21,5	9,5	9,5	360,8
37,30	37,30	105,5	105,5	11,5	11,5	1171,90
7,6	7,6	55	55	14	14	314,8
1,3	1.3	2	2	1,5	1,5	81,9
18	18	66	66	13,5	13,5	344
54,3	54,3	29,5	29,5	21	21	488,90
>,77	6,77	7,83	7,83	2,77	2,77	100
bilo torej že aprila kar 4 - 7-krat več zajedavcev kot na odraslih čebelah. Zato z zaporednim dimljenjem ali z razprševanjem akaricidov lahko dosežemo pomemben končni uspeh le s štirimi ali petimi zaporednimi ukrepi, ki si sledijo na 4-5 dni. V takih presledkih mlade varoe, ki pridejo iz celic skupaj z mladimi čebelami, še ne vdrejo v novo zaležene celice v taki meri, da bi to družino ogrožalo.
Dejstvo, da smo že aprila v nekaterih družinah (LR 7 in LR 9) našli tako visoko okuženost ne le na odraslih čebelah, temveč tudi v pokritih celicah, med katerimi v tem času še ni bilo kdove koliko trotovskih, pove, kako zelo moramo biti previdni pri presoji okuženosti. Če v pokritih celicah že aprila najdemo 4-7-krat več varoj kot na čebelah, kaj bo šele na višku sezone in proti jeseni? Tedaj pojenjuje paša in trotovske zalege, ki je za varoo idealna past (če jo pravočasno izrezujemo), ni več. Zato zajedavec vdre izključno v celice delavk in uničuje bodoči zarod. V primerih, ko se število zaleženih celic manjša, bo število varoj v njih čedalje večje. Že dva zajedavca na bodoči čebeli skrajšata njeno življenje na polovico, če pa je varoj še več, bodo ustrezne poškodbe še dosti hujše, zaradi česar je
družina kmalu obsojena na propad. V primerih, ki smo jih navedli, bi že samo razmnoževanje varoj privedlo do katastrofe še pred jesenjo, dodatno škodo pa bi lahko opravile še infekcije, ki jih varoa prenaša ob zabadanju svojih čeljusti v svojega gostitelja.
Prav dejstvo, da je v pokriti zalegi lahko skritih dosti več varoj, kot pa jih pokaže točkovni ukrep (npr. enkratno dimljenje ali razprševanje akaricida), je najpogostejši vzrok za propad številnih družin. Nepoučen čebelar misli, da je, npr., z enkratnim dimljenjem ali razprševanjem akaricida uničil vse zajedavce, pa jih je v pokritih celicah morda še 5-10-krat več. Prav v tem pa je prednost fluvalinatnih vložkov, ki lahko delujejo več tednov in pokončujejo va-roe, ne da bi to škodovalo čebelam, če smo površino nosilca in koncentracijo aktivne snovi pravilno dimenzionirali.
Z zaleženimi trotovskimi celicami, v katere varoa zaradi večje koncentracije juve-nilnega hormona najraje vdira, lahko polovimo in uničimo do 40 odsotkov vseh zajedavcev.
Nauk, ki sledi iz zatiranja varoe na tem
stojišču, se torej glasi: V presledku 4-5 dni moramo 4- do 5-krat ponoviti točkovne ukrepe, če želimo v večji meri zatreti tudi tiste zajedavce, ki so mogoče še v pokritih celicah. V nasprotnem primeru pa moramo v panj vložiti dalj časa učinkujoč nosilec, prepojen z nehlapnim akaricidom.
Zatiranje in kontrola varooze, opravljena na stojišču I avgusta 1 989, prikazuje več pomembnih ugotovitev. Prva med njimi je, da lahko dimljenje z različnimi zanesljivimi pripravki zelo koristno uporabljamo za kontrolo uspešnosti predhodnih postopkov. V našem primeru je šlo za dimljenje s fluvalinatom, ki ga do sedaj še nikjer niso izvajali in je bil to prvi tovrstni poskus. Predvidevali smo seveda, da bo fluvalinat-ni dim prav tako učinkovit kot emulzija. Na lističe že omenjene velikosti iz filter papirja, prepojenega z 1 0-odstotno KN03, smo odmerili po 0,1 ccm mavrika (francoskega), raztopljenega v bencinu (1 +4), v katerem je bilo 4,8 mg čistega fluvalinata. Količina fluvalinata je bila torej majhna.
Rezultati prvih dveh stolpcev na tabeli I/2 kažejo, da je glavnina varoj odpadla že eno uro po dimljenju.
Tabela I/2: Pozno poletno-jesensko zatiranje varoe z dimljenjem in vstavljanjem fluvalinatnih ploščic
St. panja		Dimljenje		število	odpadlih varoj na različne dneve po vstavitvi fluvalinatnih ploščic v panje Dan									
	Dimno sred stvo	št. odpadlih varoj po												
		Ura 1	24	1	2	4	6	8	10	12	14	16	18	19-A
LR 7		22	2	7	9	4	12	9	27	26	4	9	3	3
LR 8		26	5	0	3	9	1	8	14	4	2	2	0	0
LR 9		55	3	14	13	8	2	0	0	1	1	1	6	0
LR 10		7	3	2	6	3	0	0	0	0	0	0	0	0
LR 1 1		20	2	0	0	2	0	0	0	2	2	5	3	2
LR 12		10	3	2	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0
LR 13		21	2	5	1	0	2	1	2	0	1	1	2	2
LR 14	mavrik	135	2	34	39	I 7	16	36	76	21	6	2	0	1
19-A: Dimljenje z amitrazom
Dimljenje s fluvalinatnimi lističi ob odprtih žrelih čebel sploh ni vznemirilo, kar je dodatna prednost. Število odpadlih varoj avgusta ni bilo alarmantno. Izstopa le panj LR 14, v katerem smo po eni uri našli 1 35
mrtvih varoj. Ta družina izstopa tudi po znatno večjem številu vseh odpadlih varoj (385).
Dan po dimljenju smo v panje vstavili fluvalinatne deščice. Odmiranje varoj smo
preverjali 1 8 dni, 1 9. dan pa smo dimili z amitrazom, da bi izključili kakršnokoli morebitno odpornost na fluvalinat.
Po vstavitvi ploščic smo pri nekaterih panjih naleteli na sliko, znano še od pomladi, vendar ne tako kritično: pri družinah LR 7, LR 8 in zlasti še LR 14 je bilo precej varoj še v pokriti zalegi, proti pričakovanju celo 10. in 12. dan. LR 7 je še spomladi prednjačil po številu varoj v pokriti zalegi, kot to kaže tabela 1/1. Videti je, da je bila to ena tistih družin, ki proti varoi niso preveč odporne.
Zadnjih nekaj dni se je stanje pri odpadlih varojah znižalo na nič ali pa na nepomembne vrednosti. Devetnajsti dan smo dimili z amitrazom, pri čemer smo v vseh panjih skupaj našli le še pet mrtvih varoj. Vidimo, da bi brez avgustovskih ukrepov nekatere družine zazimili s prevelikim številom varoj, kar bi jih do spomladi slabilo. Če tudi spomladi ne bi ustrezno ukrepali, pa bi jih zajedavci čedalje huje izčrpavali
Na stojišču II smo varoo zatirali v 1 2 AŽ panjih. Spomladanski poskusi so se zaradi izredno lepega vremena začeli že meseca marca, ko smo vstavili fluvalinatne ploščice. Po štirih tednih, v katerih smo približno enkrat tedensko ugotavljali število odpadlih varoj, smo kontrolno dimili z amitrazom. S tem smo želeli izključiti morebitno odpornost na fluvalinat. Od maja do začetka avgusta smo izrezovali pokrito trotovino na gradilnih satih in šteli varoe, kjer so sploh bile. Nato smo približno sredi avgusta spet vložili fluvalinatne deščice, tokrat prepojene z vodno emulzijo (1+4) mavrik aquaflowa. Odpadle varoe smo ugotavljali dan po vstavitvi in čez en teden. Nadaljnjo in dokončno kontrolo o učinkovitosti fluva-linatnih deščic v jesenskem obdobju smo opravili konec oktobra z dimljenjem z amitraznimi lističi po našem postopku.
Ustrezne rezultate prikazujejo tabele 11/1, II/2 in II/3.
Prvo dejstvo na tabeli 11/1 pove, da so bile čebele na tem stojišču znatno manj okužene kot na stojišču I. Medtem ko je bilo na stojišču I 662,3 varoj na panj, jih je bilo na stojišču II komaj 28,83. Vzroka ne moremo iskati zgolj v mesec dni kasnejšem zdravljenju, marveč očitno v predzgodovini, tj. v dogajanju v jesenskem obdobju 1 988. Na stojišču II so bile čebele nekajkrat zapored zdravljenje z emulzijo klarta-
Tabela 11/1: Učinek deščic, prepojenih z vodno emulzijo klartana (1 +4) -število odpadlih varoj na različne dneve po vstavitvi fluvalinatnih ploščic v panje
Oznaka panja	Število odpadlih varoj na določene dneve po vstavitvi deščic v panje	
Dan po vstavitvi		
	1 8 15 22 23-A	Skupaj
		odpadlo
2	15	2	0	0	1	18
3	10	5	1	3	0	22
5	6	3	1	0	0	10
6/10	22	10	8	2	0	42
6/1 1	8	2	12	2	1	25
7	8	4	1	0	0	13
8	4	6	3	0	0	13
10	3	3	3	6	1	16
11	78	8	10	2	1	99
12	8	0	0	0	0	8
13	4	1	1	0	0	6
14	5	3	5	0	1	14
Skupaj v celoti odpadlo	286
Povprečje na panj	23,83
23-A6 Dimljenje z amitrazom
na (1 + 1 000), ki smo jo v približno tedenskih razmakih razprševali po ulicah v plo-diščih (okoli 1 5 ccm na panj).
Razlika v odpadlih varojah za povprečno
633,47	zajedavcev na panj na enem in drugem stojišču je zelo zgovorna in pove, da bi družine na stojišču I ob razmnoževalnem razmerju do 1:150, kot ga navaja Liebig, kmalu propadle.
Obdelava čebel na stojišču II je bila torej jeseni 1988 dokaj učinkovita in je bila v okoliščinah, ko smo imeli na voljo le nekaj ccm klartana, edino možna. Pokazalo se je tudi, da okužba ni bila pri vseh družinah enaka, čeprav je bilo jesensko zdravljenje povsod enako.
Da je bila okuženost na stojišču II tako-rekoč minimalna, kaže tudi število odpadlih varoj že od drugega pregleda dalje, še celo pa četrti in peti pregled. Zlasti pri zadnjem, ko smo panje zadimili z amitrazom, pri 7 od 1 2 družin ni bilo mrtvih varoj, pri ostalih pa po ena. Na tabeli 1/1 smo nadalje videli, kako množično so odpadali zajedavci prva dva tedna po vložitvi fluvalinatnih deščic.
Ob tako očiščenih družinah je bilo torej mogoče pričakovati dober napredek, seveda ob predpostavki, da čebele iz soseščine v kratkem času ne bodo spet ukužile naših družin. Deloma se nam je dogajalo tudi to.
V	drugi polovici aprila smo iz panjev pobrali deščice. Zaradi slabih pašnih razmer so čebele šele maja začele vleči trotovsko satje. Od tedaj dalje smo ob občasnih pregledih družin izrezovali trotovino iz gradil-nikov, odstranili smo pokrovčke ter iztre-sali bube in na njih iskali in šteli varoe. Prva dva meseca je bil naš trud takorekoč odveč, saj varoj v pokriti zalegi sploh ni bilo. Zato tudi nismo preiskovali pokrite čebelje zalege. Rezultate teh preiskav najdemo v tabeli 11/2.
Tabela 11/2: Ugotavljanje okuženosti tro-tovske zalege z varoo (maj-avgust 1 989)
Oznaka panja	Število varoj pri zaporednih pregledih zaleženih gradilnikov
1. 2. 3. 4. 5. 6. pregled	
2	2 8
3	
5	
6/10	12
6/1 1	
7	1
8	
10	3
11	1
12	
13	
14	1
Vidimo, da pri prvih treh pregledih troto-vine varoj sploh nismo našli, pri četrtem pregledu pri eni sami družini, pri petem pri dveh in pri šestih pri treh. Ugotovljena števila, ki sploh niso bila vznemirljiva in ki kažejo, da je bila naša spomladanska akcija učinkovita, se seveda nanašajo na pokrito trotovino na gradilnih satih, kolikor je je pač bilo v času pregleda. V panjih, kjer tro-tovine že ni bilo več, je seveda obstajala možnost, da se varoja razmnožuje v pokritih celicah delavk.
Da bi izključili še ta dvom in da bi preprečevali ponovno okužbo od tujih čebel, smo sredi avgusta v panje ponovno vložili deščice, tokrat prepojene z vodno emulzijo ameriškega preparata mavrik aquaflow (tj. inačice francoskega klartana). Ustrezne rezultate prikazuje tabela II/3.
Tabela II/3: Zatiranje varoe na stojišču II v jesenskem obdobju; vstavitev ploščic, prepojenih z vodno emulzijo mavrik aquaflow (1+4) avgusta, konec oktobra pa dimljenje z amitrazom
Bežni pregled tabele II/3 pokaže, da smo jeseni na stojišču II v povprečju našli
številka		Število odpadlih varoj		
	1. dan po vstavitvi deščic	7 dni po vstavitvi deščic	41 dni po vstavitvi deščic	Skupaj odpadlo
2	13	4	30	47
3	19	7	2	51
5	35	12	24	71
5 praš.	9	4	32	45
6/10	83	44	67	196
6/11	21	13	38	72
7	55	43	100	198
8	12	3	12	27
10	8	1	14	23
11	10	1	8	19
13	7	1	8	16
14	5	1	4	10
Skupaj odpadlo	775
Povprečje na panj	64,58
64,47	varoe na panj ali 35,654 varoe na panj več kot spomladi. Po večjem številu varoj izstopata panja št. 6/10 in št. 7. Ti dve družini očitno spadata med tiste, pri katerih bi veljalo razmišljati o vzrokih za manjšo odpornost.
Septembrski pregledi družin glede vitalnosti niso pokazali nič vznemirljivega, pač pa smo opazili, da so fluvalinatne deščice propolizirane, tj. pokrite s tenko plastjo propolisa. V tej, že nepašni dobi, so torej te ploščice čebele motile. Zato smo domnevali, da je bil čas učinkovitosti znatno krajši, kot smo pričakovali. Kako bi se čebele v tej nepašni dobi obnašale do apistanskih trakov, ki jih žal nismo imeli, je seveda vprašljivo. Morda bi polivinil čebel ne dražil. Stvar je vredna raziskav.
