Št. 100. V Goriei, v torek due 17. decembra 1901. Letnik III. Izhaja vsak tori'k in solioto v todnu ob 11. uri predpoldne zi\ rncsto tor oL 3. uri popoldm» za dežolo. Ako padi.' uata ducva prazuik izido dan proj ob (5. zvečor. Stano po posti prcjcinan ;ili v Goriei na doni pošiljan celoh'tno 8 K., pollclno 4 K. in četrtklno 2 K. Prodaja sc v Goriei v tobakamah Schwarz v Šolskih iilicali in J e 1- lersitz v Nunskih ulicah po 8 vin. GrORICA (/jutr&nje izdanje.) Urodništvo in upravništvu so naliajata v «K a r u d n i t i s k ar n i», ulica Vutturini h. ¦'¦(. 9. Dopisi; je nasloviti na unnlnislvo. oglase in naročnino pa na upravnišlvo «Gorice». Oglasi su računijo po petit- vrstah in sicer ako se. liskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raßu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. J. MaruSic). Naša notranja politika. Še predno se je sešel državni zbor v svoje sedanje zasedanje, imela je vlada nekako slorjen načrl /a delovanje par- | lamenta. Po tern načrtu bi so moral do Božiča rešiti vsaj državni proraeun, ka- teri je vladi najbolj pri sreu in še nekaj druzih važnih lock dnevnega reda. Ako bi se pa ne rešil vsaj prora- čun do Božiča in bi sc parlament z nova izkazal nesposobnega za resno delo, za la slučaj je dr. Koerber že pred oLvo- ritvijo tega zasedanja žugal z razpuslom državnega zbora. Do tega hvala Bogu sicer ni se prišlo, vendar kažejo stvari, da stojimo pred možnostjo važnih spremeinb glede našega parlamentarizma, katorih spre- niemb jedna bi utegnila biti — spre- memba državnozborskega opravilnika. To pa radi tega, ker zahteva toliko v si parlamenla samega, kakor tudi obstoj države, da se nekaj rnora zgoditi proli onim vsenemškim elementom v zbornici, ki si dovoljujejo najneparlamentarnejše obnašanje, da onemogočujejo uspešno delo zbornice in katere elemente je has vlada s svojirn vedniin prizanaSanjern tako n-zvadilu., da čuti zdaj najbolj sama resne posledice svoje prevelike obzirnosti nasproti tern krogom. Zatorej ni smalrati samo kot uči- uc*k jednega trenulka, marveč jiriprav- ljalo se jo za to že dalje easa, da je načelnik vlade pri razpravi o proraeun- skem provizoriju zagrozil z uvedenjem j absolutizma; marvec vlada, videč, da za- oslaja v parlamenlu vse delo, da ne pride do rešilve riiti najnujnejših vpra- i šanj, kakor nagodba z Ogorsko itd., tnisli danes gotovo resno na to, da slori čim prej konec tetn nevrednim razmeraiu. V kakem položaju se nahaja naš parlamentarizem, o tern piše v dunajsko „Information" neki polilik sledeče: „Nejasnost v našem notranjepoli- licnem položaju traja dalje. Grožnja mi- nisterskega predsednika z državnim pre- viatom pa je to nejasnost še poojstrila. Ali nikdo mu ne zameri, ako se je že naveličal tega igranja s parlamentom, kateri od hipa do hipa pač dela, ki pa vsak hip zopet kaže svojo zlo voljo ob- strukcije. Politiki zares ne smejo biti prenestrpni, toda najpotrpežljivejši po- litik inia pravieo biti nezadovoljen s ! tem parlamentom, katerega mueijo same otrocje muhe. Kdo bi torej zameril kr- milarju naše dr/.avne ladije, ako je izgu- bil vse upanje, da s to zbornico pride do kakega pravega cilja? Ako pa je dr. Koerber zares izgubil vse upanje, tedaj pa bi moral to tudi resno pokazali in za- klicati tejuporni zbornici svoj „Quosego!" Potem bi tudi določil čas, do katerega mora biti re.šen proračun in druge stvari, katere so mu pri sreu, sicer da bode primoran proglasiti razpust. Ako pa pride do tega, slediti mora tudi takoj nekaj druzega: prireditev no- voga poslovnega reda zbornice, vsled katerega bode onemogočena obstrukcija in bodo predpisane za nasilja, storjena v parlamentu, jednake kazni, ka- koršne so v drugih parlamentih. Kot tretje sredslvo pa bi sledila prememba vohlnc p i a v i c e, katera bi se jako približala jednakiin spložni vo- lilni pravici. Brez leh spremomb bi bil razpust državnega zbora le udarec v vodo in je bolje, da izostane, ker bi le osmešil vlado, korislil pa nič. Kajti po- i loženje mej volilci pri novih volitvab bi ne bilo drugače, kakor je bilo pii zad- njih, ako bi namreč vlada ne pokazala odločne voljo, da napravi jedenkrat red v državi in bi ta volja vlade odločilne mase, katen» so se zadnjič volilev vzdr- žale, ne vzbudila iz sna in j<; slorila za svojo zaveznico. Vsi li rnilijoni abstinentov (iKUido- j leženih) tvorijo jako izdaten rezervni zbor za krepko vlado in za stranke, ka- tere so ])Hpravljene, da ji pomorejo premagati politično krizo kar najener- gicneje. Ti milijoni pa zamorejo le tedaj pomagati, ako vidijo, da ima vlada trdno voljo, da podeli domovini avstrijski zopet mir in red in se odpove vsakemu ma- lostnenm pogajanju z nemžko radikal- nimi ali italijanskimi irredentisti. To je Conditio sine qua non (pogoj), brez ka- terega ne pridemo do narodnostnega miru, ki pripomore v to, da bode vlada sama z mocno roko vedla narode k skupnemu delu za državo, meslo pa da se pusti zlorabiti zdaj kot žogo raznim voditeljem strank". To so bile pametne besede pamet- nega politika i n vlada jib bode morala prej ko prej uvaževati. Da pa vlada z zares energično voljo marsikaj doseže, dokazuje že to, da je zbornica vsled Koerberjeve grožnje ven- darle oprijela se resneje dela in jo upati, da pojde tako naprej do novega leta. Vsled tega je tudi z ozirom na naš političen položaj dovoljen ta-le zaklju- ček: ako vlada h o č e, tudi tia- rodi hočejo. Dopisi. Z dezele. — (Z a d n j e d e ž o 1- nozboske volitve in u ö i t e 1 j- s t v o. — Znano jo, s kako brezprinierno drznostjo so se vrgli v volilno borbo „napredni" kolovodjegoriškega ucileljstva. Shod za shodom, poziv za pozivom, zmer- janje in zaničevanje o.iih par tornrišev ki sose drznili javno pokazati, da ne ma- rajo slepo v boj proti onim možem, ka- terim edino se ima učiteljstvo zahvalili, da je po tolikem boju in prizadevanju doseglo majhen poboljšek na svojej plači, bilo je na dnevnem redu. In ti so še bolj lanatizovali svoje mlade, nerazsodne in neizkušene tovariše, slepili so jih s tern, da pride en učitelj v deželni zbor, s čimer bo reäeno grnotno vprašanje ucileljstva!? Vse je bilo tako dobro organizovano