se 11
11
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
dni i 15. JUNIJ
Obvestilo
Vse bralce in poslušalce obveščamo, da smo se preselili na Osojnikovo cesto 3. V svoje prostore vas vabimo vsak dan med 7. in 15. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Dobrodošli!
■MM
NOVE m ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
LA NEDELJA
UTOMER OVENIJA
Ptuj, torek, 4. junija 2013
letnik LXVI • št. 44 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski T
Bar
www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Največ na igrišču Bingo, najučinkovitejši Kurež
O Stran 11
Ormož • Drugi kolesarski biomaraton
Dobrodelnost premagala vreme
2. kolesarski biomaraton v Ormožu si bomo zapomnili po katastrofalnem vremenu in presenetljivo velikem odzivu kolesarjev.
Rokomet •
Ormožani potrdili nastop v 1. A-ligi za sezono 2013/14 O Stran 12
Proti bioplinarni Šijanec so se stekale kolone kolesarjev, ki jih nista gnala le športni duh in želja po druženju, ampak tudi dobrodelnost. Na bioma-ratonu so namreč s startnino in prispevki donatorjev zbrali okoli 4500 evrov, ki jih bosta prejela šolska sklada OŠ Stanka Vraza Ormož in OŠ Miklavž pri Ormožu. »Sredstva bomo namenili za izboljšanje kakovosti učenja in druženja na šolah,« je povedal Robi Šijanec, ki je tudi sam prevozil najdaljšo, 70 kilometrov dolgo progo. Udeležence na 30- in 10-kilometr-skih progah so skoraj ves čas prali bolj ali manj močni nalivi, zato je bila pot precej naporna, ceste pa spolzke, a padcev na srečo ni bilo. Med tem so se šolarji pomerili na spretnostnem poligonu, najmlajši pa so se zabavali na mini poligonu. Za konec so izžrebali atraktivne praktične nagrade in sodelujoče otroke nagradili s sladkim presenečenjem.
Viki Ivanuša
r
• : .. ■ .:- '
- •- '-^ge
Foto: Črtomir Goznik
Haloze • Dodatni denar za LAS Haloze
Nogomet •
Silvo Šterbal novi prvi mož Zavrča, trije novinci
O Stran 11
Dodatnih 116.000 evrov za Haloze
Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze, ki je bila ustanovljena leta 2007, je ena najuspešnejših LAS-ov v državi. Med 33 delujočimi LAS-i je bila namreč z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje izbrana v peterico tistih najboljših, ki so prejele še dodatna Leader sredstva za izvedbo projektov v letih 2013 in 2014.
„Res je, na osnovi odločitve Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da petim najuspešnejšim LASom v Sloveniji dodeli dodatna sredstva, smo pred dnevi prejeli odločbo o zagotovitvi dodanih Leader sredstev za izvedbo projektov. Gre pravzaprav za denar, ki ni bil porabljen v predhodnih razpisih Leader na celotnem območju Slovenije. Organ odločanja LAS Haloze je tako 22. maja sprejel sklep o izvedbi še šestega javnega poziva, na katerem razpisujemo sredstva za izvedbo projektov v višini 116.200 evrov," je najprej povedal Jernej Golc.
Razpisni pogoji so sicer podobni kot prejšnja leta; spodnja meja za sofinanciranje prijavljenih projektov je 2000 evrov, zgornja meja pa 16.000 evrov. Vloge bodo interesenti morali oddati najkasneje do 20. junija letos (opoldne) na sedež LAS v Cirkulanah, razpisni obrazci z navodili pa so na voljo na spletni strani www.haloze.org.
LAS Haloze je po odločbi kmetijskega ministrstva prejelo še dodatnih 116.200 evrov za izvedbo projektov v letu 2013 in 2014. Razpis je že objavljen, interesenti pa morajo vloge poslati do 20. junija.
„Potencialni prijavitelji za pridobitev dodatnih informacij o javnem pozivu lahko pošljejo vprašanja po elektronski pošti na naslov las.haloze@halo.si, lahko nas tudi obiščejo ali nas pokličejo, sicer pa bomo v našem Poslovnem centru pripravili še dve delavnici na temo razpisa, in sicer 11. junija ob 11. uri ter 13. junija ob 19. uri."
Kot je še pojasnil Golc, je izbor projektov in sam postopek izbire povsem enak kot doslej, prijavijo se lahko tudi tisti, ki doslej s kakšnim od svojih že poslanih projektov morda niso uspeli. Rok za izbiro projektov je 45 dni, torej bodo prijavitelji o svoji uspešnosti obveščeni nekje sredi avgusta, nato pa bo treba počakati še na končno soglasje kmetijskega ministrstva.