Vendar glede na nevznemirljivo število varoj sedmi dan po vstavitvi deščic (razen pri panjih 6/1 0 in 7) družinam nismo dodajali novih nosilcev, ker je zalega že močno pojenjevala. Namesto tega smo se odločili, da bomo po dokončnem prenehanju za leganja, to je bilo v zadnji tretjini oktobra, kontrolno dimili z amitrazom, ki pri odsotnosti pokrite zalege deluje 100-odstotno.
Rezultati oktobrskega posega naj bi torej bili končni pokazatelj našega dela na tem stojišču. Po številu odpadlih varoj sta izstopala panj št. 6/10 in 7. Pri zadnjem ugotavljamo po dimljenju kar 100 mrtvih varoj. Ta amitrazna kontrola 41 dni po vstavitvi ploščic, po našem mnenju, prikazuje varoe, ki so se razvile v panju ali pa vanje prišle od drugod v obdobju, ko so bile ploščice že propolizirane. Kot vidimo, je bilo število varoj pri večini družin zelo majhno in nevznemirljivo.
Pri štetju varoj po dimljenju smo za razliko od prejšnjih opažanj pogosto naleteli na šibko oranžnorumeno obarvane zajedavce. Ti še niso bili dozoreli. Njih prisotnost daje misliti, da so matice tudi v tem obdobju, tj. v drugi polovici oktobra, še vedno malenkostno zalegale in da so maloštevilne varoe, ki so se v panjih pojavile po propolizaciji deščic, vdrle v celice bodočih delavk in se tam skušale razmnoževati.
Povprečje varoj, ki so odpadle v panjih 2-1 4, je bilo 59,7. Glede na celotne rezultate lahko računamo, da je mogoče uspešno zavirati razvoj varoe skozi vso čebelarsko sezono le z načrtnim, pravočasnim ukrepanjem. Priznani strokovnjaki, kot je npr. prof. Liebig, menijo, naj bi imel čebelar družine za resno ogrožene, ko je v panju okrog 1 000 zajedavcev, drugi pa, če jih je v panju preko 3000. Pri nekaterih družinah iz prve skupine smo že ugotovili kritično stanje in ga hitro sanirali. Pri drugi skupini, ki je bila jeseni 1 988 zdravljena z raz-prševanjem fluvalinatne emulzije (1 + 1000), pa je bilo stanje spomladi 1 989 kar zadovoljivo in se tudi čez leto ni bistveno poslabšalo.
Nekateri francoski strokovnjaki menijo, da so družine, ki nimajo več kot 50 varoj, ozdravljene. Ta prag smo dosegli pri številnih družinah, rezultati pa bi bili nedvomno še boljši, če bi ne bilo jesenske propoliza-
cije in delne ponovne okužbe od okoliških čebel.
POVZETEK
Na osnovi vseh naših rezultatov predlagamo naslednji način zatiranja varoe:
1. Vlaganje fluvalinatnih deščic v panje spomladi, vsaj za štiri tedne. Čas vlaganja je odvisen od klimatskih razmer.
2. Ustrezna kontrola odpadlih varoj.
3. Izrezovanje pokrite trotovine, dokler se pojavlja.
4. Ponovno vlaganje fluvalinatnih deščic avgusta, če ugotovimo, da je prišlo do ponovne resnejše okužbe.
5. Pri majhni okuženosti lahko jeseni zamenja fluvalinatne deščice tudi en- ali dvakratno dimljenje v času, ko v panju ni več zalege.
6. Dimljenje v razmerah brez zalege, bodisi s fluvalinatom bodisi z amitrazom, je odlična končna kontrola našega zatiranja varoe.
7. V neugodnih okoliščinah utegnejo čebele fluvalinatne deščice propolizirati, kar seveda zmanjšuje njihov učinek. Zato mora čebelar s to možnostjo računati in na to paziti. Ali čebele propolizirajo tudi apis-tanske trakove, kjer je nosilec PVC, nam ni znano.
A Contribution to the Experimental Study of Effectiveness of Fluvalinate in Controlling Varroa Mites
Summary J. SENEGAČNIK and A. GREGORC
An experimental study of effectiveness of fluvalinate wooden inserts and of fluvalinate smoke on Varroa mites was performed. Our results suggest the following program for controlling varroa mites:
1. Suspending of wooden inserts impregnated with water emulsion of fluvalinate concentrates (Klartan or Mavrik Aquaflow, concentrate to water = 1 + 4) into hives, for each hive one plaquet. The time of inserting depended from climate conditions, it took place in one group of hives yet in the march.
The iserts remained in the hives at least 4 weeks.
2. Corresponding counting of fallen varroa mites at certain intervals.
3. Cutting out of apperaring capped drone brood.
4. Repeated application of fluvalinate inserts in august if there is a more than mild recontamination with varroa mites.
5. A mild reinfection at the time without brood can be treated with one or two fumigating.
6. The fumigation results obtained with amitraze or with fluvalinate in the absence of capped brood can be taken as the best final index of our controlling varroa mites.
7. Under unfavourable conditions, eg. in september, the wood inserts can be propolised by bees and consequently inactivated, what seems to be the unique risque factor in the excellent and effective fluvalinate method for controlling varroa mites.
LITERATURA
1. Apistan. Tehnični prospekt tvrdke Zoecon, ZDA.
2. Apistan. Tehnični prospekt, izvor neznan.
3. Bach, J. C., Klaus, M. W., Hanbrich, G.: Varroa Mite Survey and Treatment Procedures in Washington State. Amer. Bee Journal. October 1988, 682-685.
4. Barbattini, R., Marchetti, S., D'Agaro, M.: Risultati comparativi di diverse metodiche diagnostiche della varroasi. Atti del con-vegno intern, dell'apicoltura, Lazise 1983, 57-65.
5. Borneck, R., Merle, B.: La varroatose ä Nnstitut technique de l'Apiculture. Essais sur Apistan en 1988. La santö de l'abeille, 109, jan. - fevr. 1989, 14-22. Prevedeno za Slov. čebelar, september 1989.
6. Ducos de Lahitte, J., Havrileck, B.: Le traitement de la varroatose par l'amitraze ä froid: mode d'action et fiabilitö. Revue de mödecine vöterinaire, 1987, 138, 7, 585-587.
7. Faucon, J. P., Flöche-Seban, C.: Le traitement de la varroatose de l'abeille. Evaluation de diverses utilisations de la molecule d'amitraze. La santö de l'abeille, 1986, številki 95 in 96.
8. Faucon, J. P., Flöche-Seban, C.: L'Amitraze dans le traitement de la varroatose de l’abeille. Rev. M6d. V6t. 139 (1988) 4, 389-406.
9. Faucon, J. P.: Traitement avec l'amitraze par Evaporation ou ä froid. Rev. franc. d'Apiculture, 460 (1987), fövr. 71-72.
10. Faucon, J. P.: Exposö enrögiströ au Conrös National d'Apiculture de Toulouse (september 1988).
11. Flöche-Seban, Cöcile, Faucon, J. P.; Varroatose. Pathogönie, symptömes, Epidemiologie, traitements et perspectives. Rev. franc. d'Apiculture, 476 (1988) 339-344.
1 2. Herbert, E. W. Jr., Bruce, W. A. and Shimanuki, H.:	Control	of Varroa	Jacobsoni on	Honey Bees in	Packages	Using	Apistan,
Amer. Bee Journal, Sept. 1 988, 61 5-61 6.
13. Jouffroy, C. E.: Apistan - Un nouveau concept dans la lutte contre	le	varroa. Communiquö de	presse, Zoecon	CSE, Service
döveloppment.
14. Kovačevič, A.: Nova sredstva proti varoozi. Slov. čebelar, 91 (1989), 1, 8-10.
15. Mavrik Aquaflow and Pentac Aquaflow. Technical Bulletin, Zoecon Corp., Sandoz Comp., Dallas, ZDA.
16. Liebig, G. H.: Varroa - Leitfaden. Landesverband Würtembergischer Imker, Stuttgart.
1 7. Lubinevski, Y. et al.: Control of Varroa Jacobsoni and Tropilaelaps Clareae Mitres Using Mavrik in A. Mellifera Colonies under Subtropical and Tropical Climates. Amer. Bee Journal, Jan. 1988, 48-52.
1 8. Jean-Prost, P.: Varroase. Le traitement. Rev. franc. d’Apic., juillet-aoQt 1 987, 348-349.
19.	Robaux, P.: Varroa et varroatose. Opida 1986.
20.	Ruttner, F.: Ein neues Verfahren zur wirksamen Kontrolle des	Varroabefalls:	Langzeitbehandlung	zur Brutzeit.	Bienenvater
109 (1 988) 11, 359-365. Prevedeno v Slov. čebelarju, 1989.
21. Senegačnik, J.: še o varoi in njenem zatiranju s perizinom. Slov. čebelar, 90 (1988), 2, 61-64.
22.	Senegačnik, J.: Ostanki zdravil v medu in novosti	v kemoterapiji	čebeljih	bolezni	v	svetu.	Slov.	čebelar,	90	(1988),	12,
371-375, in nadaljevanje v letniku 91 (1 989), 1, 25-26.
23. Senegačnik, J.: Moje izkušnje pri zatiranju varoe. Slov. čebelar, 91 (1989), 4, 1 16-120.
24. Witherell, P. C. and Herbert, E.W.: Evaluation of several possible treatments to control varroa mite on honey bees in Packages. Amer. Bee Journal, june 1 988, 441-445.
DOVOLJENJE ZA PRODAJO TRAKOV ZA RAZPOŠILJANJE MATIČNICE
Environmental Protection Agency (EPA
-	komite za varstvo naravnega okolja v Dallasu v državi Texas je izdal dovoljenje za uporabo apistanskega traku za prenosne matičnice, ki jih vzrejevalci matic uporabljajo za preprečevanje širjenja varoe.
Apistanski trak za prenosne matičnice vsebuje odstotek fluvalinata. Če ga za 72 ur vložimo v prenosno matičnico, zanesljivo preprečuje prenašanje okužbe. Vložek vsebuje ravno dovolj fluvalinata, da uniči pršice, ne pa tudi matice ali spremljajoče čebele delavke.
V	raziskavi, ki jo je aprila objavil ameriški oddelek za kmetijstvo, so testirali različne vsebnosti fluvalinata v traku. Pokazalo se je, da je najugodnejši trak z enim odstotkom vsebnosti fluvalinata, saj popolnoma preprečuje morebitni razvoj pršic, za čebele pa ni strupen. V obeh primerih - pri 24-urni in 72-urni izpostavitvi čebel zdravilu - je apistan 100-odstotno uničil pršice v primerjavi s kontrolnimi matičnicami, kjer je precej pršic preživelo. Mnogi čebelarji ob naročanju matic zahtevajo uporabo apistanskega
traku, da bi svoje družine zaščitili pred okužbo.
Industrija Združenih držav je izdelala sredstvo, ki preprečuje razvoj in širjenje varoe, ne ogroža pa čebel ali medu. Januarja 1988 je komite za varstvo naravnega okolja izdal odlok, s katerim dovoljuje Zoecon Corporation prodajo treh apistanskih proizvodov.
Najprej je bila odobrena prodaja 1-odstotnega apistanskega traku pri prenosnih matičnicah za vzrejo matic, v začetku leta 1989 pa so pridobili še dovoljenje za uporabo 2,5-odstotnega apistanskega traku za uporabo pri razpošiljanju čebeljih družin ter 10-odstotnega apistanskega traku za uporabo v družinah z zalego.
Prevedla: Polona Kosta The Auzstralian Beekeeper 5/89
PANJSKE KONČNICE NA FILMSKEM PLATNU
BORIS VIŠIMOVEC
Lahko rečemo, da je razstava o panjskih končnicah, ki bo do aprila na ogled v središču Dunaja, velik praznik za vsakega Slovenca, posebno pa še za slovenske čebelarje. V ta veliki projekt slovenske umetnosti se je tokrat vključil tudi slovenski film. V okviru programa Kulturne skupnosti Slovenije in v realizaciji Viba filma iz Ljubljane je v razmeroma kratkem času nastal precej ambiciozen filmski projekt.
Film poslikane panjske končnice namreč traja petindvajset minut, kar ga uvršča med srednjemetražne filme. Nastal je v profesionalni 35 mm tehniki in v kolor-ju po scenariju in v režiji Borisa Višnovca. Poleg etnografske vrednosti, ki jo film vsekakor ima, pa smo skušali z bogatim prikazom panjskih končnic, ki se nahajajo tako v muzejskih zbirkah kot v zbirkah zasebnih zbiralcev, predstaviti življenje slovenskega človeka v času, ko so končnice nastajale. Čas nastajanja končnic pa lahko zaokrožimo na obdobje od začetka osemnajstega stoletja v tedanjih osrednjih pokrajinah na slovenskem Koroškem in Kranjskem, kjer je slikanje na končnice doživelo svoj vzpon in tudi vrh. Pri sami zasnovi filma je ustvarjalce vodila želja, da bi izhajali iz značilnosti slovenskega značaja. Bogastvo tem, ki jih predstavijo končnice, namreč omogoča prikaz notranjega doživljanja človeka ter interpretacijo časa in okolja. V tem pa smo izhajali iz domačnosti in umirjenosti. Te prizore nadgrajujejo podobe, ki so odraz nuje in tudi tragičnosti. Pojavi se mit, ki je izraz vere v kljubovanje. Življenjska spontanost pa zaživi skozi satirične prizore. Izhajali smo iz dejstva, da končnice obsegajo vse ravni življenja, okolje, človeka in pokrajino, hkrati pa tudi ujetost človeka v usodno in nedojemljivo. Strnitev v celoto pa je omogočila prvinska ljudska glasba in posnetki ansambla Terlep-Omrzel.
Med ustvarjalci filma moramo omeniti še snemalca Ljuba Struno, ki je tudi sam čebelar. Opravljal je delo direktorja filma in organizatorja, kar je bilo glede na dogovorjene roke snemanja zelo zahtevno delo. Delo v študiju je opravil Rado Likon, znani snemalec, ki je v ta namen priredil profesionalno kamero in jo usposobil za snemanje detajlov.
Pri končni montaži filma je prispeval svoje bogate izkušnje še Toni Ziherl, ki je odlično dojel zasnovo dela in osnovno tonaliteto celote. S posluhom za tematiko filma pa sta svoje delo opravila tudi Jože Trtnik in Janez Bricelja, ki sta poskrbela za tonsko opremo filma in za dodatne odtenke pri ozvočenju.