in lesno združeno, (v resnici pa le toliko časa, dokler so bili mod seboj), da je „Soca" ponosno pisala, da je 99% učiteljev v „napred- nem" taboru. In kolovodj«; „naprednega" uciteljstva so si dali napraviti od dr. Tume revers, da pride Vrtovec v dež. zbor; razposiljali so ga baje vsem uči- teljem po dezeli, da so jih s tem bolj spodbujali k boju. Ali kaj se je pokazalo na vse zadnje? Dr. Turna je vodil vse učiteljstvo za nos, ker mu ni prepuslil mandata, učit. kolo- vodje so se s svojimi tovarisi samo igrali, ker niso ostali pri tem, kar so obljubili učiUiljstvu, da pride namroč en učitelj v dež. zbor, a najžalostnejšo in pomilo- vanja vredno vlogo so igrali prvaki „na- | prednega" učiteljstva, kakor predsednik učit. drustva in zastopnik „napredne Za- veze" na Goriškem, ki se nista volitve niti udeležila. Ako je to korak k spozna- nju, nas bi jako vesolilo, ako ne, tedaj pa moramo tako „mostvo in znacajnost" le občudovati! In v vsej goriški okolici je en sam učitelj volil deloma z „na- prednjaki'* to je 1 poslanca, 1 pa „Slogi- nega", v Iirdih le dva, a vsi drugi so volili ali „Slogine" kandidate ali pa so se uzdržali volitev! Fiaško, g. Bajt! In „Soča", kaj pravi k svojirn 99 od- stotkom? Kdo bo kriv sedaj, ko se je učiteljstvo tako blamiralo in od sebe od- bilo svoje pravo prijatelje, kdo bo kriv, ako nastopi za učiteljstvo onih G suhih let, o katerih je govoril Bajt? Zapeljano in zaslepljeno učiteljstvo bo irnelo čas o tem premi«ljevati in pokoro delati; do prihodnjih volitev se morda premisli. Ob- žalovati je le, da bodo tudi nedolžni trpeli. Livek, dne 14. dec. 1901. — Žrtev nesrečnega žganja. — Dne 13. t. m. vračal se je 43 letni stric Anton Faletič (Derjužev) iz vasi Ravue nad Livkom v družbi 2 mož in ene ženske iz trga od sv. Lucije na Moslu mimo Vole proti domu. Pot iz Vole proti Rav- nam je 3 ure dolga in pelje po 1200 metrov visokem Kolovratu, vsled česar je silno težavna pri lepem vr «menu. Omenjenega dne pa je bilo vrcme prav neprijetno. Dežilo in »nežilo jo. Nesreeni stric je na pol poti vsled preveč užitoga žganja tako opešal, da ni mogel naprej. Njegova družba prepustila ga je nernilj osodi na tako samotnem kraju in šla proti domu. Ko ti semnjarji domov pri- dejo okoli 8. ure zvečer, povedo, kaj se je pripetilo z Antonom Faletič. Hitro se podasta dva moža na do- ločeni kraj, toda nesrečnega strica ne dobita, ker je bila silna tema. Drugo jutro gresta dva mladeniča poiskat ga in ga dobita mrtvega blizu tistega mesta, kjer je bil zvečer opežal. Nesrečno žganje zahteva v zadnjem času vedno vec žrtev v naših hribih. Ako pomislimo, da je v teku lllet v mali še ne 100 ljudi broječi vasici Ravne vsled LISTEK. Pod turškim jarmom. (Odlomki). Poljflki: S. Milkowski. Usmrčenje se je vri^ilo po vrsti s hladno ali premeteno izmisljeno krutostjo. Najprvo so dali klateži — eden za dru- gim — glavo pod meč; potem je prišla vrsta na Elijeve otroke. „Škoda mazati jatagan pri teh jjsičkih!..." ozove se glas lurškega age (po- veljnika) z okna konaka, kjer je kadil iz nargile in gledal ta prizor. „Kar za noge in z, glavo ob steber!" „Nikar ne morite otrok!... priza- nesile jim!... mene razsekajte na .stiri kraje, ali pobijte s kolom, ali zažgite!" prosil je milo oče obrnjen proti agi. — „Preblagorodni aga! Gospod! sultan nioj! — Saj to so otroci!" Zaatonj vse prošnje in vzkliki! — Zastonj se je zvijal v sponah, ko je za- gledal najmlajše dete v rokah velikana — krvnika. Ta ga je vrgel v zrak kot Žogo, prijel .a noge, zamahnil in otročja glava, udarjena ob steber se je razbila kot lončena posoda. Mozeg in kri sta žlrknila okrog. „Uuu!..." je zatulil ubogi oče. Ta vzklikje bil tako pretresljiv, da je kri ledenela celo krvnikom samim. — Nastal je trenutek občne groze. V tem trenutku se zasliši nekak sum, ali topot. Na morišče prihiti žena. Stopala je naglo, dvignjene glave, blišče- čih očij kot tigra, grozna, strašna, mol- čeča. Prevzeli janičarji se je niso upali takniti — kot bi bili začarani. Molče je stopala čez planišče, mimogrede popadla otroka, ki je bil najbližji lor ousia. io se je zgodilo mahonia. Še predno so se janičarji zavedli, je že bila žena izginila z otrokom. „Eh!" vzklikne aga iz konaka. Janičarji udarijo za njo. Ustavili so daljno moritev. Gluha tihota je zavladala med gledalci in igralci te krvave žaloigre. V daljavi je počilo nekaj strelov. Krnalu se vrnejo zasledo- valci — prazni. Ženska, ki je bila tako drzno iztr- gala eno žrtev iz turskih rok, je bila Anka Stojčevička. To dejanje je bilo ne- kaj posebnega v njenem življenju. Ko so ljudje pozneje premižljevali to njeno drz- nost in odločnost, so se čudili njeni smelosti, pa tudi načinu, kako je bila to izvrsila. Krvniki bi se bili pač zavedli — da bi se bila ustavila le za trenutek; da bi bila rekla le eno beaedo, ali vzdihnila ali se ozrla na moža; ko bi bila le kaj omahovala pri izbiranju otroka iz sre- dine vseh, ki so slegovali roke po njej, ko so jo zagledali, ali ko bi se bila naposled le kaj ozrla pri odhodu... Pa nič! Ali je storila to nalašč ali le v oni zamaknjenosti, to je bilo ljudern uganka, spadajoča v okrog duševnih problemov (vprašanj). — Srbi niso znali rešiti te uganke, najsi so imeli ključ do te za- gonetke v narodnih pesmih; da se nam- reč pri izvrševanju odločnega dejanja človek ne srne ogledovati in nremiS- Ijevali. Ozrimo se zdaj na Radivoja, ki je imel biti umorjen zadnji. Gledalcem pri tej moritvi se je vlisnila njegova podoba na veke v spomin ter jim stala vedno pred očmi. Čakal je, kdaj pride nanj vrsta, pa gledal pobešene glave, tužen in skrajno i»otrt. Videlo se je, kakor bi bil na pol mrtev. Zdelo sr je: kakor bi bil izgubil custvo in pričujočnost duha; da ni vedel niti za to, kaj se godi, niti za vsodo, ki ga je čakala. Ni se ganil, kot bi bil steber, izklesan iz kamena. Ko je pa počila puška, tedaj je zadrgetal; vzravnal se je, dvignil glavo in se na- smehnil. In ko je aga iz okna dal zna- menje, naj se nadaljuje moritev, obrne se Radivoj k oknu, pa grozno namr^ci obrvi in zakriči: „Ha, pes turški! krvoses rnodrasti! Tvoja vera ni vredna niti vinarja; tvoji materi