„Računamo, da se bodo prvi projekti tako lahko začeli izvajati septembra, sicer pa v naslednjem letu," je še dodal Golc.
SiM
Foto: SM
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 4. junija 2013
Slovenija • Virantova izjava o zmanjševanju števila občin razburja
Stroka opozarja na ustavne omejitve združevanja občin
Dodatni rezi v javno porabo bodo tudi po mnenju ministra Gregorja Viranta nujni. A ukrepi utegnejo zaradi različnih strankarskih pogledov povzročiti trenja v koaliciji. DeSUS nasprotuje posegom v pokojnine, SD ni navdušen nad privatizacijo. A Virant svari: »Koalicija mora biti enotna in pozabiti na strankarski prestiž«.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Virant po seji vlade sicer ni želel povedati, na katera področja bodo segli nadaljnji ukrepi, posvaril pa je, da bo v javno porabo treba rezati na številnih področjih. Sam je bolj zavzet za iskanje rezerv na odhodkovni strani kot pa za uvedbo kriznega davka.
Glede plač javnih uslužbencev je zadeva po njegovih besedah zaprta, zato izpostavlja »železno disciplino« pri zmanjšanju števila javnih uslužbencev. Tega se bodo po njegovih besedah morali držat vsi resorji. Kot je pojasnil, bodo ostali pri načrtovanem zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek letno, kar pomeni 50 milijonov evrov na letni ravni.
Med nujnimi ukrepi je tudi zmanjševanje števila občin, čeprav po Virantovihbesedah koalicija o tem še nima konkretnega načrta. Po njegovih ocenah bi v Sloveniji lahko shajali približno s sto občinami. Kot pravi, bi morali določiti, da je absoluten kriterij za občino najmanj 5000 prebivalcev,
ostale pa bi preprosto ukinili oz. združili z večjimi. Na ministrstvu za javno upravo bodo, kot je napovedal Virant, naredili tudi simulacijo, kaj bi tak kriterij prinesel.
Zmanjševanje števila občin bi bilo po Virantovih ocenah smiselno še pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Ob tem pa Virant ocenjuje, da ni pravi trenutek za ustanavljanje pokrajin, ker se vsi bojijo, da bi to prineslo še dodatne stroške.
Pojasnil je še, da ima vlada zastavljen rebalans proračuna, ki ga bo državni zbor sprejel predvidoma na julijski seji. Deficita je za 1,5 milijarde evrov, je povedal in dodal, da ne bodo smeli odstopiti niti za evro.
Stroka predlaga razmislek o sistemu financiranja občin
Strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj in pravnik Rajko Pirnat zagovarjata združevanje občin, a opozarjata na ustavne omejitve. Kot pravita, postopek ni tako enostaven, do naslednjih lokalnih volitev pa se jima zdi to nemogoče izpe-
ljati. Oba opozarjata tudi sistem financiranja občin, ki bi moral to združevanje podpreti.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je združenji občin razburil z izjavami, da bi v Sloveniji lahko shajali s približno sto občinami. Trenutno jih je 212. Po njegovem prepričanju je oblikovanje mreže občin v pristojnosti države; država jih je z zakonom ustanovila in lahko njihovo število tudi zmanjša. Kot je dejal, bi bilo zmanjševanje števila občin smiselno še pred lokalnimi volitvami prihodnje leto. Na ministrstvu bodo tako pripravili koncept ter ga dali v razpravo županom in koaliciji, potreben bi bil tudi referendum.
Vlaj: Občine so nastajale kot gobe po dežju in vedno kot politične odločitve
»Dejstvo je, da imamo občin preveč in da je ta zgodba prešla vse meje,« je poudaril Vlaj, a bi prva pot morala biti dogovor z občinami, kar pa bi bil zelo dolgotrajen postopek. Zato se mu zdi nemogoče, da bi pristojni to lahko uredili do naslednjih lokalnih volitev. »Razen v primeru čudeža,« pravi Vlaj in se sprašuje, kaj bi država morala ponuditi skeptikom, da bi videli, da je združevanje nekaj pozitivnega. Tu imata po njegovem mnenju nepogrešljivo vlogo združenji občin, v katerih pa so že jasno povedali, da Viranto-vim načrtom niso naklonjeni.