Zahvaliti pa se moramo tudi čebelarjem, ki so nam priskočili na pomoč pri snemanju oziroma so pri snemanju sodelovali s strokovnimi nasveti. Tako smo za pomoč prosili Janeza Miheliča s Čebelarske zveze Slovenije. Tomaž Prevodnik iz Poljanske doline nam je odstopil končnice, ki smo jih uporabili pri snemanju. Vinko Zi-belnik iz Hrastenic pri Dvoru nam je posodil soho, čebelji panj v podobi Turka. Nekaj prizorov smo posneli na Štajerskem pri Janku Pislaku. Čebelar in igralec z Muljave Vinko Sever pa je nastopil v vlogi čebelarja, ki se pojavlja ob čebelnjaku. Z nasveti je priskočil na pomoč tudi znani čebelar
Na filmu je posnet tudi zanimiv in zaščiten čebelnjak F. Levstika v Retjah.
prof. Edi Senegačnik. Seveda pa filma ne bi mogli posneti brez razumevanja in sodelovanja muzejev, kjer hranijo zbirke končnic. Tako so nam omogočili delo v Loškem muzeju v Škofji Loki, Čebelarskem muzeju v Radovljici in v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem teh muzejev, ki so nam pomagali s strokovnimi nasveti.
Za zaključek naj omenimo, da je v pripravi tudi video kaseta filma Poslikane
Kaj so pisali nekoč?
panjske končnice. Pripravili smo slovensko inačico kasete, poleg tega pa je v pripravi tudi kaseta s spremnim besedilom v nemškem jeziku, s podnapisi pod pesmimi. Kasete bodo v kratkem dostopne vsem ljubiteljem čebelarstva in slovenske umetnosti. Morda bomo film predstavili na posvetovanju ali skupščini slovenskih čebelarjev v Ljubljani.Trenutno pa se video posnetek filma Poslikane panjske končnice vrti na razstavi na Dunaju.
NAŠE PANJSKE KONČNICE
AVGUST BUKOVEC
(Nadaljevanje)
Razjasniti mi je še, v kaki meri je uvedba panjev s premičnim satjem vplivala na propadanje končnic. Vsi taki panji, ki so se pri nas do I. 1 900 bolj ali manj udomačili
-	Sumperjev, skočidolski, kranjski družbeni panj, Porentov, Ambrožičevi nemške normalne mere, pavlinovci in tudi še drory-jevci - so bili podolžni panji majhne mere, izvzemši zadnja dva. Njihova vnanjost se ni skoraj nič razlikovala od navadnih »korit« (kmečkih panjev). Zato ni nič čudnega, da so imeli sprednjo končnico poslikano. Toda tudi pristaši pavlinovcev, droryjevcev in prvih gerstungovcev niso opustili starega običaja in so poskrbeli, da je bila končnica poslikana, čeprav je bila razmeroma zelo velika. Trgovec s čebelami M. Ambrožič v Mojstrani je prodal na tisoče svojih »dzierzonovanih« panjev v tujino, toda med njimi ni bilo niti enega brez poslikane končnice. Vse to nam dokazuje, kako globoko je bila navada poslikanih končnic še ob koncu 1 9. stoletja pri nas ukoreninjena in da panji s premičnim satjem niso do tega časa neposredno vplivali na opustitev slik na končnicah.
Ko pa seje po kratki življenjski dobi gerstungovcev pojavil AŽ panj (SČ, 1910, 22), ki mu radi očitamo, da je grobokop poslikanih končnic, so bile razmere že čisto drugačne. Za nove končnice se ni skoraj nihče več zanimal in so bile v čebelnjakih samo še tiste iz prejšnjih »dobrih časov«. Slikarjev končnic ni bilo več in če je kdo
vendarle hotel imeti poslikano končnico, jo je moral tako drago plačati, da cena zanjo ni bila v nobenem razmerju z vrednostjo ganja. Zadnji ljudski slikar. Zabavnik iz Šmarce pri Kamniku, je računal za poslika-nje končnice 1 K, panj pa je takrat stal 3 K. Pred izbruhom prve svetovne vojne sem končnico AŽ panja tako preuredil, da je imel vsak panj na pročelju po dve poslikani končnici, za spoznanje večji kakor pri širokem kranjiču, ki ju je ločila prečna deščica tako, da je opazovalec imel vtis, da so v čebelnjaku nekoliko večji kranjiči s poslikanimi končnicami, položeni na lese. Končnici za posamezni panj sta stali 20 K, panj sam pa 16 K... Takrat sem sprevidel, da končnice ne bomo priklicali nazaj v naše čebelnjake, pa naj uganjamo še tako propagando. Ko se je uveljavil AŽ panj, je bilo končnic že za vselej konec.
S	tem pa ni izginil smisel čebelarjev za mično pročelje čebelnjaka. Kdor je v čebele posebno zaverovan in ne skrbi samo za ohranitev vremenskim vplivom izpostavljenega lesa, ima vse panje lično popleskane z najrazličnejšimi živimi barvami. Tudi tako pročelje lahko nudi lepo sliko, čeprav ni na njem tistega veselega in pestrega življenja kakor v starih časih.
Kje so čebelarji dobivali končnice?
Panjove so si v starih časih čebelarji sami izdelovali. Toliko mizarja je bilo skoraj
v vsakem, da je vsaj za silo znal ravnati z žago in skobljem ter napraviti »korita«. Širina panja je bila največkrat odvisna od slučajne širine deske, ki je bila na zalogi. Zato je tudi širina končnic kaj različna, medtem ko je višina precej enaka. Les za končnice so posebno skrbno izbirali in obdelali, da je bilo pročelje panja stanovitneje in slikarija trpežnejša.
Prav redki so bili čebelarji, ki so končnice znali sami poslikati in so jih poslikovali tudi za druge; samo en sam tak čebelar mi je znan (Gašper Bizjan iz Podutika). Večinoma so jih oddajali poklicnim ljudskim slikarjem, da jih poslikajo ali pa slikarjem samoukom, ki so bili na glasu, da znajo napraviti lep in trpežen »mav«, kakor so rekli na Gorenjskem slikam na končnicah; dogovorili so se z njimi, kaj naj bo naslikano.
Ponekod je bila navada, da so slikarji prihajali na čebelarjev dom »v štero« slikat, kakor so hodili po hišah na delo krojači, čevljarji, tkalci in drugi obrtniki. Za to delo so dobivali hrano in nekaj v blagu ali v denarju. V Zgornjem Rožu so prihajali zlasti na pomlad in je bilo tam sploh običajno, da so se čebelarji na ta način preskrbovali s končnicami. Tudi v Mežiško dolino je hodil slikar na dom slikat. (Al. De Reggi, Ljubljana; čebelar Rotar iz Šmartnega pri Dobrovi; SČ 1940, 94; podr. Mežica).
Po litijskih hribih so hodili ljudski slikarji od vasi do vasi in iskali dela; še bolj pa jela ... Bili so siromaki in so delali skoraj za vbogajme, samo da jim ni bilo treba preveč stradati. Končnice so znali še dosti čedno poslikati (Košak Franc, Grosuplje).
Ponekod so imeli čebelarji stalne dobavitelje končnic; svoje umotvore so jim prinašali sami, ponavadi pozimi, ko so čebelarji panjove izdelovali. V Mežico sta jih nosila dva taka krošnjarja, eden iz Kamnika, drugi iz Žitare vesi na Koroškem (podr. Mežica). Tudi na trg v Kranju in v Radovljico so prihajali krošnjarji ob sejmskih dneh s tem blagom. Končnice so razpostavili kar po tleh, da si jih je čebelar lahko ogledal in izbral po memn »mavu«. Na trg v Kranju so prihajale iz Šubičeve slikarske delavnice, pozneje pa iz Selc (Peter PavHn, Ljubljana). Po pripovedovanju Jakoba Čr-nilca iz Pivke št. 7 pri Naklem je bilo to še v zadnji tretjini minulega stoletja v navadi. Prinašali so jih kar v naramnih koših. Krošnjarji so bili sami stari očanci iz čebelarskih
vrst.
V	dobi najživahnejšega prometa s kon-čicami (1870-1890) so nastale v posameznih krajih stalne zaloge tega blaga; tam je čebelar lahko dobil končnice, kadar koli je hotel. Taka zaloga je bila v Selcih nad Škofjo Loko pri ljudski slikarici Pavlič Mariji (podr. Selca) in v Kamniku pri »Podrekarju«, poznejša trgovina Slatnar (podr. Kamnik). Največjo zalogo končnic pa je imel svečar in medičar Oroslav Dolenec v Ljubljani, Wolfova ulica. Pravil mi je, da jih je dobival iz Selc nad Škofjo Loko. Jeseni, ko so mu čebelarji pripeljali panje v podiranje - včasih jih je bilo na tisoče! - so si izbrali končnice, kupnino pa poravnali pri obračunu za prodano blago. Na ta način je spečal Dolenec kako leto nad 500 končnic. Ni pa pri njih iskal dobička, marveč je hotel le postreči čebelarjem, da so raje k njemu vozili v podiranje kakor h konkurentom.
Tudi slučajne priložnosti so znali čebelarji izkoristiti, da so dobili končnice. Čim so zvedeli, da je prišel v župnijo kak slikar slikat (znamenja, križev pot, notranjost cerkve), že so mu bili za petami, da jim je poslikal tudi končnice. Včasih se mu je nabralo več tega dela, kakor je bilo tistega, zaradi katerega je bil klican. Če pa mojster ni utegnil ali ni maral ustreči željam čebelarjev, kar se je redkokdaj pripetilo, je končnice poslikal njegov pomočnik ali vajenec, ta še posebno rad. (Ustno izročilo članov radovljiške podr.) - Svoje dni je bila marsikje navada, da so cerkveni obrtniki pri postavljanju ali prenavljanju oltarjev in notranjosti cerkve dobivali hrano pri faranih po vnaprej določenem vrstnem redu in po premoženju posamezne hiše. Obrtnikom potem ni bilo treba za hrano skrbeti, na drugi strani pa so bili cerkveni izdatki v gotovini manjši. Kadar je prišla na vrsto čebelarjeva hiša in se je obrtnik hotel gospodarju prikupiti, mu je poslikal nekaj končnic ali mu pa podaril katero, ki jo je imel v ta namen že pripravljeno. Na to pozornost čebelar ni mogel drugače odgovoriti kakor z dobro jedačo in brez dvoma še s strdjo na kruhu ... Tudi za lep vosek so slikarji in podobarji radi zamenjavali končnice (podr. Poljane nad Šk. L.).
Rajni trgovec s čebelami v Mojstrani Mihael Ambrožič je potreboval za svoje »Ambrožičeve panje« (tako imenovane
dzierzonovane kranjiče) mnogo poslikanih končnic. Dobival jih je s Koroškega od nekega ljudskega slikarja v Rožu. Kraja nisem mogel dognati. Te končnice pa niso bile prida in so kazale že vse znake hiranja te veje ljudske umetnosti, kar sem videl na svoje oči. Nobene snovi iz kmečkega in vsakdanjega življenja, nobenih »pušelj-cev« ob straneh svetnikov, niti trohice še-gavosti in živahnosti. Vse so bile izdelane po istem kopitu in kar se da dolgočasno. Večinoma same slike znamenitih osebnosti iz novejše dobe in razne živalske podobe.
Posameznim starim čebelarjem je bilo mnogo do dobro izdelanih in snovno zanimivih končnic. Ni jim bilo za denar, radi so žrtvovali, kolikor je bilo pač treba, samo da je bilo pročelje čebelnjaka v resnici lepo in zanimivo. Še dandanes vedo ljudje povedati, kdo je imel posebno lep čebelnjak. Pred njim so se vaški otroci in odrasli ljudje radi shajali ter opazovali zanimive končnice. Čebelar je bil obiskov vesel, zato je pri nabavi novih končnic dobro premislil, kje jih bo kupil in kdo mu bo napravil posebno lepe z novimi motivi, da bo zopet kaj novega za radovedne opazovalce. Ta razlog je bil na drugi strani tista gonilna sila, ki je vzpodbujala ljudske slikarje k iskanju novih snovi za slike, da so si s tem ohranili stare naročnike in pridobili še nove.
Nedvomno pa so bili med ljudskimi slikarji tudi možje po poklicu, ki so se »pečali s to rečjo morda v zvezi z rezbarstvom, freskantstvom, slikanjem na steklo, ki je, sodeč po velikanskem številu naših ,boh-kov', marter in slik moralo nesti« (dr. Vurnik). Marsikatera končnica nam dokazuje, da je ni mogel naslikati človek, ki svojega daru ni izpopolnil v kaki slikarski ali podobarski delavnici, kjer se je temeljito seznanil z barvami, z osnovami anatomije, perspektive in kompozicije.* Nekatere končnice teh slikarjev so presenetljivo dobre. Motivi realistični, mehki in preprosto zasnovani, kompozicija estetske oblike, barve žive in ubrane, izvedba tudi v podrobnostih še dosti skrbna. Iz teh končnic veje tista mila in topla domačnost, ki razveseljuje srce in oko. Za galerijo v čebelnjaku pomenijo višek ljudske umetnosti, zakaj, če bi bile slikane še bolj umetniško, bi ne spadale več v okvir preprostega čebelnjaka s slamnato streho. Privlačnost in
mere popolnoma drugačne. Domačih sli-zanimivost končnic ne tiči v slikarski kakovosti, marveč v izbranih motivih za slike in njih svojstveni slikarski obdelavi.
Kako različni so bili izdelki slikarjev končnic, nam nazorno kažeta skupini slik, ki spremljata ta članek. Končnice skupine št. 34-36 je slikal samouk iz okolice Luč nad Gornjim gradom, končnice v skupini št. 30-33 pa izvirajo s trga v Kranju iz neznane slikarske ali podobarske delavnice. Kakšna razlika med enimi in drugimil Le oglej si jih natanko, dragi bralec!
Poudarjam pa, da končnice prve skupine še ne predstavljajo najslabših izdelkov. Te bomo videli v eni izmed prihodnjih št. SČ.
* V zadnjem SČ (str. 70) sem omenil, daje bil naš kmet v dobi, ko so se pojavile prve končnice, še nepismen in da je torej bila višina takratne ljudske izobrazbe taka, da preprosti človek ni mogel ravnati s čopičem, paleto in barvami, ker ni imel možnosti za posebno (slikarsko) izobrazbo, pa čeprav najbolj preprosto.