pljuvam v oči! zemlja naj izvrže kosti tvojega očeta! Ah, ti... ti.. Le mori, pobijaj!... Le ubijaj srbske otroke in maži se ž njih krvijo, da sam sebe ne boš več poznal, da se boš grozil sam pred seboj in se studil samemu sebi. Kolji, ubijaj!... Le trgaj otročiče iz materinega naročja!... Malere bode pripovedovalo o Elijevih otrocih... Se solzami jih bodo oblivale, pa jim pravile o tebi: divjak, zverina, vrag!" Moritev se je vršila dalje; Elijevi otroci so šli po vrsti v smrt; najprej mlajši, potem starejši. Vreščanje prvih in plakanje drugih je prediralo sree in duäo. Naposled je prišla vrsta na Elija; tudi on je dal grlo pod meč. V tem je Radivoj nepretrgoma govoril in psoval Turka. Turki so molčali; janičarski aga je mirno kadil iz nargile v odprtem žganjepilja že 5 ljudi umrlo nagle in neprevidene smrti, lahko spoznamo, da je žganje prav hud strup za našo Ijudstvo. Iz Donibei'K», dno 15. dec. l(.)01. (Odgovor dopisniku iz Dornberga v „Soči" z dne 10. dec, kakoi' tudi zaglavničarju: „Klerikalni divjaki v Dornbergu" v „Soči" z dne 23. nov.) — Zaglavničar v „Soči" z dne 23. nov. ni Dornberžan, pač pa gotovo kak sotrudnik v okolici „Soče11, ker, kar je v onern zaglavjuspisal, je spisal pri „pultu" svojega novega urada. Da bi bii razbil nos „naprednemu" (V) fantu podžupanov sin, je le gola domišljija fa- nhličnega „naprednjaka", najbrže onega, ki je naperil tožbo zoperpodžupanovega sina — kar se je pokazalo pri glavni razpravi pri sodišču dna 10. t. m. Ker je bilo vse izmišljolina, ne bode nihče za to sedel v „kajhi". (To pa je jako žaloslno, gosp)d častni občan dorn- ber.ški!) Kur kvasi dopisnik iz Dornberga v „Socr1 z due 10. t. in., je vse istina — ali, gosp. dopisnik, žalibog narobe. Kar je počenjal g. dopisnik, alias ultimo vice Ku.slicus, ali bolje reeeno v najnovejšem čusu ultimo vice rnolinar sain, to pred- baciva v dopisu drugiin, namreč nam, pristašem „Sloge". Ali se ne spominja več, kako sla ves teden pred volitvijo vsako noč do pozne ure hodilas tovari- šem, dornberškim zastopnikoin židovskih „generalov", uslanovljenih leta 1831, od hiše do hiše, od volilca do volilca, pri- govarjala za božjo voljo naj uvažujejo zlato „terno" in ne — svetlobo. In — da so se ju nekaterniki iznebili, so ju po- lolazili z izrekom : „ne gremo na nobeno stran volit, oslanemo raj.^i dorna". Tako sla lovska psička veselo odkorakala Mor- I'eju v narocje. Da se niso držali neka- teri obljub in vkljub istib šli vsejedno na volišee ter glasovali na program „Sloge", je to dopisnika v dno duše ža- lilo •— tako so postali lažnjivi. (To peče, gosp. dopiaiiik, kaj ne?! Da so bili dan volitve vsi agentje na nogah že ob štirih zjutraj, je tudi vse gola istina in — ti agentje so bili: gosp. dopisnik „Soče" in še nekaj njegovib slepih. Županu, podžupanom in staraši- noin ni bilo treba lako zgodaj vstajati, smo labko prav mirno in sladko spali do doloeene ure volitve, ker smo bili golovi zmage in nam ni huda predla, kakor pravi dopisnik, narobe pa je predla njernu. Kar predbaciva dopisnik onemu velikemu podžupanu, da rad pri žup- niku krožniko liže, je zopet pokazal v zrcalu svoj o slavno podobo, ker sem uvorjcn, da je on vec krožnikov pri „nuncilr' polizal, kakor vsi sedanji pod- žnpani in starašini z županorn vred. Ali ni sramotno za gosp. dopisnika, da to, kar o n počenja, predbaciva drugim? No, pa je že tako, inož je kratkega spomina, da bi beležil dejanja drugih in sam sebe opisoval, to ni najložje delo ! In se nekaj za nameček: „Soča" se je nckof: pobabaia: „Naskočlli smo tudi Dornberg, ali propadli smo samo za 7 glasov". 0, to je pa res tolažilno! Propadli sie, a ne za 7 glasov, pač pa za celib 25 glasov. V Dornbergu sLe „na- predovali" po dolgem in ljutem boju z mamonom —• t. j. s svitlimi krouicami za samo enega pristaša in — ta je oni možieelj, ki je onega dne, ko sta dr. H. Turna in A. Gabršček priredila javen sbod v Dornbergu — proti njima naj- bolj rogovilil, — a še ta je bil „pridob- ljen" — saj veste kako, saj se je sam izrazil, da je volil na tak način. Tudi se je nekoč „Soča" pobabaia, da za dr. Tumo in Gabrščekom je vsa slovenska inteligenca. 0, da bi vedela, kaka iuteligeuca je za njima, bi se kar za glavo prijela in zarila nekaj melrov pod zemljo. Z njima tod na deželi se vjemajo večinoma taki ljudje, ki jib pri- slevamo k barabam, poleg teb k večjemu šo kak slepi dohtar „(ilozolične abeeedne študije" itd. l'iimdum! Iz Rom na. — Da bi se primerno proslavila pri nas „napredna zmaga", poslal je oče župan dne 5. t. m. po „en voz bände". Le-la „banda" je zvečer večkrat obhodila ves Komen, in si pri- voscila tu in tarn sladke kapljice, ki je bila na več krajib na razpolago. Nalezli so se je dobro tudi „napredni" kričači. Polom so pa plesali okoli zlatega ma- mona. V petek zjulraj je „banda" spre- rnila k počitku velikega pod/.upana, ka- teri je „bandi" zapovedal, da mora na dvorišču še eno „zalolč" na uho g. de- kanu . . . . s tem je bila koncana vsa slavnost „napredne zinage". — Po loli- kein veselju smo mi iili, da bodo naSi naprednjaki skozi celo šestlclii > dobo lako rajali, pa kar na enkral je bilo vsega konec. Zdaj pa je opazovati neko oto/nost, da ne rečem: klavernost na njib obrazib, kajti pred volitvijo so naSi „visji" na- prednjaki vedno na trgu stali in ko je kak kmet v Komen prišel, hitro so ga pozdravili in um „lepe pribodnje case" v obraz slikali, ako bo namreč volil na napredno stran, ako pa no, hm, potem pa bo moral plačat, če je körnn kaj dol/.an. In zdaj po volitvab so se ti na- predni „slikarji lepih prihodnjih časov" poskrili za pec in ne poznajo nobonega kmeta več! Tudi naše napredno učitoljstvo ni kaj zadovoljno s to napredno zinago na Krasu, za katero je zdaj pri volitvab toliko zrlovalo, kajti svojega poslanca si to učiteljslvo vendarle ni pridobilo, da bi zastopal v deželnem zboru njih korisli. Neka poštena dru/.ba je nekega napred- nega učitelja pokamla, zakaj se toliko briga za volitve, ta ))a je odgovoril, da so jim (namreč naprednim učiteljem) „višji napredni" obljubili povišanje place, da je torej vredno |ioganjati se za svojo oknu konaka. Ko je