Kot je pojasnil Vlaj, postopek za ustanavljanje občin predpisuje ustava. Po najvišjem pravnem aktu v državi namreč DZ
ustanavlja občine z zakonom, in sicer po predhodno izvedenem posvetovalnem referendumu, s katerim se ugotovi volja ljudi, ki živijo na teh območjih. Takšen referendum, ki ga sicer DZ pri svoji odločitvi lahko upošteva ali ne, pa je potreben za vsako teritorialno spremembo. Referendum o združitvi občin bi po njegovem mnenju težko uspel.
Tudi samo združevanje občin pa je za Vlaja zelo vprašljivo, če ne bi temu sledil še razmislek, kako naj se financirajo, da bo skladno z ustavo, in katere naloge naj opravljajo. V prvi vrsti bi bilo sicer najprej treba sprejeti strategijo razvoja slovenske lokalne samouprave, opozarja. Doktrina namreč ni izdelana, zato ni jasno, kaj država želi, občine pa so nastajale »kot gobe po dežju« in bile tudi vedno politične odločitve, ne glede na to, katera opcija je bila na oblasti.
Pirnat: Če je cilj združevanja občin zgolj javnofinančne narave, ni vredno poskusiti
Tudi pravni strokovnjak in predsednik Inštituta za javno upravo Rajko Pirnat izpostavlja potrebo po spremembi sistema financiranja občin. Kot je pojasnil za STA, bi lahko sistem spremenili tako, da bi denimo spodbujal nastanek občin z od 5000 do 8000 prebivalci, a bi še vedno zagotavljal nek minimalni standard za vse občine. Že to je po njegovih besedah nekoliko tvegano in »ni ravno v skladu s pravičnostjo«, a bi se dejansko nekaj dalo doseči sko-
zi takšne spremembe. Sistem, s katerimi bi obubožali majhne občine, bi bil tudi neustaven, saj bi s tem dejansko onemogočili lokalno samoupravo.
Zakon o financiranju občin je sicer s spremembo leta 2006 zagotovil več denarja »revnejšim« občinam ali drugače, če občine same niso zmogle pokriti stroškov, ki nastanejo z zakonom predpisanimi nalogami, jim je sistem financiranja zagotovil ta sredstva. Že obet tega zakona je spodbudil vrsto želja po novih občinah, leta 2006 jih je tako DZ po posvetovalnih referendumih v dveh delih ustanovil kar 17.
Sistem financiranja občin v Sloveniji, ki spodbuja majhne občine, je po Pirnatovih besedah sicer posledica tudi županskega lobija oziroma »relativno velikega vpliva«, ki so ga v DZ imeli župani. Zato si tudi on težko predstavlja, da bi do spremembe zakonodaje prišlo tako hitro.
Združitev občin prav tako pomeni tudi ukinjanje občinskih središč, uprav občin, manj županov ... In »hitro to ne bo šlo, enostavno pa še manj in kratkoročno zna stati več kot bo prihranjenega«, je opozoril Pirnat. Zato po njegovem mnenju ni vredno niti poskusiti, če je cilj zgolj javnofinančne narave.
»Pripravljalci naj ne razmišljajo tako poenostavljeno«
Tudi Pirnat je spomnil na zahtevo posvetovalnega referenduma v ustavi, je pa res, da ta za DZ ni obveza. Načeloma
bi bilo torej mogoče tudi »prisilno združevanje občin«, saj bi se dalo spremeniti zakon, ki ureja postopek ustanovitve občin, vendar si pravnik takšnega združevanja »čisto ustavno skladno« ne more predstavljati.
Ustava namreč nima določb le v poglavju lokalne samouprave, temveč zagotavlja pravico do lokalne samouprave že v uvodnih določbah. In ta pravica pomeni zlasti ustanoviti lokalno skupnost. Kot je dejal Pirnat, je bistvo lokalne samouprave ravno to, da je ločena od države in da ne gre za »neko državno dirigirano strukturo, ki bi jo država lahko čisto po svoje preoblikovala«. Zato bi bila po njegovem mnenju ureditev, ki bi direktivno dopuščala, da se poslanci odločijo združiti občine in »zarišejo, katere občine bi obstajale«, neskladna z ustavo.
Sprememba ustave pa je sicer teoretično možna, dodaja Pirnat, vendar pa lokalna samouprava »ni nekaj, kar bi si v Sloveniji izmislili na novo«, saj gre za tradicijo, ki bi se jo težko na ravni občin uredilo bistveno drugače, kot je zdaj. V tem temelju se tako tega sistema ne da spremeniti, saj je občina odraz pravice do organizacije lokalne skupnosti in urejanja lokalnih zadev neodvisno od države.