Temu naziranju nasproti je postavil g. Makso Rovšek v Slovenskem Narodu (z dne 1 6./7. t. L, št. 1 63) trditev, da nepismenost ni nikaka ovira za udejstvovanje v slikarstvu, ker tudi nepismen človek lahko slika, da ima le dovolj naravnega daru. Kot dokaz je navedel svojega očeta, nepismenega kiparja in izdelovalca oltarjev, ki pa je znal kaj dobro sukati čopič ter risati načrte za oltarje.
Trditev g. Rovška podpišem z obema rokama, saj je živel njegov oče v dobi, ko je slikarska in podobaska obrt pri nas cvetela kot še nikdar poprej in je bilo domačih obrtnikov te in enake vrste vse polno. Takrat je bil tudi nivo splošne ljudske izobrazbe, ki nikakor ni odvisem samo od pismenosti, za katerega pa je pismenost važno znamenje, neprimerno višji kakor v začetku 1 8. stoletja ob pojavu prvih končnic. Ukaželj-nemu človeku se ni bilo treba dosti truditi, da si je pridobil potrebno znanje za slikanje končnic, saj je bil skoraj v vsaki večji vasi kak umetnik kmečkega stanu, ki mu je lahko razodel vse slikarske skrivnosti in ga vsaj toliko izšolal, da je lahko splezal na prve kline lestve, ki vodi do svetovne slikarske slave... kot poslikovalec skrinj, končnic, znamenj podob na steklo idr.
Takrat, ko so se naselile v naših čebelnjakih prve končnice - in izključno na tisto dobo se nanašajo moja izvajanja, ki jih skuša g. Rovšek izpodbiti - so bile te raz-
karjev, podobarjev in obrtnikov, ki bi se upoštevali pri našem vprašanju, sploh ni bilo. Še v dobi škofa Hrena so boljše slikarske umetnine naročali v tujini. Napravlja-nje barv in uporaba primernega olja je bila skrivnost, ki je slikarji umetniki niso hoteli zaupati drugemu. 0 kakih ljudskih slikarjih še ni ne duha ne sluha. Potrebe časa jih še niso zahtevale. Le kje naj bi se bil posliko-valec končnic spričo takih razmer in nizkega stanja splošne izobrazbe pridobil slikarsko znanje, pa čeprav gre za preprosto obliko?
Šele z nastopom Valentina Mencingerja je tujim slikarjem pri nas odklenkalo in so se začeli uveljavljati domači obrtniki (podobarji, mizarji, slikarji), z njimi vred pa tudi ljudski slikarji. Sedaj je bilo dovolj prilike za »šolanje«, da so se potem lahko udejstvovali. In vsepovsod je bilo dela, ki ga je prinesla s sabo doba poslikanih naoknic, že-nitvanjskih skrinj, slik na steklu, panjskih končnic idr.
Naj še omenim, da končnic nikdar niso poslikavali po mestih, kakor npr. v Ljubljani, marveč izključno na deželi in po podeželskih večjih naseljih. Tudi trditev, da »kmet nikakor ni izdajal denarja za narisane panjevke«, moram zanikati. Ne rečem, da bi ta ali oni čebelar ne bil dobil kake končnice v dar, toda to so bile prav redke izjeme. V splošnem pa so morali čebelarji končnice kupovati oziroma delo plačati. To je pribito z mnogimi dokazili, ki jih navajam kasneje. Pa jih niti ni treba, saj je stvar sama po sebi razumljiva.
Podatki - končnice, osebne ugotovitve, pismena in ustna izročila - ki sem jih v mnogih letih zbral, nam govore, da so po naši zemlji nastala sčasoma nekaka krajevna ognjišča ali središča za poslikovanje in razpečevanje končnic.
V	Poljanah nad Škofjo Loko so se predniki slikarjev Janeza in Jurija Šubica močno ukvarjali s tem poslom, ki sicer ni bil Bog ve kako donosen, vendar je nudil slikarju brez dela vsaj malce zaslužka, da je laže prebrodil kritične čase. Iz Poljan so romale končnice po Poljanski dolini navzgor na Chirchino (Cerkno) in še dalje proti pokrajini Gorizii ter po Žirovski dolini v okoliš Žirov in Logatca. Idrijske in kraške čebelarje so zakladali s tem blagom kdaj pa kdaj
tudi ljudski slikarji iz Idrije, vendar se tu ni nikdar razvilo poslikavanje končnic do pomembnejše stopnje. V Selcih nad Škofjo Loko so končnice poslikavali kar na debelo in jih razpečevali po vsej Selški dolini, po Sorškem polju in v Ljubljani. Tudi v Bohinj so našle pot čez hribe. Važno ognjišče je bi Kamnik. Ondotni ljudski slikarji in podobarji so preskrbovali s končnicami domalega ves kamniški in dobršni del litijskega okraja. Mnogo kamniških končnic so raznesli krošnjarji po gorskih vaseh v okolišu Gornjega grada, po vsej Savinjski dolini in bližnjih predelih Koroške, zlasti po Mežiški dolini. V teh krajih so se od časa do časa uveljavljali tudi domači ljudski slikarji.
Gorenjski kot (Radovljica - Bohinj - Dovje) je imel svoje dobavno središče bržkone v Radovljici, vendar tega nisem mogel zanesljivo dognati. Moj starejši brat me je opozoril, da je najin oče kupil končnice na radovljiškem semnju in jih poslal stricu v Sovro pri Rovtah nad Logatcem. To je bilo nekako pred 60 leti. Ker so v okolici Radovljice in v Kamni gorici izdelovali slike na steklo, so bržkone slikali tudi končnice. Tudi od drugod so jih dobivali čebelarji, iz Kranja, iz Selc in s Koroškega. V zadnji tretjini 1 9. stoletja so jih pa kupovali večinoma od trgovcev s čebelami (podr. Gorje).
Zelo pomembno središče za razpečevanje novih končnic je moral biti Kranj. Od blizu in od daleč so hodili tja ponje. Celo z Jezerskega in obmejnih koroških vasi onstran Ljubelja so prihajala naročila (podr. Jezersko). Končnice iz Kranja so prav značilne in najlepše izmed vseh, kolikor sem jih mogel zbrati. Pozna se jim, da so jih izdelali izurjeni slikarji, ki so se s tem poslom dalj časa ukvarjali. Vsi starejši čebelarji, s katerimi sem se o kranjskih končnicah raz-govarjal, so mi zatrjevali, da boljših ni bilo nikjer dobiti.
Najbolj revni so podatki o koroških dobavnih virih. Zvedel sem samo to, da so čebelarji dobivali končnice iz Doberle vasi (Žitare vesi) in iz Roža (Št. Jakob?) Morda se mi bo kasneje posrečilo tudi še o koroških slikarskih ognjiščih zvedeti kaj več.
ŠIRJENJE MEDOVITEGA RASTLINJA
Marca in aprila je pravi čas za sajenje medovitih dreves in grmov. Informacije o možnostih nakupa lahko dobite pri Medexu, pri ZČDS (glej oglase v Slov. čebelarju), v drevesnicah in semenarnah po vsej Sloveniji.
MEDVED ČEBELAR
F. S. FINŽGAR
Dan za dnem je snežilo. Naletelo se ga je že dokaj nad koleno. Pota niso bila niti pregažena, kaj šele odkidana. Oddaljeni otroci tudi do šole niso mogli. Zato sem spet sedel pri peči ob dedku in mu pomagal robkati koruzo. Vnovič sem ga nadlegoval in nisem nehal, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu.
»Ali veš za Kuharjevo hišo tam blizu šole?«
»Vem, vem. Lesena je in majhna okna ima. Še manjša kot naša.«
»No, zdaj ti pa povem zgodbo o treh Kuharjevih fantih. To zavoljo tega, da zveš, kako iz take lesene hiše pridejo včasih bolj modri ljudje kot iz gosposkih graščin.
Pri Kuharjevih - pisali so se Janša - so bili trije fantje: Tone, Lovrenc in Balant. Vsi trije bistre glave. Izmed teh sem enkrat videl samo Balanta, ko je prišel z Dunaja domov na obisk. Vsi trije so imeli roko kakor nalašč za risanje in slikanje. V dunajskih šolah so se tako izučili, da so dosegli imenitne službe. Šolanje jim je plačevala država. Posebno pa je zaslovel najstarejši, Tone. Le zapomni si ga: imeniten je postal zaradi risanja, čebele so ga povzdignile tako, da ga je sama cesarica Marija Terezija izbrala za učitelja čebelarstva po vsej državi.
Ta Anton Janša je začel čebelariti že doma, preden je odšel v dunajske šole. V brezniški - takrat še rodinski fari - ni bilo vasi brez čebelnjaka. Tudi Anton Janša si ga je postavil, večjega in lepšega, kakor je bil prejšnji. Še danes stoji.«
»Že vem. Kuharjev Primož mi je dal sat medu.«
»Ej ti, sladkosnednež! Ali si beračil zanj?«
»Nisem, samo pogledal sem v čebelnjak.«
»Ali si se Primožu zahvalil?«
»Stokrat boglonej sem mu rekel.«
»Prav. Takrat, kakor še zdaj nekateri, so čebelarji od nas vozili čebele na pašo na Sorško polje na ajdo, ko je bila v cvetu, v gozde Zavrhom na vreso in smreko, če je medila. Anton Janša je imel po sto panjev čebel. Zato si je stesal Zavrhom velik, trden čebelnjak. Vedel pa je dobro - saj so vsi vedeli - da je medved hud volk na med. Če se je ta brčon klatil po naših gozdovih,
ni bil noben čebelnjak varen pred njim. Vdiral je vanje in s taco segal v panjiče po satje z medom.«
»Ali ga niso čebele nič opikale?«
»So ga. Toda kaj bi sirote ob takem kos-maču? Do kože mu niso mogle, z nosa si jih je pa trebil z neobčutljivo šapo. - Torej na gozdni planji pod Bidgovcem si je Anton Janša, Kuharjev Tone, stesal močan čebelnjak. Dobro je vedel, da je medved čebelam nevaren. Ko ga je stavil, je pazil, da je bil uljnjak obrnjen na deseto uro. Na jutro ni dobro, na popoldne še slabše. Ob delu pa je že preudarjal, kako bi svoje ljube čebelice zastražil pred sladkosnednim roparjem. Ali ti je ne ugane bistra glava? Vsak čebelnjak ima velik zaokrožen na-pušč. Za konca napušča je čebelar Janša pritrdil dve močni bruni, ki sta moleli za več pedi mimo strehe. Nanju je pripel dve verigi, na vsako bruno eno. Na verigi je priklenil okrogel hlod. Vanj je nabil na oba kraja priostrenih žebljev. Hlod je visel za medvedovo višino od tal. Ko je bilo tako vse pripravljeno, je Janša pripeljal za poln čebelnjak panjev na pašo. Posedel je. Čebele so radovedno ogledovale viseči hlod, a so se ga naglo navadile in letale pod njim in nad njim na vresje, ki ga je bilo vse rdeče po bregovih. Čebelar Anton je vesel odšel domov. Za trdno pa le ni bil prepričan, ali bo stražar - hlod - pregnal medveda. Zato je vsak dan prihitel gledat k čebelam.
Teden dni ni zasledil nobenega znamenja, da bi bil kdo šaril krog čebelnjaka. Ko je prišel osmi dan, je ves trd obstal. Pred čebelnjakom je bila trata pomendrana. Nizko koritce za napajanje čebel je bilo iz-rvano in zadegano1 po brežiču. Antonu je bilo takoj jasno: medved je ovohal čebele in se prišel gostit. Stopil je pred čebelnjak, šel vanj, a vse je bilo v redu. Čebele so mirno in pridno letale in nosile obilno žetev. Čebelar se je umiril. Najmanjše škode ni zaznal. Potem si je natančno ogledal hlod. Mnogi žeblji so bili krvavi, medvedove kocine so ležale po tleh in po hlodu. Čebelar je hlod kar pobožal in ga pohvalil: Dobro si stražil.
Medved je prišel ponoči. Z glavo je trčil v okovani hlod. Jezen ga je odpahnil, a hlod se je, obešen na verigi, vrnil in ga but-
nil po glavi. Medved se je ritensko odmaknil, razgibani hlod je še zvonil sem in tja. Medved vnovič vanj. Zgrabil ga je s tacami, a prijel za priostrene žeblje, da se mu je pocedila kri izmed krempljev. Sledovi krvi na hlodu so pričali. Ko se je medved naveličal rvanja s hlodom, je upehan sedel in jezno renčal. Hlod je po malem še zvonil sem in tja. Medvedu šine drugačna misel v trmo. Vzpne se in poskusi splezati po verigi. Z zobmi se zagrize vanjo - Janša je
opazil rise na zarjavelih členih verige. Ko bi bila konopna vrv namesto verige, bi jo kos-matin pregriznil. Utrujen in užaljen je polo-kal iz koritca vodo, koritce pa izgrebel in ga vrgel po robu.«
Ded je zgodbo končal in dodal: »Francelj, sedaj pa h knjigi! Od samih zgodb ne boš ne sit ne učen.«
1 zadegati - vreči, zalučati
F. S. Finžgar: Iz mladih dni. - Zgodbe o živalih.
Iz društvenega življenja
ČEBELARJI IN ČEBELARSKA DRUŠTVA
Spet se bliža čas redne letne skupščine ZČDS. Na njej bomo pregledali, kako smo čebelarili v pretekli sezoni, kako in koliko letnega delovnega načrta smo uresničili, pretresli in sprejeli pa bomo tudi nov delovni načrt ZCDS v skladu z razpoložljivimi denarnimi možnostmi.
Lanski delovni načrt smo uresničili skoraj v celoti oziroma vsaj tiste dele, ki so za čebelarje najpomembnejši:
- izdali smo vseh 11 načrtovanih številk Slovenskega čebelarja;
- ponatisnili smo dopolnjen priročnik za čebelarske začetnike v nakladi 5000 izvodov;
- posneli smo 80 odstotkov potrebnega filmskega gradiva in pripravili besedilo za izobraževalno videokaseto o čebelarjevih opravilih (februarja 1 990 smo izdali 2. del videokasete, prvega pa bomo potem, ko bomo posneli še manjkajoče zimske in zgodnje pomladanske kadre);
- organizirali smo dve strokovni posvetovanji za čebelarje v Ljubljani in Mariboru, pet tečajev za čebelarske preglednike in dvodnevni seminar za veterinarje;
- skupaj s prizadevnimi čebelarji iz Murske Sobote smo pripravili XII. republiško srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev;
- prek radia in TV smo nekajkrat obvestili »vrtičkarje«, naj ne škropijo svojih vrtičkov v času cvetenja, ker s tem zastrupljajo čebele;
- čebelarska društva so KIS poslala vse popise čebelarstev, tako da le-ta lahko
nadaljuje s pripravami za izdelavo pašnih katastrov;
- slovenski čebelarji so uveljavljali pravico do regresa za okoli 4.000 kupljenih matic;
- regres za nakup zdravil je do konca januarja 1 990 prejelo prek 1 80 čebelarskih društev za okoli 145.000 čebeljih družin (nekatera društva so regres koristila v dveh delih - spomladi in pozimi).