prišel red na Ra- di voja, tedaj zamahne z roko in reče: „Ta gjaurski (kristjanski) pes naj zivü... Samo zobe mu izbijte; naj laja, a vgrizniti pa ne bo mogel..." To povelje so izpolnili brez obo- tavljanja. Z držaji samokresov so omajali Radivojeve zobe ter jih izruli s kovaäkimi kleščami. Ta operacija mu je oblila s krvjo obličje in obleko, in je trajala dalje, nego moritev enajstih ljudij, kojib trupla so ležala tarn ali brez glave, ali pa strašansko razmesarjena in so sepo- lagoma oblajevala. Radivoj — navzlic strašni boli — ni jenjal niti za trenulek psovati Turkov. Zinerjal jih ter prekli- njal, kakor bi jih hotel naluSč dražili k grozovitosti. Svoje besede je snoval na tej misli: da preveč napeta struna poči; njegov mučeniški instinkt mu je kazal v obvidnosti (perspeklivi) konec lurškega gospodarstva nad Srbi — lim bržji ko- nec, čim večja je njih krutost. „Le morite, pobijajte!..." kričal je; in potok krvi mu je lil iz ust v krv- niške oči. „Odsečite mu desno roko in levo nogo in obesile ju na inebtnih vratih!" čulo se je iznova povelje age, ko se je bila končala zobna operacija. Pri tej operaciji je nadomeščala navadna sekira kirurgične inštrumente, in šlo je bolj naglo. Radivoj je zdaj iz- gubil zavest. (Jmedlelega, s krvjo oblitega so oddali kmetom; in ti so ga odnesli ženi na doin. Ali cudo — Radivoj je ozdravel! Junaštvo Anke in Radivoja je ostalo Ijudem živo v spominu. Visoko so cenili oba trpina. Razlika je bila le v tem: da so možje bolj slavili — rnoža! Kmalu po opisani trayicni izvrsitvi, so morali pobegniti janičarji. Karkoli je moglo orožje nositi v Trstnici, vse se je zbralo na boj. Tak vspeh je irnel oni „nauk in strah" od slrani Turkov. — Turška krutost je so bolj pomnožila Sto- vilo srbwkih ustašev; vsakdo si je žlel v dolžnost, da odplača krutežem s krvjo za kri! Ali do srbskega osvobojenja je bilo še daleč — — — (Dalje pride.) korist. Po\'(Mlal pa ni, od kod da bodo ti „višji" v/eli d e n a r; morebiti od onili letnih 130.000 K, za kale re je naša de- žela prikrajšana pri davščini na žganje vsled napredne agitacije? Druzega si pač ni mogel misliti, kajti z dokladami na zemljiški davek smo mi kmelje itak že tako preobloženi, da pod njimi kar ječimo. Ta napredni učitelj pa je ven- darle povedal, kar mu je bilo pri srcu, dočim so drugi naše Ijudstvo slepili, da se poganjajo le za kor ist k m e t a. Marsikteri kmetič je pred volitvijo v svoji nevednosti zabrusil: „Jaz ne volim za larje!" kakor da bi šlo tu za duhovne in ne za kmeta. Kraski „napredui-l kmečki volilci so zares lahko ponosni, da so pri de- želnozborskih volitvah nainesto domacina in svoj »ga največjega dobrolnika izvolili moža, katerega niti tie poznajo in tudi on ne pozna ne njih in ne njih potreb. Toda vi ljubi knu.'lje, kateri ste volili na „Slogin" program, .^e žaljujte, akoravno ni na Krasu zmn^ia „Sloga!u Vi ste svojo dol/nost storili in ako vas ne bodo hoteli poznali „najjredni" po- slanci, poznali pa vas bodo poslanci „Sloge", saj jih je več kakor „naprednih". Iz Itovca, 15. dec. — Zadnjič sem obljubil, da priobčim še kaj zanimivega iz časov volitev iz našega trga; bes(?do treba držati. Ko je nekdo vprašal pred nekiin časom našega župana, zakaj drži z „naprednjaki" in ž njimi voli, ko jih vendar ob vsaki priliki obsoja in se zgraža nad ostudno pi^avo njih listov, odgovoril mu je: „Veste, ako držim s „Slogacr' kar bi najraj(», me „Soča1' po- topi v žlici vode. „Slogaši" pa so dobri ljudje, ki se nad nasprotnikorn ne ina- ščujejo". — Zares lepo priznanje za nas, in to toliko bolj, ker pride iz ust moža, ki je glavni steber „naprednjakov" na liovškem. Ravno iz teh besedij se pa lahko nekoliko sklepa, da se jim ta ste- ber maje, nekaj ker ga časa zob iz|)odjeda, nekaj iz drugih vzrokov; zato so pa „na- prednjaki'' napeli vse sile, da ga pod- prc'jo, da se jim župan ne izneveri. Iz Gor ice je pri.šel na dan pred volitvami sam Gabršček(!), eel dan s(i ni ganil iz županove hiše, stražil ga je, da ni mogel nikdo do njega. Mož je moral bili v strašnih škripcih, rad hi se bil pridružil dobri stvari, ali vsaj osfal ne- vl.ral<»n, kakor je obljubaval pri vsaki priliki, a glej, na drugi strani ono grozno pošasl v podobi „Soče", ta ga je strasila, bal se je njene metle, ki bi pač po — svoje pometala po njegovi liiši. Tako je! Mi sicer radi verujemo, da župan sam ni agitiral, saj bi bil tudi neuinen, če bi, treba mu je bilo le migniti z roko, in Mi ha je letal kakor l-esen od hiše do hiše. A „naprednim" krC'inarjem povemo le to, da se bodo oni morali ravnali po ljudeh in ne ljudje po njih, sicer jim drugače stopimo na prste. Volilcem iz Plužen, ki so cenili svoje glasove po 4 K, poklon do tal! N. N. Politični pregled. Doželni zbori. S cesarskim paten torn z dne 12. t. m. je sklicana večina dež<»lnih zborov. Nekateri so sklicani na dne 27., drugi na 2s. in nekateri na 30. t m. Naš go- riSki deželni zbor je sklican na dan 27. t. m. Istrski, dalmatinski, tržaški in ne- kateri drugi niso za sedaj sklicani. Poslovnl program poslanske zbornlce. Polovni program poslanske zbornice za zadnji teden do božičnih pocitnic je za sedaj sledeče določen : Poslanska zbor- nica inia do danes vsak dan sejo. Jutri zboru je budgetni odsek, v četrtek, 19. t. in. pa je zadnja phmarna seja poslanske zbornice. Poleg nadrobne raz]>rave o kmetijskih zadrugah bo nadnevnem redu razprava o premembi §ij 59 in 60 obrtne novele, načrt o zboljšanju plač avskul- tantov in diurnistov in kakor želi vlada, tudi zakon o vojaških novincih, ki naj bi bil rešen pred božičnimi prazniki. Ker se pa načelniki nomških strank od- ločno protivijo poslednji točki, inia vlada malo upanja, da bi se zgodilo po njeni želji. Tajni ukaz proti dvoboju. Glasom poročila dunajske „Armee- Zeilung" so dobili pred kratkim vsi av- slro-ogerski častniki reservatni odlok, ki ima namen omejiti dvoboj v armadi. Pri castnih aferah mej časlniki ne sue priti nikdar do poziva k dvoboju, dokler ni o tem obveščcmo poveljstvo dotičnega polka. To oblastvo potem določi, naj se li vrži dvoboj ali ne ; v slučaju dejanskih raz- žalitev sine isto razžalilelja pozvati pred sodišče. — Ta odlok je izšel očividno pod vtisom zadnjega aristokratskega o- klica, a je zopet le samo polovično delo. Dvoboj bodo le tedaj popolno odpravili, ako ga enostavno prepovedo. Nadome- stilo za to se bo že nažlo, samo č-e ga dotičniki hočejo iskati. Čemu naj služi absolutizem? V dunajskih parlamentarnih krogih se vedno bolj sirijo vesti o premem!)i oziroma o zistiranju ustave, ako se bo pokazalo, da sedanji parlament res ni več za nobeno rabo. Mnogi se pa pri tem začudeno vprasuj(»jo, čemu hoče vlada poseči ravno po zistiranju ustave, ker si v normalnih razmerah in potrebah vendar lahko pomaga s § 14. Na to vpi-asanje pa odgovarja budimpeštanski „Alkotmany' s sledečim zanimivim raz- kritjem. Vlady je z ozirom na armade ostalili iir/av prisiljena zvi.