Po njegovem mnenju so bile sicer navedbe o stotih občinah izrečene zelo na hitro in brez podrobnega razmisleka, zato bi bilo najprej treba počakati na konkretnejši načrt ministrstva oziroma vlade. A kljub temu Pirnat pripravljalce opozarja na ustavne omejitve. »Naj ne razmišljajo tako zelo poenostavljeno, da bi se dalo kar tako iz centra Ljubljane izrisati drugačne občine, to ne bo šlo,« je še dejal.
STA (Pripravlja: SiM)
in je konec lanskega leta štela 4016 članov. Ta številka zajema večino slepih, vendar je tu še veliko ljudi s hujšimi okvarami vida. Po podatkih stroke je tako slepih in slabovidnih vsaj še enkrat toliko ljudi. Med ključnimi problemi je Wraber izpostavil vprašanje rehabilitacije, kjer pa se zadeve zdaj po njegovih besedah premikajo na bolje. Druga večja težava so precej dragi tehnični pripomočki. »Ljudje vedo, da uporabljamo belo palico in mogoče še črna očala, ne vedo pa, da za pisanje potrebujemo braillov pisalni stroj,« je navedel značilen primer Wraber. Poleg tega slepi potrebujejo še posebne zvočne predvajalnike, ki stanejo tudi po več sto evrov, posebno računalniško opremo za povečanje ali približanje besedil, vmesnike za prenos besedila z ekrana v bra-jico, ki stane nekaj tisoč evrov, in tako naprej. Na tem področju je odnos države dokaj mačehovski, saj celo marsikatera manj razvita država v tem pogledu da več za svoje slepe državljane. Tretji sklop težav predstavljajo arhitekturne in komunikacijske ovire v okolje, katerih reševanje preko opremljanja s sistemi, ki slepemu pomagajo pri orientaciji. (sta)
Uvodnik
Poglejte okoli sebe
Minuli konec tedna na Ormoškem je bil pošteno naporen. Predvsem za tiste, ki so organizirali obilje prireditev, pa tudi tisti, ki smo jih spremljali, smo le s težavo držali korak z njimi. Ko se zgodi takšen konec tedna, človek z dobrim občutkom potegne črto in si reče: Pri nas pa se dogaja.
Bilo je vsega - od koncerta ženske vokalne skupine Jua z gosti prek praznovanja 20-letnice MNK Sv. Tomaž, pa prevzema vozila PGD Hardek, praznovanja 60-letni-ce Ribiške družine Ormož, odprtja spominske plošče veteranov vojne za Slovenijo, kolesarskega biomaratona in velikega medobčinskega srečanja upokojencev. Prav gotovo pa je kje potekala tudi kakšna prireditev, za katero sploh nismo vedeli. Kljub zares katastrofalnemu vremenu je vse teklo, kot je treba. Člani društev, številni prostovoljci, prijatelji, znanci so delali, zlagali, pripravljali, pekli, gostili goste in s tem počeli nekaj za svoje zadovoljstvo, hkrati pa so s tem ponudili nekaj tudi širši skupnosti. V naših krajih si s prostovoljnim delom pomagamo do zabave, se ukvarjamo s športom, skrbimo za požarno varnost, za naše vodotoke in naravo, za negovanje zgodovine naroda in predvsem druženje.
V Ormožu je vedno znova slišati, da se pri nas nikoli nič ne dogaja, da je to mesto duhov. In včasih je to tudi res, pogosto pa ne. A takšne kritike največkrat prihajajo od ljudi, ki svoj čas preživljajo pred televizijo, na kavču z daljincem v roki in je televizija njihov edini pogled v in na svet. Ta perspektiva pa danes ni preveč rožnata, ravno nasprotno, prav moreča je, kot da bi bila del načrta, kako zasejati strah in zaskrbljenost za prihodnost med ljudi, da se ne ukvarjajo z dejanskim stanjem, ampak komaj še upajo dihati.
Medtem ko vse več ljudi živi ujeto v medijski primež grozeče stvarnosti, pa se zunaj štirih sten dnevne sobe dogaja resnično življenje daleč od resničnostnih šovov. Odložite daljinski upravljavnik, pojdite med ljudi inpo-glejte svet okoli sebe, kaj vse počnejo vaši sosedje in so-krajani, da je njihovo življenje lepše in bolj izpolnjeno.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid
OŠ proti ukinjanju obveznega drugega tujega jezika
Dvanajst slovenskih osnovnih šol je podalo pobudo, s katero se zavzemajo proti ukinjanju obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah. V skladu z določili Evropske komisije in drugimi mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je tudi Slovenija, zahtevajo takojšnjo frontalno uvedbo obveznega drugega tujega jezika.