To so le najpomembnejše naloge iz lanskega delovnega načrta, ki smo jih uspeli uresničiti. Precej zadanih nalog pa, žal, nismo uspeli uresničiti:
- v srednje kmetijske šole nam še ni uspelo vpeljati več ur pouka o čebelarstvu;
- na Biotehniški fakulteti v Ljubljani še vedno nimamo stalnega visokošolskega predavatelja za čebelarstvo;
- v Jugoslaviji še vedno ni registrirano nobeno enostavno in učinkovito sredstvo za zatiranje varooze, s katerim bi lahko istočasno in enotno zatirali to bolezen v vsej Sloveniji;
- nismo še dosegli, da bi pristojni organi (republiški ali zvezni) znižali pristojbine in dajatve (zavarovalno premijo) za registracijo posebnih vozil za prevoz čebel;
- zaradi visoke inflacije in velikega razkoraka med odkupnimi in prodajnimi cenami čebeljih pridelkov v lanskem letu je čebelarjenje dohodkovno vedno manj zanimivo.
Na koncu še nekaj besed o finančnem poslovanju ZČDS. Čeprav še nimamo
končnih podatkov o lanskem finančnem (ne)uspehu, lahko trdimo, da bi poslovno leto zaključili z rdečimi številkami, če ne bi že novembra 1 989 začeli zbirati članarine in naročnine za leto 1 990. Le tako smo lahko preživeli, ker je visoka inflacija opravila svoje, kar se bo poznalo še tudi v letu 1990.
Prosimo, da objavljeni osnutek delovnega načrta ZČDS za leto 1 990, ki ga je 14. 1 0. 1 989 sprejel izvršni odbor, pregledate in nam posredujete vaša mnenja oziroma pripombe, lahko pa jih sporočite tudi vašemu občinskemu delegatu, ki se bo udeležil letošnje skupščine.
OSNUTEK DELOVNEGA NAČRTA ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ZA LETO 1990
PREDLOG
Št. NALOGA OZIROMA DEJAVNOST
Ocena Viri sredstev stroškov (v 000 din)
Nosilec oz. izvajalec
1.
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
1.6.
1.7.
1.8.
1.9.
1.10 1.1 1.
1.12.
1.13.
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST
Izdajanje strokovnega časopisa »Slovenski čebelar«
-	11 številk letno.
Dobavljanje, razmnoževanje, objavljanje in izposojanje izobraževalnih pripomočkov (literatura, filmi, videokasete, diafilmi...).
Dokončanje snemanja izobraževalnega programa na videokaseto: »Čebelarjeva mesečna opravila« I. in II. del.
Priprava republiškega posvetovanja o sodobnem čebelarjenju v Ljubljani in Mariboru.
Priprava vsebine in organizacija posvetovanja čebelarskih predavateljev zaradi enotnejšega izvajanja predavanj v čebelarskih društvih.
Predavanja v čebelarskih društvih za izpopolnjevanje čebelarskega znanja članov ZČDS (dve predavanji v društvih oziroma zvezah).
Strokovna in materialna pomoč čebelarskim krožkom in organizacija srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev v Ljubljani.
Strokovna in materialna pomoč čebelarskemu raziskovalnemu taboru in študentskemu krožku pri ZČDS. S šolami, ki izobražujejo mlade za kmetovalce, moramo dogovoriti večji obseg pouka o čebelarstvu in v eno od njih vpeljati čebelarstvo kot fakultativni predmet v zadnjem letniku. Na BTF je potrebno zaposliti stalnega znanstvenega sodelavca na katedri za čebelarstvo.
Organizacija dveh tečajev za čebelarske začetnike.
S	stalnimi izobraževalnimi akcijami obveščati prebivalce o nujnosti sožitja čebel z naravo in jih vzgajati v boljše potrošnike čebeljih pridelkov.
Izmenjava obiskov na domačih in mednarodnih čebelarskih prireditvah (strokovnih posvetovanjih, razstavah itd.).
Priprava čebelarskega terminološkega slovarčka.
762 članarina, dotacije 1	članarina,
dotacije, iztržek
49 članarina, iztržek, dotacija
3	dotacija CPK
članarina,
dotacija
občinske dotacije
darila in članarina
0,5 članarina
kotizacija 0,5 članarina
1 članarine, dotacije
članarina
ZČDS
ZČDS
ZČDS, H KS, ZZS
ZČDS
ZČDS in CPK
Obč. kmet. skladi in ZČDS
Medex in ZČDS
ZČDS, KIS
Izobraževalna skupnost SRS, kmetijske šole, BTF
ZČDS
ZČDS, TV, radio in časopisi
ZČDS in drugi inter.
terminološka
komisija
2.
2.1.
2.2.
ZDRAVSTVENO VARSTVO ČEBEL Izvajati izobraževanje čebelarjev o epizootiološkem minimumu in pridobivanju osnovnih znanj o zdravstvenem varstvu čebel.
Izobraževanje čebelarskih preglednikov in njihovo večje vključevanje v pomožna veterinarska dela.
kotizacija 3 dotacija CPK
Veterinarski zavodi in ČD
veterinarski
zavodi
2.3. Prilagoditev zakona o živalskih boleznih novim pogledom v čebelarstvu.
2.4. Vodenje učinkovite veterinarske pomoči čebelarjem na območju vse Slovenije pri zatiranju varooze in drugih bolezni in pridobitev regresa za zdravila.
2.5. Stalno spremljanje in sprotno obveščanje pristojnih veterinarskih zavodov o zdravstvenem stanju čebel.
2.6. Sodelovanje z veterinarskimi zavodi in razvojnimi inštituti pri razvijanju novih zdravil za zdravljenje čebeljih bolezni.
700 dotacija SSIK
RVU, ZČDS
RVU in veterinarski zavodi
čebelarska
društva
čebelarska
društva
zdravstvena
komisija
ZČDS
3.	RAZISKOVALNA IN POSPEŠEVALNA DEJAVNOST			
3.1.	Sodelovanje pri delu na selekciji in v komisiji za pri-	-	namenska	RVU, Medex,
	znavanje plemenišč pridobitnih matic.		sredstva	Hmezad, KIS in ZČDS
3.2.	Vzpodbuditi raziskovalno delo na področju zdrav-	-	namenska	BTF, KIS
	stvenega varstva čebel, uvajanje sodobne tehnologije		sredstva	Hmezad,
	in tehnike v čebelarstvo, raziskavanje gozdnega me-			Medex
	denja in medovitega rastlinja v celoti.			ČD in KIS
3.3.	Premiranje vzreje pridobitnih matic pri kupcih iz SR	700	dotacija	
	Slovenije (približno .10.000 matic).		SSIK	ZČDS, Medex
3.4.	Pravočasno obveščanje .čebelarjev o medenju na kmetijskih posevkih, grmičju in v gozdu.			
3.5.	Pospeševanje pridelave vseh čebeljih pridelkov in uvajanje specializacije za posamezne zahtevnejše čebelje pridelke.			ZČDS, Hmezad, Medex
3.6.	Zaposliti več čebelarskih pospeševalcev.		dotacija SSIK	zadruge
4.	PAŠNI KATASTER			
4.1.	Obdelava popisa stojišč čebelnjakov in dopolnjevanje le-tega s spremembami na terenu.	-	namenska sreds. SSIK	ČD in KIS
4.2.	Izdelava vegetacijskih kart za posamezna z medovi-	-	namenska	inštitut za
	tim rastlinjem pokrita območja Slovenije.		sred.	gozd. in les.
4.3.	Izdelava kart gozdnega in drugega medenja po posa-	-	namenska	KIS
	meznih pomembnejših območjih.		sred.	KIS, ZČDS,
4.4.	Obdelava zbranih podatkov in na njihovi podlagi izde-	-	namenska	
	lava pašnih katastrov in pašnih redov za posamezna		sred.	ČD
	zaključena območja.			ZČDS, KIS
4.5.	Dopolnitev Pravilnika o pašnem katastru in koriščenje čebeljih paš.			
5.
5.1.
5.2.
5.3.
5.4.
ŠIRJENJE MEDOVITEGA RASTLINJA V Slovenskem čebelarju naj bi objavljali v času sajenja oziroma sejanja, katere vrste medovitih rastlin je primerno saditi in kje jih dobimo.
Z drevesnicami,vrtnarijami in semenarnami seje potrebno dogovoriti širjenje medovitih vrst rastlin.
Čebelarske krožke, čebelarske družine in društva, osnovne in srednje šole, vzdrževalce rečnih korit, cest in parkov moramo pritegniti k načrtnemu zasajanju medovitega rastlinja (osebni stiki, dopisi). Obveščanje lastnikov cvetočega rastlinja, da ne škropijo svojih nasadov s kemičnimi sredstvi v času cvetenja.
Sodelovanje v akcijah društev za varstvo in izboljšanje okolja.
0,5 članarina
ZČDS
ZČDS in omenj. ustanov
ZČDS in ČD
ZČDS in RTV ZČDS, ČD
6.	GOSPODARJENJE V ČEBELARSTVU		
6.1.	Vzpodbujati čebelarje, da izkoristijo novo zakonodajo in ustanavljajo pridelovalno-prodajne čebelarske za-		ZČDS
	druge.		ZČDS, ZČOJ in zvezni organi
6.2.	S poslovnimi čebelarskimi organizacijami moramo -doseči večkratno letno usklajevanje odkupnih cen medu in drugih čebeljih pridelkov. Doseči moramo uvozne carine in kontrolo kakovosti uvoženega medu.		
6.3.	Za zaščito domačih sortnih medov in potrošnika je -potrebno uvesti zaščitno znamko domačih medov.	od prodaje nalepk	ZČDS
6.4.	Za prevažalce, ki s specialnimi vozili prevažajo čebele -na pašo, moramo doseči znižanje zavarovalnih premij.		ZČDS, RKPZ zavarovalnice
6.5.	Nuditi moramo informacije in pomoč čebelarjem pri -preskrbi embalaže.		ZČDS
7.	ORGANIZIRANOST ČEBELARJEV		
7.1.	Tudi v bodoče bomo skušali pridobiti čimveč neorganiziranih čebelarjev v vrste ZCDS in nuditi vso pomoč društvom z znižanjem članarine.	dotacije	ZČDS, ČD
7.2.	Ohranjali in izboljševali bomo vse obstoječe in uvajali nove oblike samoupravne organiziranosti naše organizacije.		ZČDS, ČD
LEGENDA KRATIC:
ČD	-	čebelarska društva
ZČDS	-	Zveza čebelarskih društev Slovenije
RKKGP	-	republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
KIS	-	Kmetijski inštitut Slovenije
ZZS	-	Zadružna zveza Slovenije
SSIK	-	Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu SR Slovenije
RVU	-	republiška veterinarska uprava
CPK	-	center za pospeševanje kmetijstva
PSV	-	poslovna skupnost za veterinarstvo
RKPZ	-	Republiški komite za promet in zveze	Slovenije
RSS	-	Raziskovalna skupnost Slovenije
DELEGIRANJE DELEGATOV NA SEJO SKUPŠČINE ZČDS
Čebelarske družine oziroma društva iz tistih občin, kjer nimajo organiziranih občinskih čebelarskih zvez (ali društva za vso občino), opozarjamo na spremenjeni 19. člen pravil ZCDS, ki jih je skupščina ZČDS sprejela 16.4. 1988 in smo jih objavili v Slovenskem čebelarju št. 12/88 in 1/89. Člen namreč določa, da čebelarske družine in društva iz iste občine delegirajo na skupščino ZČDS samo enega skupnega delegata za vse ČD iz občine.
Predlagamo, da čebelarske družine oziroma društva z območja občine, v kateri nimajo medsebojne občinske povezave, Ubiaiiuvijo občinsko kuurdinacijsku telo
(lahko koordinacijski odbor), ki bo sestavljeno iz predstavnikov vseh družin oziroma društev z območja občine. (Predlagamo, da bi bili v tem telesu predsedniki in tajniki ČD.) Tako telo bi določilo čebelarsko društvo, ki bo v tekočem letu delegiralo občinskega delegata za skupščino ZČDS, poleg tega pa bi se tudi dogovarjalo o sodelovanju občinskih veterinarskih organov občinskih skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje (čebelarstva), o enotnem dopolnilnem usposabljanju čebelarjev in čebelarskih preglednikov, o urejanju pašnih razmer na območju občine itd. Za ustanovitev takega telesa je potrebna le dobra volja vodstev ČD in sklep njihovega
upravnega odbora. (Potrebna ni nobena registracija in sprejemanje kakršnihkoli statutov oziroma pravil.)
Čebelarskim družinam oziroma društvom, ki so po abecedi prve v občini, predlagamo in jih prosimo, da prevzamejo pobudo in skličejo sestanek predsednikov in tajnikov z območja svoje občine. Če se kljub vsemu ne bi uspeli sestati in dogovoriti, predlagamo, da letos zastopa CD občine delegat ČD, ki je po abecedi prva v občini. (Primer: v občini Domžale sta čebelarski društviDomžale - z več družinami -in Moravče. Če se ne bi uspeli drugače dogovoriti, naj bi letos na skupščino ZČDS delegiralo skupnega občinskega delegata ČD Domžale, naslednje leto pa ČD Moravče.)
Prosimo, da nas o vaši odločitvi obvestite tako, da nam pisno ali po telefonu
(061) 210-992 sporočite naslov ČD ali delegata, ki bo aprila letos na skupščini ZČDS zastopal čebelarje. Tudi ostale občinske čebelarske organizacije (zveze ali društva) prosimo, da nam sporočijo naslove delegatov za sejo skupščine ZČDS. Gradivo za skupščino bomo poslali vsem ČD v Sloveniji. Prosimo, da ga v čebelarskih društvih preučite in svojemu občinskemu delegatu posredujete napotke.