šati vojno moč, cesar pa ne more storiti, ako je v veljavi sedanja ustava, s pomocjo y 14. Toza- devni nasvet jf» \ lada baje že večkrat predložila vladmju, a ga jo vselej zavrgel in ni hotel nič vedeti o takem koraku; sedaj so se pa razmere temeljito preme- nile in so se baje sprijaznili s to mislijo tudi na najvižjein mestu. Novi avstrljski carinski tarif pride pred drž. zbor še-le v jestuii pri- liodajega Iota. Koerberjeva vlada je sicer računala, d.i se bo parlament pečal s tem vprašanjein že v bližnji spoinladi, ker je upala, da bo proracunska raz- prava rešena še pred božičnimi prazniki, loda ker se pa to ni uresnicilo, se pre- meni v tem oziru ves vladin nacrt. Sicer bi pa bilo v normalnih razmerah tudi potem še dovolj časa, ker je skrajni rok do konca leta 1903, toda pomisliti treba, da avstrijske parlamentarne razmere niso normalne in da še čaka režitve najbolj kočljivo nagodbeiio vprašanje. Carinska vojna. Nemeija ne izziva drugih držav le s svojo narodnostjo, marveč tudi z go- spoilarsko politiko. Zua.no je, daje izdala pruska vlada pred nekaterimi meseci neki carinski zakonski načrt, ki izziva drug«? države in narodnosti na obrambo. Posledica te neinške prešernosti utegne biti la, da bodo države pri sklepanju tr- govinske pogodlx; z Nemčijo morale bili skrajno previdne. Prvo, kar utegne na- stopiti, bode to, da se umakne Rusija in jednako tudi Avstrija od Nemcije ter zapre pot pruskirn industrijskirn izdel- kom. Tako bode Nemeija prisiljena umak- niti svoj tarif ali pa se prične brezob- zirna carinska vojua na celi crti. Oüstop dr. Franka. Dosedanji predsednik hrvalske stran- ke prava doktor F ra n k je odložil pred- sedništvo in naznanil tudi izstop iz vod- stva stranke in od vodstva strankinega glasila „llrvatsko Pravo". Angloško-burska mlrovna pogajanja. 1'red nekaj dnevi se je širila po Evropi vest, da se usmili zatiranega bur- skega naroda mala Nizozemska ter na- stopi kot posredo^alka mej Anglijo in burskimi zastopniki. Tem povodorn po- jasnjuje neki Anglezem skrajno prijazni list brskone iz angleskih olicijelnih ki-o- gov, kako bodo Angleži splob postopali nasproti Burom. Anglija, glasi se v tem listu, je že odbila posredovanje severo- ameriških zveznih držav in je torej že samo oh sebi skrajno neverjetno, da bi sprejela po«redovanje male Nizozemske. Mirovna pogajanja se vri5e dalje le mej neodvisnimi državami oziroma njih vla- dami. Anglija pa je proglasila obo burski republiki za angleško posest in torej v resnici ni več ne transvalske in ne oranjske vlade in se tedaj tudi z nobeno ne morejo vršiti pogajanja, je ravno tako nelogiška, kakor če bi se govorilo o po- gajanjih m<»j Avstrijo in republiko Kra- kov. Vršila se bodo edino le pogajanja z burskimi voditelji glede kapitulacije. S takimi pogajanji bi se doseglo, da Buri inirnim potorri odlože orožje, se udajo in sye jim zato dovolijo izredne ugodnosti. Če se res udajo, sm K; g. /ornik 5 K; gospa J. Leban Črniče 5 K; g. Koren 4 K; g. Fr. Kavčič 4 K; g. dr. Abrarn 4 K; g. N. N. 4 K; g. Reja 3 K; Dober prijatelj mladine 3 K; g. Fr. Novič 2 K; g. Koritnik 2 K; g. Nalezinek 2 K; g. Klavžar 2 K; g. Dovgan J. 2 K; svel. Plohl 2 K; g. Kor- äic 2 K; g. Knilic 1 K; g. Faninger 1 K; g. Urštf 1 K; g. Zadnik 1 K; g. H. Hro- vratin 1 K; gospa Rant 1 K; g. J. Ja- novsky 2 K; g. F. Sivec 4 K; g. dvr. Klaudy 4 K; g. pi. Bockslaff 3 K; e. g. vikarij K. Čigon na VojSčici je poslal krasne rnolitvenike in podobice. G. mi- zarski mojster DoJ.jak v Solkanu dve ve- veliki lepi sliki. — Iskrena hyala! Vodstvo ljudske sole v „Sol. Dornn". ])r. Tumova zuhvnln. — Kakor povsod, tako tudi v svoji zabvali, katero priobčuje v zadnji slevilki „Sočo", ni dr. Tuma mogel od nianj, da bi se ne po- kazal to, kar je. V tej zahval: „volilcem slovenskih trgov". katera je bolj podobna reklami za Tuniovo — odborništvo, nego pa za- bvali poslanea svojirn volilcem, pa so dr. Tuma jako sJabo priporoča! V tej „za- hvali" pravi dr. Tuma, da sta mu lela 1895 dr. Gregoreič in gröl". Alfred Coro- nini izkazazala zaupanje za deželno po- slanstvo, ko ga nista poznala osebno. To je resnično. Dr. Anton Gregorčič in gros Alfred Goronini sta izkazala dr. Tumi zaupanje, ker ga nista poznala. Na shodu v Ajdovščini leta 1897 je dr. Tuma javno izrekel, da je bil izvoljen na program drušlva „Sloge", da na ta program i>ri- seže in ž njim sloji in pade; drušlvo „Sloga" pa iina geslo: „Vse za vero, dorn, cesarja!" To je dr. Tuma pripoznal na javnem skodu v Ajdovščini I. 1897. Kako pa se je dr. Tuma pokazal pozneje in kako se kaže danes ? To dokazuje on sam s to svojo zabvalo, v kateri pravi, da je njegovo geslo oziroma geslo na- rodno-napredne stranke, ne ono „Sloge" marveč: „Vse za omiko, svobodo in napredek" in v kateri zahvali pravi, da hoče „zagovarjati korisli svojih volilcev" p o d t e m geslo m in z > ijo, da naši trgi postanejo središee svobod- nejemu gibanju našega ljudstva, prostega vsakoršnih spon, v katere hočejo naše ljudstvo ukovati s t o 1 e t n i nasprotniki vsake prave om i k e in s v o b o d e". V svoji zahvali pravi dr. Tuma da ga je vodilo zaupanje v imenovana go- spodn, da ga ne bosta zlorabila — iz zgorej navedenega pa naj sodi zdaj vsakdo, kdo da je zlorabil, ali dr. Gre- gorčič in grot Goronini dr. Tumo ali pa dr. Tuma — dr. Gregorčiča in grolaCoroninija. Vecjega zlorabljanja