Vse občinske čebelarske zveze ali novoustanovljena koordinacijska telesa prosimo, da nam sporočijo naslove, na katere bomo naslavljali pošto za čebelarje v občini.
Upamo, da vas s tem ne bomo preveč obremenili, nam pa bodo podatki v veliko pomoč.
Strokovna služba ZČDS
SAVNIČANI SE NE BOJIJO VAROZE
Na občnem zboru sevniških čebelarjev, ki je bil 10. decembra 1989, smo med drugim opozorili na uspešen boj dobre stotnije čebelarjev, ki gospodarijo z več kot 2800 panji, proti hudi gnilobi čebelje zalege in varozi. Vse več preglavic pa povzroča Sevničanom poapnela zalega, o čemer strokovnjaki zelo malo pišejo, je dejal predsednik Franc Zagorc.
Minka Zupančič iz Krškega, ki jo čebelarji poznajo kot zagnano čebelarko, je ugotovila, da je sevniško društvo doseglo lepe uspehe pri zdravljenju čebel, sajenju medovitih rastlin in delu z mladimi čebelarji.
Tajnik Viktor Kladnik je poročal o uspešnem zdravljenju poapnele zalege z natrijevim benzoatomin vitaminom C. Prebral je tudi finančni načrt za leto 1 990, ki je ocenjen na 30.000 dinarjev. Sprejeli so tudi srednjeročni načrt do leta 1 995, ta pa obsega izobraževanje, širjenje medovitih rastlin in zdravstveno varstvo čebel. Na osnovnih šolah Sevnica, Boštanj in Blanca delujejo čebelarski krožki. S sajenjem medovitih rastlin predvidevamo povečan donos medu, ki naj bi se do leta 1 990 povečal na 1 8 kg na panj!
Veterinarski inšpektor Hinko Maver je na predavanju o higieni v čebelarstvu predlagal, naj posavski čebelarji ponovno
zahtevajo intervencijski uvoz zelo uspešnega in za uporabo enostavnega zdravila fluvalinata, kot je to storila lansko leto Avstrija.
Marko Debevc je predaval o vzreji matic in praktični uporabi fluvalinata. Komisija za zdravstveno varstvo čebel ugotavlja, da se čebelarjem zaradi učinkovitega zdravila fluvalinata ni več treba bati nadležne va-rooze. Komisijo vodi študent IV. letnika veterine Blaž Jene in prav njegova sedanja funkcija pri društvu in status študenta sta se izkazala za posrečeno kombinacijo. Jene je namreč dobil prve informacije in ploščice tega zdravila pri prof. Senegačniku. Tako so Sevničani zaorali ledino pri zdravljenju varooze s fluvalinatom v Posavju.
Upamo, da bodo pristojni republiški organi nekoliko prožnejši in hitrejši pri registraciji tega učinkovitega novega zdravila. Društvo je leta 1986 kupilo napravo »dihur« in z njo precej ceneje kot s folbexom uspešno zdravilo varoozo. Nekateri člani komisije pa so poizkušali zatirati varoozo tudi z omejitvijo zaleganja.
Na občnem zboru so prejeli odličja Anton Janša II. stopnje Franc Repar, III. stopnje pa Matija Jermančič in Bruno Plauštajner. Za uspešno vodenje čebelarskega krožka na OŠ v Boštanju je prejel
pohvalo Franc Marolt, za doseženo 7. mesto pa sta bila pohvaljena tudi Mitja Lisec in Dejan Podlipnik. Pohvala je bila izrečena tudi Osnovni šoli Boštanj. V čebelar-
skem društvu Sevnica tudi letos ni osipa članstva.
Tajnik
VIKTOR KLADNIK
NAŠ KROŽEK
Tudi v Mozirju v Zgornji Savinjski dolini imamo šolski čebelarski krožek. Ustanovljen je bil leta 1979. V krožku sodelujejo mentor, predsednik, blagajnik, tajnik in drugi člani krožka. Vsi skrbimo za red in čistočo v čebelnjaku in v njegovi okolici. Mentor našega krožka je od vsega začetka Jože Goltnik iz Mozirja. Na pobudo čebelarske družine, čebelarskega društva in Jožeta Goltnika so začeli ob šoli graditi čebelnjak. Ko je bil zgrajen, so se začeli ob njem zbirati znanja željni učenci. Prvo leto se je vpisalo v krožek več kot 30 učencev, vendar je bilo vztrajnih le 20 začetnikov. Čebelariti so začeli s štirimi panji, ki jim jih je podarila čebelarska družina. Vsako leto se je število panjev s čebelami povečevalo. Letos smo dobili še tri panje, tako da jih imamo sedaj 12. Zdaj, ko je več panjev, pa sodeluje v krožku le 1 3 učencev. Ob koncu
tega šolskega leta nas bo večina končala 8. razred, zato bomo zaradi drugih obveznosti najverjetneje prenehali obiskovati krožek. Tako se bo zmanjšalo število krož-karjev, vendar upamo, da bo krožek obstajal še naprej in da nas bodo nadomestili mlajši. Nekateri, ki so pred nami sodelovali pri krožku, so že postali dobri čebelarji. Več nas je, ki bi radi postali čebelarji, vendar zaradi dragih pripomočkov to ni mogoče. Letos smo iz devetih panjev iztočili 1 30 kg medu. Od tega smo ga 30 kg podarili OS Mozirje, ki nam zato omogoči prevoz na tekmovanja. V desetih letih obstoja se lahko pohvalimo tudi z nekaj uspehi. Večje uspehe smo dosegli v nižji in srednji skupini. Upamo, da bo uspehov še več in da bo krožek uspešno deloval še veliko let.
Simon Gračner, 14 let 8. razred
KAJ DELA IN PRIPRAVLJA ČEBELARSKA DRUŽINA BLED?
Člani čebelarske družine Bled smo na letnem občnem zboru in nato na prvi seji novooblikovanega izvršilnega odbora obravnavali in sprejeli precej obsežen program dela in nalog za prihodnje obdobje.
Za vsako od sprejetih nalog smo določili, kdo je zanjo odgovoren in njegove pomočnike, ki so obveznost sprejeli.
Katere so najbolj zanimive naloge? Blejski poletni čebelarski sejem bomo iz začetnih zelo uspešnih poskusov preteklih let izpopolnili in utrdili kot tradicionalno, vsakoletno in najpomembnejšo akcijo naše družine. Sejem bo prodajni, razširjen s privlačno razstavo, strokovnimi razgovori in izmenjavo čebelarskih izkušenj. Na sejmu bomo predstavili in prodajali tržne viške čebelarjev. Naše pridelke bomo označili s posebno razpoznavno zaščitno znamko v lični embalaži, namenjeni pa bodo predvsem turističnim gostom Bleda, npr. »blejski« med, to je med, pridobljen izključno na območju naše obči-
ne. Skratka, poleg bogatenja turističnih prireditev na Bledu in splošnega pospeševanja razvoja čebelarstva, želimo s sejmom pridobiti tudi določene gospodarske koristi za vloženo delo naših čebelarjev.
Letos smo se namenili primerno obeležiti in počastiti spomin na dogodek, ko so naši predniki pred dobrimi 70. leti ustanovili Čebelarsko družino Bled. Priprave za proslavo so že v teku in tako se obeta lep in odmeven dogodek v turistični sezoni Bleda, ki ga bomo morda združili s sejemskimi dnevi ali pa s čebelarskim družabnim srečanjem ob cerkvici na Katarini v mirnejših dneh zgodnje jeseni.
V	načrtu imamo postavitev čebelnjaka naše družine, ki naj bi stal v parku osnovne šole na robu turističnega središča Bleda. Služil naj bi tudi kot šolski čebelnjak za čebelarski podmladek - krožek mladih čebelarjev, ki ga na Bledu pogrešamo. Čebelnjak naj bi bil zgrajen v posodobljeni tradiciji gradnje gorenjskih čebelnjakov ter tako
učinkoval vzgojno in olepševalno.
S kroniko čebelarjenja na našem območju želimo izpopolniti pregled preteklega in sedanjega stanja in dogodkov, za kar si že nekaj let prizadeva sedanji podpredsednik družine Marjan Zalokar, ki je eden od najmarljivejših organizatorjev ter izvajalcev čebelarskih akcij na Bledu. Osnovali bomo arhivirane-kartotečne podatke vsakega posameznega čebelarstva v naši družini, ki naj bi vsebovali čim več podatkov in tudi slikovno dokumentacijo. Izdelali bomo bolj natančno karto pašnega katastra z vrisanimi lokacijami in gostoti čebeljih družin posameznih čebelarstev. Ta nam bo v pomoč pri morebitnih večjih razširitvah obstoječih ali pri ustanavljanju novih čebelarstev, da bi bila enakomerneje porazdeljena po pašnem območju.
Nadaljevali in izpopolnjevali bomo že doslej vpeljane zdravstvene akcije pri naših čebelah. Pravočasno se bomo pripravili na najbolj uspešen način borbe proti grozečemu širjenju poapnele zalege. Okrepili bomo splošno zdravstveno kontrolo naših čebel, da bi v kali zatrli in omejili bolezni, predvsem najbolj nevarno hudo gnilobo, ki je v naših čebelnjakih na srečo še nismo zasledili.
V	borbi proti zajedavski varoi bomo prisiljeni zaradi družbene nesposobnosti in brezbrižnosti ravnati samozaščitno. Ker smo uporabljali lastne biološke postopke in lasten način uporabe uvoženega sredstva klartan s fluvalinatom, smo že doslej rešili mnoga čebelarstva. Tako kot lansko leto bomo tudi letos vsi čebelarji hkrati pričeli z jesenskim zdravljenjem proti varoozi. Upamo, da se bomo za ta najbolj učinkovit, preprost in relativno cenen način samozaščitno dogovorili vsi slovenski čebelarji ter določili dan enotnega začetka zdravljenja, da nam ne bi že očiščene družine oku-ževale z varoo družine, ki še niso očiščene.
Ker z zdravljenjem ne smemo začeti, dokler iz panjev ne odstranimo vseh satov, namenjenih za točenje, moramo počakati, da preneha zadnja izdatna paša, ki v naših krajih lahko traja do srede avgusta, ponekod pa še dlje. Zato bo po našem mnenju verjetno potrebno enotno pričeto zdravljenje proti varoi v Sloveniji pomakniti na 1. september; vsekakor pa naj bi se zdravljenje ne pričelo pred 1 5. avgustom.
Stalno bomo morali tudi sodelovati in
bdeti nad početjem kmetovalcev, sadjarjev, železničarjev in drugih, da nam ne bodo zaradi brezbrižnosti zastrupljali čebel, kar se, žal, pogosto dogaja. Celo preštevilen stalež lovne divjadi povzroča škodo čebelam, saj v kopnih zimah in na sončnih parobkih tudi v snežnih zimah popolnoma popasejo spomladansko reso.
Med naše trajne naloge smo uvrstili tudi okrepljeno skrb za ohranitev in izboljšanje čebeljih paš. V blejskih parkih, obcestnih drevoredih in gozdovih imamo obilo možnosti za širjenje medovitih dreves. Na ustreznih lokalnih forumih se bomo zavzeli, da bodo sadili le čebelam najbolj koristna drevesa in grmovnice.
Namenili smo se tudi izboljšati učinkovitost našega čebelarjenja, torej se bomo posvetili skrbi za povečanje čebeljih pridelkov in drugih koristi čebelarjenja. To smo se namenili doseči z organiziranim izpopolnjevanjem znanja in nesebično medsebojno izmenjavo izkušenj pa tudi z akcijo pasemske selekcije naših čebeljih rodov. Naš namen je doseči kolikor mogoče zgledno rejo pasemsko čiste kranjice z najboljšimi nabiralnimi, nerojivimi, čistilnimi in drugimi pozitivnimi lastnostmi. Pri tem si bomo pomagali z ustanovitvijo strokov-no-svetovalne komisije, ki bo obiskovala čebelarstva, ugotavljala objektivno stanje in svetovala izboljšave. Predvsem se želimo čimprej znebiti vseh izrazito pasemsko nečistih matic (ki zalegajo čebele z rumenimi obročki) ter vseh izrazito rojivih in nekvalitetnih matic. Za začetek bo treba opustiti prakso mnogih čebelarjev, da vzrejajo matice iz družin, ki prve rojijo. Čebelarji bi si morali med seboj izmenjavati najboljše mlade matice. Selekcionirane matice pa bomo našim čebelarjem poskusili pridobiti tudi od priznanih rejcev matic z zgornjegorenjskega območja.
Seznam nalog s tem še ni izčrpan. Že samo omenjene pa kažejo, da je dela v vsaki čebelarski družini na pretek. Nekoliko obširnejše poročilo o naših nalogah pa je lahko kljub nekaterim posebnostim zaradi položaja Bleda koristen napotek tudi kaki drugi družini, ki takih nalog še ni sprejela med svoje obveze.
Predsednik ČD Bled dipl. inž. arh. Marjan Debelak
PROSLAVA 75-LETNICE ČD NA GORIŠKEM
RUDI BRAJDIH, IVAN HORVAT, LOJZE LIČEN
Proslavo v spomin na 75-letnico ustanovitve »Slovenskega čebelarskega društva na Goriškem«, ki je bila 24. 12. 1989, je pripravilo ČD Nova Gorica ob podpori Občinske čebelarske zveze Nova Gorica.
Po pričevanju naših znanih čebelarjev sega čebelarstvo na Goriškem v leto 1873.0 častiti starosti našega društva pa nam priča na novo odkrita registracija »Pravil slovenskega čebelarskega društva za Goriško« pri cesarsko kraljevem namestništvu v Trstu, dne 6. julija 1914, pod št. 12/8-85.
Čebelarstvo je cenjeno ne le zaradi zdravih pridelkov, temveč tudi v poljedelstvu in sadjarstvu, kjer cenijo njegovo opraševal-no vlogo. Zato se v zadnjih letih uveljavlja tudi v naši družbi.
Poleg navedene ocene ne smemo prezreti naloge, ki jo je društvo opravljalo v dobi raznarodovanja slovenstva. Ta čebelarski zbor je namreč zajel vso takratno slovensko elito, ki je z vso vnemo zajezila raznarodovanje, celo s potujočimi čebelarskimi učitelji. O tem nam priča tudi ime društva - »Slovensko čebelarsko društvo za Goriško«. S tem so jasno izrazili, »kaj so in kaj hočejo biti«.
Ta dejstva nam potrjuje tudi slavnostni ovor Stanka Murovca ob razvitju prapora D Nova Gorica leta 1 979, v katerem je poudaril predvsem ustanovni občni zbor v Gorici, ki je bil 1.6.1 91 4, ko so v slavnostnem vzdušju izvolili organe društva. Predsednik je postal Josip Rakušček, namestnik Ivan Podgornik, tajnik pa Franc Košec. Odborniki so postali Josip Vaško, Janko Vodopivec, Avgust Reggi in Ivan Fonzari, njihova namestnika pa Anton Mlekuž in Ivan Uršič.
O	ustanovnem občnem zboru je poročal tudi Slovenski čebelar v 7. številki leta 1 91 4. Ti člani so kot predstavniki tedanje inteligence pokrivali celotno Goriško, Tolminsko in Vipavsko dolino ter Kras.
Člani komisije za raziskovanje tega zgodovinskega obdobja in zbiranje gradiva so bili Stanko Murovec, Ivan Horvat in Rudi Brajdih. Po smrti Staneta Murovca je njegove naloge prevzel Lojze Ličen. Stanko Murovec je bil izjemen pričevalec, iskren in
izkušen čebelar, povrh pa še dober tovariš z veliko humorja. Škoda, da ga je kruta smrt iztrgala iz naše srede, saj bi nam s svojim vsestranskim in obsežnim znanjem obogatil današnje slavje.
Tegobe prve in druge svetovne vojne so slabo vplivale na razvoj čebelarstva. Društveno življenje je bilo ovirano. Narodnostno zatiranje se je s pojavom fašizma stopnjevalo, s tem pa se je izgubljalo dragoceno čebelarsko gradivo.
Da nam je uspelo odkriti »Pravila«, se moramo zahvaliti pokojnim čebelarjem z ožje Goriške: Jožefu Pavletiču, Pavletu Gorkiču, Antonu Žnidaršiču, znanem konstruktorju AŽ panjev, Francu Gorkiču, Jožetu Staniču, Petru Fornazariču, Danilu Budinu, Ivanu Krpanu in še mnogim drugim, ki so veliko prispevali k sedanji ravni čebelarstva na Goriškem.
Pravila in nekatere dokumente je društvu odstopila čebelarka Anica Pavletič, vdova poklicnega čebelarja Jožeta. Če ne bi bila z vsem predana čebelarstvu in naši družini, bi gotovo šlo vse v izgubo. Zadnja leta se v naše društvo vse pogosteje včlanjujejo tudi ženske, kar je gotovo tudi njena zasluga.
Čeprav je današnja proslava skromna, se skušamo z njo oddolžiti vsem našim čebelarskim prednikom, ki so s srcem in dušo hrepeneli po vsestranskem izobraževanju in po ohranjanju slovenstva.
Naj bo naslednja proslava ob 80-letnici bogata, pestra, združena s prazničnim družabnim razpoloženjem. V dobro zato vzemimo rek: »Trudimo se in učimo, sicer ostanemo skaze vse življenje.«
Slavnostni občni zbor so poleg članov čebelarjev iz Nove Gorice obogatili tudi predstavniki ČD Kanal Brda, ČD Sežana, predstavnika občinske čebelarske zveze ter predstavnika veterinarskega kmetijskega zavoda iz Nove Gorice.
Tudi mladi čebelarji krožka rji so počastili visoki jubilej naše čebelarske organizacije, in to iz osnovne šole IX. Korpus iz Nove Gorice in osnovne šole iz Solkana. Prisotne pa so tudi seznanili s svojim delom in načrti za bodočnost.
Tudi živahna razprava po proslavi je v
marsičem razbirstrila probleme, zlasti glede kužnih bolezni čebel. Prisotne je o tej problematiki strokovno poučil predstavnik kmetijsko veterinarskega zavoda Nova
Gorica. Dogovorili so se, da se bodo ponovno srečali 24. februarja 1990 ob
1	7. uri v osnovni šoli IX. korpusa v Novi Gorici.
Obletnice
FRANC ČEŠNOVAR - 80-LETNIK
Te dni praznuje Franc v krogu svoje družine in prijateljev častitljivo 80-letnico.
Čebelarji ČD Nova Gorica mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi bil še dolgo tako ustvarjalen in aktiven predsednik komisije za zatiranje kužnih bolezni na območju novogoriškega društva.
Ob vseh težavah v čebelarstvu je bil vedno kos vsem nalogam in dejaven tudi v razpravah na debatnih večerih ČD Nova Gorica.
V	dolgem in bogatem življenju je kot zaslužen čebelar prejel odličja Anton Janša
III., II. in I. stopnje, ob 90. obletnici slovenske čebelarske organizacije pa tudi posebno plaketo, o čemer pričajo članki v SČ št.
3/80 in št. 4/88.
Čeprav Franc ni primorski rojak, se je s svojo predanostjo popolnoma vključil v čebelarsko druščino, ki jo je bogatil s prijaz-
FRANC LEVSTEK-80-letnik
Malo pred zaključkom leta 1989 je praznoval 80-letni jubilej Franc LEVSTEK, ki se je z vsem srcem lotil dela v ČD Ribnica, saj je njegov soustanovitelj. Vrsto let je zelo uspešno in strokovno opravljal delo tajnika. Mnogo je prispeval, da je društvo dobilo svoje prostore. Bil je tudi med pobudniki za ustanovitev občinske zveze, hkrati pa je tudi zapisovalec dediščine našega čebelarstva, ki bo kmalu končana.
Občasno objavlja svoje prispevke tudi v Čebelarju. Skrbi za izobraževanje naših čebelarjev. Ukvarja pa se tudi z organizacijo pasišč na področju občine in je pobudnik še drugih naprednih idej v prid mladim in starim članom.
France želi zavarovati zgodovino naših prednikov tudi na drugih področjih, saj z
vso vnemo zbira gradivo o starih mlinih v občini Ribnica.
nim humorjem, čebelarjem pa vedno vlival pogum za nadaljnje delo.
Se na mnoga leta, Franc!
Prijatelji - čebelarji
Zelo plodno je desetletja deloval kot sekretar ZTKO. Za svoje neumorno delovanje je prejel vsa čebelarska odličja in priznanja, zadnje leta 1 989. Prav tako je nosilec več državnih odlikovanj, priznanj občine Ribnica in nosilec najvišjih športnih odlikovanj.
Čebelarji Čebelarskega društva Ribnica
Osmrtnice
FRANC METELKO
Oktobra 1989 smo se na Žalah v Ljubljani poslovili od čebelarja Franca Metelka. Pokojni se je rodil leta 1925 na Gmajni pri Raki na Dolenjskem. Že kot otrok je vzljubil čebele in jih vzgajal z znanjem, ki si ga je pridobil v šoli. Vse to je mladega Franca pripeljalo med čebelarje. Življenjska pot ga je zanesla v Ljubljano, a v Dolenji vasi pri Raki si je postavil dom in sodoben čebel-
se mu iskreno zahvaljujemo za vse opravljeno delo in mu želimo še trdnega zdravja. Prepričani smo, da bo zmogel končati svoje kronike in na ta način ohraniti zgodovino preteklega in sedanjega časa.
Čebelarji ČD Ribnica
njak. Bil je član Čebelarskega društva Raka. Kljub oddaljenosti je bil vedno med nami, tako na sejah kot na občnih zborih. Zavzeto je sodeloval v razpravah in rad je pomagal tudi drugim čebelarjem. Prav zato je prejel odličje Anton Janša III. stopnje.
Njegovo delo pri čebelah bo nadaljevala njegova žena, ki je tudi članica našega čebelarskega društva, pri delu pa ji želimo obilo uspeha.
Čebelarsko društvo Raka
MALI OGLASI
PRODAM 20 čebeljih družin na 9 satov. Tel.: (064) 38-022.
10 DOBRO ohranjenih LR panjev prodam. Tone Iršič, Preserje 76, Škofja vas, tel. (063) 35-675. PRODAM montažni čebelnjak za 10 AŽ panjev (2 x 5) in eno vrsto prašilčkov. Marko Miklič, 31 3-044 int 21-49 dopoldan.
PRODAM TAM 5500 s kontejnerjem in 42 novimi naseljenimi AŽ panji 10-satarji, z velikim delovnim prostorom. Možnost povečanja za 66 panjev. Tel.: 851 -496 od 14. ure dalje. Tone Čolnar, Trata 11/1 1, 61330 Kočevje.
POCENI prodam dva čebelnjaka s čebelami in vso pripadajočo opremo. Milka Vovk, Cesta na Ostrožno 113, Celje, tel.: (063) 36-722.
PRODAM 14 rabljenih AŽ panjev 9-satarjev (cena: četrtina vrednosti novih). Nikolaj Ferenčič, Miklošičeva 32, Murska Sobota, tel.: (069) 22-382.
PARCELO 1 500 kv. m v bližini toplic, zelo lepa lega, izredna paša za čebele, s priglašeno gradnjo čebelnjaka prodam. Tel.: (061) 554-703.
VEČ čebeljih družin na 10, 7 in 5 satov AŽ mere prodam. Tel.: (068) 73-486.
TAM 2001, predelan v prevozni čebelnjak za 36 AŽ panjev z atestom ter registriran, vozen z B kategorijo, prodam. Tel.: (061) 612-043.
PRODAM razstojišča ALU za 9-10 satarje. Tel.: (062) 774-907 vsak dan od 1 8. do 20. ure. PRODAM grelce za panje. Ugodno za zanesljivo zadimljenje in zgodnji razvoj čebeljih družin. Zahtevajte prospekt. Hrvoje Erpačič, Bornji Bukovac 129, 41050 Zagreb, tel.: (041) 224-009. UGODNO prodam rabljene AŽ panje s pitalniki in osmukalniki za pelod s pitalnim sladkorjem. Okovan čebelnjak z 10 vdelanimi AZ panji, ki se vključi za prevoz na vsak osebni avto. M. Mencej, Ljubljana, Vodovodna 39, tel.: (061) 344-864.
PRODAM zdrave in močne čebelje družine na AŽ satju, 7-satarji, konec marca-začetek aprila. Ribnikar, Kranj, tel.: (064) 21-654.
IZDELUJEM plastične matične rešetke za LR panje dimenzije 504x412 mm, debeline 0,5 mm, za zaklade in ostale dimenzije po naročilu, begalnice za izgon čebel iz medišč in spenjalce za povezovanje LR panjev. Prodam tudi okvirčke za polnaklade in (2/3) Farrarjeve, tj. 1 7 cm naklade. Ing. Miro Rukavina, Marije Havličeve 38, 61117 Ljubljana, tel.: (061) 576-364.
PRODAM zaradi bolezni večje število čebeljih družin. Lojze Praprotnik, Pod sijo 18, 64290 Tržič, tel.: (064) 50-727.
ČEBELJE PAŠE NA OLJNICAH
Od republiškega Zavoda za statistiko smo zahtevali podatke o zasejanih površinah z oljno ogrščico oziroma repico. Posredujemo vam naslove kmetijskih delovnih organizacij, ki imajo zasejane večje površine (nad 20 ha) v domači ali drugih občinah. Za določitev točne lokacije stojišča se dogovorite neposredno z lastniki oziroma uporabniki posejanih zemljišč.
1.	Agraria Brežice, TOZD Kmetijstvo -	
	Šentlenart, 68250 Brežice	47 ha
2.	Agroemona Domžale, TOZD Poljedelstvo, govedoreja -	226 ha
	Levstikova 39, 61230 Domžale (v občinah Domžale, Kamnik, Lj. šiška)	(157+26+43)
3.	Mercator, Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva -	116 ha
	Cesta na Loko 4, 61000 Ljubljana (v občini Grosuplje in Lj. - Vič-Rudnik)	(53+63)
4.	Mercator, FARMA -	
	Stična 1, 61295 Ivančna Gorica	37 ha
5.	Mercator, KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo-	113 ha
	Begunjska 5, 64000 Kranj (v občini Kranj in Škofja Loka)	(70+43)
6.	66 Brežice, TOZD Hortikultura, plantaže in gradnje -	
	Gornji Lenart 28 a, 68250 Brežice (občina Krško)	30 ha
7.	Mercator Agrokombinat, TOZD Poljedelstvo -	
	Kamličev trg 1, 68311 Kostanjevica	45 ha
8.	Tima Agrokombinat Lenart -	
	Spodnji Porčič 1, 62230 Lenart v Slov. Goricah	120 ha
9.	ABC Pomurka, KG Rakičan, TOZD Poljedelstvo -	
	Kolodvorska 1, 69220 Lendava	20 ha
10.	Mercator, KZ Medvode -	
	Cesta ob Savi 11,61215 Medvode	30 ha
11.	ABC Pomurka, KG Rakičan, TOZD Poljedelstvo -	
	Lendavska 5, 69000 Murska Sobota	141 ha
12.	Mercator, KZ Krka, TOZD Brazda -	
	Mihovica 29, 68310 Šentjernej	135 ha
13.	KK Ptuj, TOZD Osojnik -	
	Štuki 23, 62250 Ptuj	20 ha
14.	KK Ptuj, TOZD Dravsko polje -	182 ha
	Kopališka ulica 25, 62325 Kidričevo (v občini Ptuj in Slov. Bistrici)	(64+118)
15.	KK Slov. Bistrica, TOZD Lastna kmet. proizvodnja	
	Vinarska 3, 62310 Slovenska Bistrica	70 ha
16.	KZ Slovenske Konjice, TOZD Lastna proizvodnja -	
	Oplotniška c 1, 63210 Slovenske Konjice	42 ha
17.	Hmezad KK Šmarje, TOZD Kmetijstvo -	
	Šmarje 1 54, 63240 Šmarje pri Jelšah	23 ha
18.	Hmezad Kmetijstvo, TOZD Kmetijstvo -	
	Latkova vas 124, 63312 Prebold	21 ha
19.	Tima, Agrokombinat Maribor, TOZD poljedelstvo	
	Partizanska c 6, 62000 Maribor	202 ha
20.	Tima, KZ Rače -	
	Cesta Talcev 1, 62327 Rače	28 ha
21.	K K Ptuj, TOZD Ptujsko polje -	
	Domova 2, 62252 Domova	149 ha
22.	Druge organizacije in podjetja	58 ha
Zasebni sektor ima po prvih podatkih posejanih 291 ha z oljno ogrščico oziroma repico.