Zuiipanja si pač ni mogoče misliti nego je ono, s kakor- šnim je pokazal svojo naiav ta isti dr. Tuma! In ta isti dr. Tuma, ki je še pred letom dni govoril, dabrez našedu- h o v š i n e n i m o g o e noben na- predek in nobena omika, ta člo- vek niece zdaj isti duhoščini v obraz, da je „stoletni nasprotnik vsake prave omiko in svobode" ter da mora biti naše ljud- stvo prosto njenih „spon'! Velika smelost je nadalje, ko pravi v tej svoji „zahvali", da so naši trgi zdaj v p r v i č s k u p n o volili v deželni zbor. Kaj misli pod lein „skupnem", nam ni znano. Ako misli pod tern to, da so bili vsi volilci iz iinenovanih trgov za njega, je to neresnična trditev, kakor neresnicna Irditev bi bila tudi, ako bi dr. Tuma hotel s tem ,.skupnem" reči, da so se vsi imenovani trgi p r v i č ude- ležili volitve. Jako naivna je tudi trditev, da je iz srede naših trgov prišla „želja" da sprejme on kandidaturo. To zarnore dr. Tuma govoriti skozi okno le onim oilateljem „Soee", katerim ni bilo znano, da je to „željo" naših trgov umetno pri- redila n a j p r e d r z u e j š a napredna a^itacija. Sicer pa bodi dr. Tumi povedano, da se je v Tolminu še na predvečer vo- lil.ve v trgib mod volilci razmoLrivalo vprašanje, ali bi ne bilo vendar pamel- nejše, ako bi se mesto dr. Turn«? volilo v deželni zbor Oskarja Gabrščeka. In to vpraSanje bi bilo tudi gotovo v zadnjem smislu rešeno, ako bi Oskar Gabršček le hotel vsprejeti kandidaturo. To dejstvo pa dokazuje dovolj jasno, da so tudi v trgih jeli spoznavati dr. Tumo in da je tista „želja1, o kateri govori v svoji za- hvali di. Tuma, jako dvomljive naravi. Na sinrtiii postelji obstal. — Pred kakimi 10 leti so na^li v neki vasi na Pruskem na kose razsekano truplo ne- kega mladenica. Na sumu je bil neki Gzybula. Sodna oblast je proti njemu postopala in prišel je tudi pred porotno sodnijo. Ali zaradi nezadostnih dokazov so ga porotniki oprostili Gzybula se -jo potem kmali izsolil v Ameriko. Te dni je tarn smrtno obolel. Na sinrlui postelji pa je izpovedal, da je bil on resnični morilec. Ali je mo^e še ni/je? — Ali je mogoče š5o kaj nižjega? vskliknili smo, ko smo čitali v „Soči" sledeče: „Nunca j e nasmukal, — Pri župniku Kranjcu v Šmarijah se j(^ neki lisjak neizmenio prikupil s tem. da je zmerjal Amir. Gabrsceka. Hvalclni i:.inc mu j(5 dal na to 4o hektov vina in ko- leselj za samih — 10 gld. Ostanek dobi o sv. Nikoli. GabrSček je dal lisjaku do- voljenje, da sme enako nasmukati vse zdražbarske nunce. Tožbe za razžaljenje časli se mu ni bati". Denimo tudi, da bi bil dotični li- sjak v resnici zmerjal Gabr^čeka ter se s tem prikupil župniku, kar je pa popol- noma izmišljeno, kakor vemo iz najgo- toveji5ega vira, ali j(? potem mogoOe so kaj podlejšega in bolj nizkega kakor da se v j a v n e m 1 i s t u na tak neprikrit način sleparstvo odobruje in se celo k sleparstvu napeljuje?! Kam smo prišli in kam so nas hoteli zavesti ti „naprednr' kolovodje, je v zgorejšnjih vrstah „Soče" na najočitnej^i način dokazano. In taki ljudje so se hoteli usiliti našemu ljuclstvu za vodilelje! Ali ni da se mora vsaki le količkaj polten človek, ki čuti le še trohico morale v sebi, s studoin obrniti od take — svojati, ki hoee s torn osreoili naše ljudstvo, da mu izruje iz srca slednjo kal po.^tenja ! Najlepža je pa so ta, da je hotel neki prislaš Tuinov pridobiti pri tej stvari dr. Tuinu nekaj zaslužka. Župnik Kranjc se je obrnil namrec do tolmin- skega notarja, naj bi on prevzel to za- devo v roke ter ga pred dotično sodno oblastnijo zastopal. Ker ni bilo nolarja doma, odgovoril mu je na pismo nolar- jev pisar. V pismu mu mej drugem na- znanja, da pri Pičulinu iz Grahovega bode težko kaj vdobiti, ker so že drugi upniki »odnijsko nastopili proti njemu; da pa je naj bolje, da se obrne na — dr. Tumo, ki naj bi kazenskim potorn po- stopal proti Pičulinu, ker mu je (namrec dr. Tumi) ta (namreč Pičulin) sam pri- povedoval, kako da je župnika „nama- zal". Ljudje božji! Čitajte vse to, — ko- meular ü Umii pa — napravite si sami! Kaj nisrno prišli že daleč v tej napredni dobi ? Opomniti moramo konečno, da je Pičulin pristaš „narodno-napredne" stranke. V cerkvl oki'iidcna. — Mlckarica Franoiška Žuban iz Vrtojbe podala se je pretekli petek v kapucinsko cerkev. Po- sodo, v kateri je bilo rnleko, puslila je pri cerkvenih vrali'i, ona pa je žla v ospredje cerkve ter tarn nekaj časa mo- lila. Ko je pa opravila svojo molitev in je hotela vzoti posodo z mlekom, ni je bilo več. Mleko in posoda je bil vredno 4.60 K. llazpis služb. — V tolminskem političnem okraju razpisujem sledeče službe: 1. delin. nadučitelja-voditelja dvo- razrednice pri Sv. Luciji; 2. defin. nadučitelja-voditelja dvo- razrednice v Podmelcu; 3. defin. učitelja-voditelja enorazred- nice v Idrskem; 4. delin. ucitelja-vodilelja cnorazred- nice v NemSkemrutu; 5. delin. ucitelja-voditelja enorazred- nice na Ponikvab; 6. delin. učitelja poddružnice Reka- Police; 7. delin. učitclja poddružnice v Ga- el rg-Zadlazu; 8. defin. učilelja poddružnice na Ljubinju; 9. defin. učiteljice dvorazrednice v Volčah; Proänje pošlje naj se predpisanim polom ckr. okrajnemu fiolskemu svetu tekom šlirih tednov od dneva razpisa naprej. S temi službami so zdi'uzeni do- hodki določeni v deželni postavi z dne 6. oktobra 1900 St. 26. Vtonil je v Vipavi blizu Prvacine 13-lelni Alojzij Sulič. Otroci so so, igrali na bregu vode in Sulič je pri tej priliki padel v vodo in izginil v valovih. Dose- daj ga niso še našli. Tr^ovinskc xbornice. — Vse tr- govinske zbornice se razpuste dne 30. t. m. Nove voltve vanje se bodo vršile meseca februarija ali marca. ATelike vojaške vaje v Istri. — V „Naši Slogi" čitamo, da se bodo vrSile bodoče leto velike vojaške vaje v Istri. Pri teh vajah bode sodelovalo domače domobranstvo, III. vojni kor in armade, katere stojt^ pod vojno komando v Zadru. Te vaje vraile se bodo večinoma skozi ob isterski obali. Z morske strani sode- lovale bodo na teh vajah tudi ladije naše c. kr. vojne mornarice „Monarch", „Wien", „Budapest", ,.Panter" in „Magnet", 10 torpedovk in vojni brodovi „Fran Josip I.", „Leopard" in „Tiger". Te vaje bodo, odkar pomni sedanji rod, prve na obali Istro. Da kur« po zinii d(»bro nesej«, jirn jc treba doTolj toplote in hrane. Skr- beti mora!? za dober kurjak, kjer ni pre- mrzlo, po dnovi se pa mo raj o kure gibati in je dobro, če imajo kaj brskafi. Zjutraj in zvečer jim dajaj toplo, mehko hruno, odpadk« mesa in masti, koruzo, kono- pljino zrnje, oves, päenico itd. Posebno jih je treba zvečer dobro nakrmiti, da se ponoči v njih razvija ve^ toplote. Za nesenje jajec je dobro, dajati jim vec- krat kaj zelonega, pa tudi pesek, vapno zasekan čebulj (luk), stolčeno poprovo zrnje, ki se pomeäa mod kuhano hrano Ovčja kost v (•ioveskcin telcsu. — Amerikanski list „Mir" poroea: Tukaj v St. Mary v bolnišnici so zdravniki ope- rirali človt^ka, kateri je imel v rami zlom- ljeno roko, mu kost ven vzeli in mesto te mu dali kost od ovce, katero so v ta namen zaklali. Človek je baje ozdravel in se dobro počuti. Orjaški ^lovek. — Največji člo- vek na svetu je potoval zadnji čas po državi Maine v Ameriki in s svojo mla- dostjo in velikostjo napravil veliko zani- manje med tamožnjimi prebivalci. Ime tega velikana je Edvard Beauper. Visok je sedem čovljev, deset in tri cetrt palca, star je 20 let in da bodo še rastel, o tem ni dvoma. Sedaj tehta 367 funtov. Kadar pride ta junak kam v kaki hotel, nimajo nikjer zadosti velike postelje zanj, postlati mu morajo na tla in sicer z dvema blazinama, da mu služita kot po- stelja, na kateri more svoje ude zravnati. Starost rib. — Malo je ljudij, ka- terim bi bilo znano, da je starost rib skoro brezmejna. Prof. Baird dokazuje, da karp živi do 200 let. Isti trdi da je bila v rninulem polstoletju na Ruskern ščuka, katcM-e starost je segala že iz 15. stoletja. „Ni nobene reči — pravi ta učenjak — ki bi ovirala ribi skoraj vedno živeti, ker pri nji ni mogoče zaslediti dobe popolnega razvoja". V mestu Wa- shingtonu so zlato ribice, ki so lastnina neke rodbine že petdeset let. Neki ruski minister trdi, da so v cesarskem akvariju ribe, o katerih gotovo ve, da so tarn bile že pred 140 leti. Žabe. Po najnovejših podatkih po- trebujejo v Združenih državah severne Ainerike dva milijona žab. To število se ceni na 150.000 dolarjev ali 352.000 gld. V teh deželah se potrebuje petkrat toliko žab, kakor v Franciji, kjer jih največ pojedo izmed vseh evropejsk .i držav. Ker v Ameriki ne zadostujejo žabe, k so v jezerih in nt flapu. Iz Evrope v Ameriko v zaboju. — V Novern Jorku so izkrcavali nedavno zaboje, ki so prispeli po parobrodu „Pa- latia". Uslužbenci, ki so izkrcavali zaboje, so opazili, da se v nekern zaboju 'nekaj premika. Otvorili so zaboj in v njem so našli človeka, onesvožčenega od gladu in žeje. Mož se je dal zabiti v zaboj, da tako napravi potovanje iz Europe v Ameriko. V zaboju je ležal 15 dnij in noeij. Ime mu je Bok Ivan iz Pešte. V Ameriki strasi. — Majhno me- stece Harrisonville je v velikem strahu. Kamenje in veliki leseni komadi padajo iz visoöine na hi.se, ne da bi kakega človeka opazili, ki bi to storil. Zach Dve, živeč eno miljo od mesta, je bil nedavno v velikem strahu. Gela družina je bila v hiši zbrana, ko je začolo ka- menjo nad njo grometi. llitro stečejo iz hi.^e, da hi videli, kdo da vse to dela, pa ni bilo ne duha no sluha. Ko so se pomirili, jelo '\o zopel padati debelo ka- menje, a tudi ta čas riso nikogar opazili. Drugi dan, ravno ob isti uri, je pa ka- menje začelo tako gosto padati nad me- stom kakor toča. Nato so se meščani hitro oborožili s puškami in noži, pu sovražnika le niso zadeli. Vse to se že ponavlja nekaj dnij zaporedoma, in nihee ne ve od kot to pride. Aiiartiistiaie if;iT. — Rimska po- licija je ravnokar zaprla neko javno stre- lišče in dala pod ključ lastnike ki so na zatožbi, da so skrivali anarhiste. V stre- lišču je bilo več podob, na katere so anarhiati streljali. Tri izmed teh so pred- stavljale laške državne minidtre. Kdor je zadel v srediJöe podobe, je dobil dva kosa čokolade za dobro streljanje. Druge podobe so predstavljale laškega kralja in papeža; kdor je te zadel, je dobil štiri oziroma pet čokolad. Izvedelo se je tudi, da so sem redno zahajali anarhisti, ki so se zabavali s takim streljanjem. Zato so jih menda tudi zaprli. Najbrž bi seveda lažka vlada ne bila dala pod kljuu anar- histov, če bi ti streljali sumo na papeža. Pomenljivo je to, da je papež vreden pet (jokolad, kralj pa samo štiri v očeh teh anarhistov. l'apir iz boinbažcvinc. — Dru- ätvo „National Paper Mekini Company" je začela izdelovati papir iz boinbaževih lupin, to je iz ostankov, ki odpadejo pri labrikaeiji bombazovine. Ta papir se odlikuje s posebno cistostjo in ik^ po- staja rumen, kakor drugi papirji. Stroški bodo pa znatno nižji, kakor pri tabrikaeiji drugih papirjev. Marod no gospodarstvo. (Koncc.) Kipelno vehe je posebno priporoč- Ijivo rabiti, doklek- so vina še mlada, do- kler So ni ves sladkor pokipel, kar na- v ad no traja do pomladi. Ker morajo biti sodi, razen da so vedno polni ali zažve- plani, tudi dobro zaprti, če hočemo zabraniti, da se ne naseli kan, so lahko pripeti, če je sod pretnočno zabit, tako da še vedno v sodu razvijajoča se oglji- kova kislina ne more uhajati, da poči kak obroč, oziroma da vino sod raz- nese. Če se rabijo gori navedene vehe, se pa to ni kakor no more zgoditi, ker ogljikova kislina lahko uhaja pri vehi skoz luknjice pod gurnijevim trakom, pri vohi pa skoz vodo. Take vehe imajo nadalje še to pred- nost, da skoz nje dohaja popolnoma eist zrak v vino; in to ravno hoeemo doseči. Mimogrede bodi omenjeno, da se kauove glive ne nahajajo v vinu, marveč v zraku, in da z zrakoin tudi ti trosi pridejo v vino. Vehe z gumijovimi trakovi se v so<' trdno zabijojo, kipelno vehe pa se mo- rajo dobro pritrditi, tako da tudi ob straneh ne more dohajati zrak v sod. Zato st; mora ob straneh zamazali z ilo- vico, še bolje pa z lojem. V voho samo se vlije le l/2 kozarca vode; ce se je vlije preveč, potem jo vino potegne izpod kozarca v sod. Če se namreč ta kipelna veha na ta način pritrdi in z vodo na- lije, se čez nekaj časa opazi, da zaene voda pod kozarcem lezti navzgor. To pride odtod, ker se hoče prazni prostor, ki