OBVESTILO VZREJEVALCEM MATIC
Vse vzrejevalce, ki bi radi v letu 1990 pričeli z vzrejo matic za prodajo, obveščamo, da morajo svojo dejavnost prijaviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacquetova 2, 61000 Ljubljana - čebelarstvo do 1 5. marca 1 990. Do konca marca vas bo obiskal sodelavec KIS in na vzrejnem čebelnjaku odvzel vzorec čebel za preiskave. V letošnjem letu bodo vse matice iz registriranih vzrejevališč premirane s 70,00 din na matico. O vseh nadaljnjih pogojih pa boste naknadno obveščeni.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE -ČEBELARSTVO
OBVESTILO ČEBELARJEM
ČD BARJE poziva vse čebelarje, ki mislijo prepeljati čebele na njihovo območje, da se predhodno javijo pri tov. Cirilu Ovniku, Ižanska 305, zaradi dodelitev prostora. S seboj naj prinesejo veljavno zdravniško spričevalo. Ta ukrep je nujen zaradi preprečevanja razširjanja hude gnilobe čebelje zalege.	^	R...
MEDNARODNI SIMPOZIJ O STANDARDIH KAKOVOSTI ČEBELJIH PRIDELKOV, OD 24. DO 26. MAJA 1990 V OHRIDU V MAKEDONIJI
Svetovna čebelarska organizacija APIMONDIA in Zveza čebelarskih organizacij Jugoslavije bosta od 24. do 26. maja 1990 v OHRIDU pripravili mednarodni strokovni simpozij na temo »Standardi kakovosti čebeljih pridelkov, bolezni čebel in ostanki v medu«.
Strokovni organizatorji simpozija so veterinarski inštitut univerze »Ciril in Metod« iz Skopja, Čebelarska zveza Makedonije, in čebelarska zadruga Napredek iz Skopja.
Uradni jezik simpozija bo angleški, poskrbljeno pa bo tudi za prevajanje v srbohrvaščino. Kotizacija za udeležence znaša 500,00 din, vplačati pa jo je potrebno najkasneje do 1. maja 1 990 na žiro račun številka 41 100-678-5556, Pčelarski sojuz na Makedonija, Skopje, z oznako »Za simpozij«. Prosimo vse, ki bodo na simpoziju sodelovali z referati, da se prijavijo do 1. marca 1990, povzetek referata v angleškem in srbohrvaškem jeziku (trideset tipkanih vrstic) pa pošljejo najkasneje do 1. maja 1990.
V času simpozija bo tudi seja izvršnega odbora Apimondie, zaradi česar se bo simpozija udeležilo več znanih strokovnjakov s področja čebelarstva iz sveta in še posebej iz Evrope.
V okviru simpozija bo organizirana tudi prodajna razstava.
IV.	STROKOVNO POSVETOVANJE ČEBELARJEV MAKEDONIJE
Takoj po simpoziju, tj. v nedeljo, 27. maja 1 990, bo Čebelarska zveza Makedonije organizirala četrto tradicionalno strokovno posvetovanje makedonskih čebelarjev. Na posvetovanju bodo predavali:
- dr. Raymond Borneck, predsednik Apimondie: Najnovejši razvoj čebelarstva v svetu;
- dr. W. Ritter: Najnovejše ugotovitve pri zdravljenju čebeljih bolezni;
- dr. Duro Sulimanovič: Preprečevanje in zdravljenje varooze;
- dr. Jovan Kulinčevič: Pravilno čebelarjenje in preprečevanje bolezni.
Govorili pa bodo tudi o prodaji čebeljih pridelkov v prihodnosti.
Kotizacija znaša 20,00 din in jo je potrebno vplačati do 1. maja 1990 na žiro račun 40100-678-5556, z oznako »za posvetovanje«. Prijave sprejemajo do 1. marca 1990.
Pčelarski Sojuz na Makedonija Ul. Damegrujev 28/3, 91000 Skopje, tel. (091) 211 -450
KAS
Naravni zvarek (čaj) iz borovih vršičkov in pelina ali le sestavine zanj vam nudi JANEZ FIRM, Podšentjur 10 61270 LITIJA Tel.: (061) 882-096
KAS zmanjšuje možnost pojava noseme, pospešuje spomladanski razvoj in ovira razvoj varoe. Dodajamo ga sladkorno-medenemu testu, ledencem, spomladanski dražilni krmi, krmi za brezpašno dobo in jesenski dopolnilni krmi.
RAZSTAVA NA DUNAJU
Vse, ki želite obiskati čebelarsko razstavo na Dunaju,obveščamo, da je odprta do 26. aprila 1 990.
Obisk je možen vsak dan od 1 0.00 do 1 8.00 ure, v nedeljo od 1 0.00 do 1 3.00 ure. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. Razstava je v Avstijskem etnografskem muzeju, Laudon-gasse 1 5-1 9, Dunaj.
Izlete organizira tudi KOMPAS iz Ljubljane, informacije pri Nuši Bajec, telefon (061) 219-090.
ZČDS
PRODAM AŽ, LR in nizkonakladne panje ali samo družine na satju in 4 in 5-satne prašilčke. Uroš ing. Vidmar, Zoisova 22, Bohinjska Bistrica, tel.: (064) 721-230.
MONTAŽNI čebelnjak za 20 AŽ panjev prodam. Tel.: (061) 752-300.
PRODAM odbrane MARIOVSKE matice, družine na 5 LR satih, velike količine medu in mravljinčne kisline. Tel.: (097) 24-364.
PRODAM večje število čebeljih družin na 7 in 10 satov AZ. Povše, tel.: (061) 483-740.
VEČ zdravih močnih čebeljih družin prodam, lahko tudi s panji. Prodam tudi pocinkano točilo, potrebno manjšega popravila. Tel.: (064) 79-055.
IŠČEM mojstra za barvanje panjskih končnic ali njegove naslednike oziroma ljudi, ki o tehniki te umetnosti še kaj vedo, predvsem o sestavi in izdelavi starih barv. Osebo, ki mi bo to sporočila, čaka »čebelarska« ali kaka druga nagrada_po dogovoru. Sporočite na uredništvo Slovenskega čebelarja. PRODAM več čebeljih družin na AŽ satih. Kavčič Miro, St. Žagarja 7A, 64240 Radovljica. PRODAM več naseljenih LR panjev. Jordan Blaževič, Jelovška 37, Bled, tel.: (064) 78-348. PRODAM kamion TAM 4500, prirejen za prevoz čebel ali zamenjam za traktor. Tel.: (061) 771-314.
PRODAM več čebeljih družin na AZ satju. Noč Anton, Selo 42, tel.: (064) 80-631.
PRODAM 20 AŽ panjev. Anton Zupan, Zasip,- Blejska c. 15, tel.: (064) 77-634.
PRODAM večlje število čebeljih družin na AŽ satju. Jože Sever, Semič, tel.: (068) 56-201. PRODAM večje število čebel s panji ali brez. Maks Medved, Dragonja vas 40 a, Cirkovce, tel.: (062) 792-333.
PRODAM večje število čebeljih družin na AŽ satju. Ervin Ficko, Mlajtinci 36, Martjanci, tel.: dop. (069) 22-310, pop. (069) 48-193.
PRODAM stiskalnico za AŽ satnice, naseljene in prazne AZ panje ter sadike akacije, amorfe, japonske sotone. Tel.: (0608) 82-203.
PRODAM TAM 4500, predelan za 48 AŽ panjev in prostorom za točenje medu. Tel.: (069) 70-1 60, Kolenko, Črenšovci 1 59 a.
ČEBELARJI: izdelujem panje na 10 in 7 satov. Tel.: (068) 73-057.
PRODAM 12 čebeljih družin na 9 in 10 satnih AŽ okvirjih. Tel.: (066) 31-166 popoldan. PRODAM do 20 zdravih družin na AŽ satju. Doma sem ob sobotah in nedeljah. Janko Kloboves, 64224 Gorenja vas 175 (nad Škofjo Loko).
V	APRILU prodam 5 čebeljih družin na 9 satov. Franc Hubat, Šmartno 33, Cerklje/Gorenjska, tel.: (064) 42-379.
PRODAM več čebeljih družin na sedmih satih. Tel.: (061) 59-559.
ZARADI bolezni prodam 40 družin AŽ 10 s čebelarskim priborom, vse je vgrajeno na prevoznem čebelnjaku TAM 555_. Tel.: (043) 2_3-960.
PRODAM satnike AŽ mere. Orel, Česnikova.14, Ljubljana, tel.: (061) 559-594.
PRODAM večje število čebeljih družin na AŽ satih. Tel.: (061) 551-568 ali 741 -542.
PRODAM ROJE konec meseca maja. Matice so 89/90. Roje pošljem v posebnih tuba-paketih ali pa jih prevzamete osebno. Prodam tudi roje v LR panju z eno naklado. Bogdan Tesla, Partizanskih pilota 28 c, 57000 Zadar, tel.: (057) 312-854 pozno zvečer.
PRODAM 20 čebeljih družin na 9 ali 10 satih. Franc Pivk, Partizanska 64, Žiri (064) 69-260 int. 73.
PRODAM prevozni čebelnjak TAM 5000 z 48 novimi AZ panji, komplet ali posamezno. Cena ugodna. Tel.: (062) 31 -046 po 1 5. uri.
Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko Koroško in Primorsko» leta 1898.
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3/II, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992.
Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: Andrej Dvoršak, Ivan Esenko, mag. Franc Javornik, Andrej Jernej, inž. Ervin Kuhar, dipl. oec. Aleš Mižigoj, inž. Janez Poklukar.
Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Andrej Dvoršak, mag. Franc Javornik, inž. Janez Poklukar, Boris Slavec in Pavle Zaletel.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič
Lektorica: prof. Nuša Radinja
Letna naročnina za nečlane znaša 250,00 din.
Članarina, v katero je všteta tudi naročnina za Slovenski čebelar, znaša 190,00 din.
Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase.
Cene reklamnih oglasov: cela stran 9.720.000 din, pol strani 4.420.000 din, četrt strani -1.210.000 din. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 46.000 din za besedo, enaka cena velja tudi za osmrtnice, ki presegajo 40 besed.
Številka dinarskega žiro računa pri SDK v Ljubljani je: 50101-678-48636.
Po mnenju št. 421-1/74 pristojnega republiškega organa je časopis oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
Tiska Tiskarna KURIR, Ljubljana, Parmova 39.
Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.
IZŠLA JE NOVA VIDEOKASETA
Izdali smo novo videokaseto ČEBELARJEVA OPRAVILA II. DEL, ki bo dobrodošel učni pripomoček za čebelarje, šole in društva. Film je dolg 52 minut in posnet ria videokasete VHS sistema.
CENA ZA ČLANE JE 300.00 din - CENA ZA NEČLANE JE 375,00 din K CENI PRIŠTEJEMO ŠE STROŠEK POŠTNINE Kaseto lahko naročite pisno ali telefonsko (061) 210-992, poslali vam jo bomo po pošti po povzetju.
Zveza čebelarskih društev Slovenije Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana
N O V O \ VSE ZA ČEBELARSTVO!
Heureka S & D d.o.o., podjetje za čebelarstvo in svečarstvo, je 1. 3. 1 990 v Ljubljani v prostorih (Varnost-Ljubljana) v Koprski ulici 94 (Mestni log), tel.: (061) 261-366 odprlo specializirano trgovino z opremo, stroji, materialom in priborom za čebelarstvo.
Po ugodnih cenah nudimo:
- satnice, valjane, vseh dimenzij
- vse vrste točil Al, prokron, ročni ali motorni pogon
- gonila, odtočne štule, vse vrste košev
- posode, grelce za med
- stroje za odkrivanje satja in za izdelavo satnic
- topilnike voščin vseh vrst
- panje AŽ, LR nakladne, smukalnike
- ostalo drobno orodje in pribor
- posredujemo nabavo opreme in pribora iz uvoza Predelujemo vosek v satnice - garantirano iz vašega voska.
Po najvišjih tržnih cenah odkupujemo staro satje.
Delovni čas od 9. do 12. in 1 4. do 1 8. ure, ob sobotah od 8. do 1 3. ure. Dostop je možen z vsemi prevoznimi sredstvi. Od južne obvoznice smo oddaljeni približno 800 m izvoz Ljubljana-zahod ali Center. V bližini je postaja mestnega avtobusa št. 1 (200 m).
Iščemo tudi strokovne sodelavce s področja čebelarstva.
Za obisk se priporočamo! Pridite - ne bo vam žal!
MALI OGLASI
PRODAM tovorni avto zastava 620 B nosilnosti 1 500, vozen z B kategorijo. Kontejner za 28 AŽ panjev (samonakladalni) lahko s panji in čebelami, ali brez, 20 prašilčkov polnih ali samo družine ter električni topilnik za vosek. Lahko dobite tudi zdravila za zatiranje varooze od 1 8. 3. dalje. Tel.: (066) 31-735.
KUPIM TAM 5500, predelan v prevozni čebelnjak, s čebelami ali brez. Marko Kupljenik, Sp. Gameljne 78, 61 211 Lj.-Šmartno, tel.: (061) 372-752.
PRODAM glasilo Slovenski čebelar, vezan po letnikih 1980-89. Tel.: (064) 28-649.
NUDIM prevoz z ladjo (do 80 panjev) na otoke okoli Zadra (Sukošan, B ruška) in organiziram stojišča za pašo na mandljih, češnji, višnji, žajblju itd. Informacije po tel.: (057) 435-022 po 20. uri, v soboto in nedeljo pa (057) 63-348 - Joso Zrilič.
PRODAM prevozni čebelnjak TAM 5000 atestiran z 60 AŽ panji s čebelami. Čebele so močne in zdrave prezimile. Tel.: (068) 42-527.
PRODAM prikolico za prevoz in postavitev 16 AŽ panjev. Jurij Fajdiga, Zg. Duplje 72, tel.: (064) 48-000.
PRODAM 20 zdravih čebeljih družin na 10 AŽ satju skupaj s panji ali le na satju in točilo na 4 sate Tel.: (068) 441 40.
PRODAM 7 čebeljih družin na AŽ satju brez panjev. Vinko Zupanec, Šenčur, Pipanova 29. PRODAM kontejner za prevoz 36 AŽ panjev. Tel.: (067) 78-294.
PRODAM čebelje družine na 7 in 10 satov. Boris Saražin, Ručigajeva 21, Kranj, tel.: (064) 26-209. PRODAM 30 čebeljih družin na satju in TAM 4500 z atestom za prevoz 60 AŽ naniev Tel (067) 55-562.
PRODAM 20 naseljenih LR panjev, tel.: (067) 72-934.
IZDELAM vam zelo kvalitetne satnice iz vašega voska - hladno valjane. Mere po želji naročnika. Vosek tudi odkupujem. Jože Hrovat, Krakovska 25, Domžale, tel.: (061) 712-089.
&	Tisk: KURIR, Ljubljana