nastane v sodu vsled izhlapevanja vina, napolniti z zrakom, in ker ta zrak ne more tako naglo skoz lesne luknjice v sod, pa siliskoz vodo k vehi; tako na- stane gotov pritisk na vodo, vsled česar ta ostaja toliko časa, da more zrak skoz. To se pa opazi le, če je veha nepre- dušno, t. j. prav trdno v sod vtaknjena. Tudi če se vino od spodaj v rnanj- ših množinah toči, ni treba odvzemati vehe ali privzdigovati kozarca, ker po- trebni zrak hitro žine skoz vodo, tako da voda kar priene brbljati. Da voda v vehi ne zasmradi, se ji lahko doda žlica alkohola. Ta način zapiranja bi bil posebno za gostilničarje priporočljiv, ker taka vina ostanejo vedno zdrava; pa tudi na moči veliko ne izgube, t. j. se tako ne zve^ija kor je sod vedno trduo zaprt. o kipelnirni vehami zaprtih sodov ni ravno treba dolivati. Če se ne rabijo kipelne vehe, na- polnjeno z vodo, marveč provrtane, ali pa če se sodi z navadnimi vehami sploh zapirajo, je dobro, če so te vohe v do- tiki z vinom, da se prevoč no posuše, rsled česar vino bolj puhti in tudi več nečistega zraka pride v sod. Zato se lahko napravijo več an dolge, spodaj tanšo vüho. Dobro je, če se vse te veho namažejo z lojem, kor se ne posuše tako; in najvažneje, da se na njih ne naselijo ocetne glive, če se več ne mocijo v vinu. Co je namreč že toliko vina v sodu iz- puhtelo, da je rned veho in površjem vina prazen prostor, se na vehi kmalu naselijo ocetne glive, ki se potem še v vino natrosijo; taka veha diši kakor bi bila z oetom. (kisom) polila. Glede prevrtanih veh jo pripomniti, da se morajo gumijevi trakovi potem, ko postanejo bolj ohlapni, ko namreč izgube drožnost, nadomestili z novimi, da luk- njice trdno zapirajo. Fr. Go in b a č. I Praktična božična darila za vsakega V 7—-----------7 /--------- 7 / 7 / 7 \ I kožuhovno / / bluso, / / vol. šerpo, / / otročje / \ I ovrainiko, / /predpasniko/__________/ vol. rute, /_______/ obleke, / / *m^ /l*itaT7 HpodllJ'11 / rusko tralofio / krava|e' / pihljasiJT/ /(Tice' / / rokovieo, /-----—-----J krjia, /----------¦-------/ zavratiuke, /-------/ jopico, / / no^ovice, / / moder(3o. / / lovske / / čovljo, / /Jaeierpoioilete/ / srajce / / nogoviw / / i. t. (I. / L------_V L---------/ ^ L---------1 L-----_V ¦ pri tvrdki J. Zornik, Gosposku ulica št. 7. gW po tovarniskih cenah! "^pffi RslR5)lfil ^poiniiijnjt«1! s vsaki nifjaHB.. priliki „^olskogadoiiia". Loterijske številke. 15' docenibra. Line......90 27 f>0 46 55 Trst......08 42 36 14 21 Ihmajska l)or/a, 10. decenibra. 1901. Skupiii državni dolg v notah . 9915 Skupni državni dolg v srebru . 9905 Avslrijskii zlstta renta . . . . 11870 Avsli-i.jska ki-onska renta 4°0 . 9s)-9f) OKrrskM zlatii renta 4% . . . 118 70 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 9415 Avslro-ogerske bancne delnice 15 04 Kfdililne dolnico...... 654*— London vista........ 239 27 Ntun. drž. bankovci za 100 mark 1 IG 45'/2 20 mark •......... 23-14 20 frankov......... 1905 Italijanskelire........ 93 70 C. kr. eokini ....... 11 32 ' Krojaška niojsli a | Čufer & Bajt i v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 , ' v hiši jj. J. KopaOa j.n-i okr. sodniji, | izdelujcta I | vsakovrstiic oblekc ^a mo^kc \ po nici'i, bodisi fnxe ali pa ) priprostc. * | Priporočata se svojirn rojakom | v Gorici in na doželi, po.sel>no |ia | č. duhovščini in učenceni srednjih I k in Ijndskih šol za ohilna naročila. r — ---- ~^ ^mir ^m^ "^^ -^^ ^^ ^m^ ^m^ ^mmr ^m* ^m*r ^^ ^i L'odpisana priporočata slavncinu oh- OJnsLvu v Gorici in na de/oli svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata ludi raznovrstne pi- jačo n. pr.: Irancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači Lropinovoc, lini rum, različna vina, goružiee (Senf.) (üril-Msitodovo kavo in Giril-Metodovo milo tor drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenab. Z odličnim spostovanjem Kopač ifc Kutiii, trjiovca v Seincniski nlici h. stv. 1. Anton Fon, ; klobučar in gostlničar, ! Semeniška ulica st. 6, i ima. l)ogalo zalogo niznovrslnih ! klobukov ' ter loči v svoji kičmi | pristna doinaca viiui 1 in postreže tudi z jako ukusnimi 1 jedili. i Šimcne JFrie krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" toči raziiovrslnji bela in čriin. viiia lcr postreže z vsakovrstniini ukus- nirni jodili. Priporoča so toplo svojim rojakom v mrslu in na dežoli. Josip Valentmcic, pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča vedrco svcži fcruh rxavadni in najfineiši, vsakovrsl.no pocivo za j^odovo in krajo avslro-ngerske uioiiarliijc v sodili otl .rj() lilrov uapiej. Na z;i!)t(!vo (joSilja Imli uzorc.c. Cene imerne. Postrežba poštena. i ! Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoca so |>. n. olxMii- j stvii v Gorici in z d(>žolo. ProdnJM kaviuo primoso, sliidkor. inilo, sl.inino. riž. niHslo surovo in kiiluiiio. \ olj(\ nioko \'A Majdicovili mlinov in vs'm žvcsplonk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. Prodaja sli'oje tudi ^ nil lo^on- Y s^e ; i ' mcfcčne * o"j,okc. ^ Slroji ?o \z prvih I ova i'ii tcr nnjholjwe kakovosti ^ Priporočii H- sc slav. i{ občinstvu- „Narodna Tiskarnau ima v zalogi vse tiskovine za duliovnije, županstva in druge urade na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „IUjado", „Tri igre" zsl slov. mladino in „Zgodovino tolminskc šole" --------TISKA Iirosur», 60 «liploinc, li'K'ovskc rauiinc, © pisma in zavitko s lirnni, <3L( rruikc, $ vabila na karton iu «( S jia papir $ $ „NARODNA TISKARNA" --------v Gorici, ulica Vetturi?: ^t. 9 = je prcskrbljcna / povscni iiovimi crkami, okraski in liuiin papirjeni, tor mora prc- v/eti vsa v tiskarsko slroko spadajora dela. © @ © @ Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. == TISKA-------- posetuirr ra/no vc- likosti in ohlikc z zavitki,^ /aročnicM^ in jioročnirc v elc- ^antiiihtcrosinrtui- i ,¦ v ra/nih ulilikah „Narodna Tiskarna ¦ „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena naročila tiskovin seizvršč z obratno pošto; vsa druga v najkrajšem o o o o času c o o o „Narodna Tiskarna" - tiska : #,,PRIM.LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premo/ne celo leto 3 K