Pobuda je odziv na okrožnico, ki jo je ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport 6. maja poslalo osnovnim šolam. V njej je zapisano, da s šolskim letom 2013/2014 ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole. Ta poteza ministrstva je, kot pišejo pobudniki, v ostrem nasprotju z Resolucijo o evropski strategiji za večjezičnost (2008), smernicami Evropske komisije (1995) in določili Sveta Evropske unije (2002), obenem pa je tudi v nasprotju z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012/2016, ki
določa, da se mora poskrbeti za ustrezno uveljavitev obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole. Pobudo podpira 147 osnovnih šol iz celotne Slovenije, ki sodelujejo v projektu uvajanja obveznega drugega tujega jezika od leta 2008, so še zapisali v sporočili za javnost. (sta)
Junijska plača javnih uslužbencev nekaj nižja
Prvega junija se je začela uporabljati zakonodaja, ki udejanja dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja o znižanju plač-ne mase za letos in prihodnje leto. Junijske plače, ki jih bo 155.000 javnih uslužbencev prejelo julija, bodo tako različno nižje. Ta mesec pa bodo upravičenci prejeli regres za letos ter razliko do polnega regresa za lani.
Čeprav dogovora niso podpisali vsi sindikati, bo veljal za ves javni sektor. Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju do konca leta 2014 udejanja spremenjeno plačno lestvico. Osnovne plače javnih uslužbencev bodo nižje od
> Tarče in tarčice
pol do blizu pet odstotkov. Novela se bo v skladu s spremenjenima zakona o sodniški službi ter o državnem pravobranilstvu uporabljala tudi za določanje plač sodnikov ter državnih pravobranilcev in njihovih pomočnikov. Med pomembnejšimi ukrepi so še delna zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zamik izplačila zaostalih napredovanj, zamrznitev novih napredovanj in delovne uspešnosti ter zniževanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni. Dviguje pa se rtv-prispevek, z julijem pa bo višji tudi davek na dodano vrednost. (sta)
V tednu slepih opozorila o nerešenih
problemih
Prvi teden v juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije obeležuje teden slepih. Predsednik združenja Tomaž Wraber ob tem izpostavlja več nerešenih težav.
Zveza združuje devet medobčinskih društev slepih in slabovidnih
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 4. junija 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Spodnje Podravje • Župani na nogah
Zmanjševanje števila občin ne bo prihranilo nič denarja
Virantova izjava, da bo v luči varčevalnih ukrepov med drugim treba zmanjšati tudi število občin (po njegovem mnenju naj bi jih bilo dovolj 100), je že dvignila precej prahu. V združenju občin napovedim o zmanjšanju števila občin niso naklonjeni, opozarjajo tudi na morebitne ustavne pritožbe.
Ptujski župan Štefan Če-lan, ki se mu sicer ni treba ukvarjati z vprašanjem morebitne ukinitve občine Ptuj (neuradno naj bi se namreč morale združiti občine z do 5000 prebivalci) o Viranto-vem stališču meni tako: „Zago-tovo je lokalna samouprava še zlasti z malimi občinami veliko pripomogla k temu, da je večina državljank in državljanov pridobila osnovi standard, ki pripada ljudem v 21.stoletju. Ob tem je treba povedati, da so nekdanje velike občine porabile dobrih 5 % družbenega bruto produkta za svoje delovanje. Nova lokalna samouprava pa je ta odstotek dvignila na približno 5,3 %, kar torej pomeni, da se javna poraba iz naslova lokalne samouprave ni kaj bistveno dvignila. Če pa pogledamo, za kaj vse so občine porabile sredstva, vidimo, da so to izključno investicije (šole, vrtci, lekarne, ceste, kanalizacije, občinske stavbe, domovi za upokojence, kulturne dvorane, športna infrastruktura itd). Zato je težko sprejeti očitke, da so občine zapravljive in neracionalne. Še zlasti to velja za najemanje kreditov. Struktura porabe kreditov v državi jasno kaže, da v skupnem dolgu države znašajo vsi občinski krediti slabih 5 % od celotne mase zadolževanja (država, podjetja, državljani, občine). Do sem je torej vse lepo in prav."
Čelan: Težava je v razdeljevanju sredstev in neopravilnosti države
Vendar ob tem Čelan opozarja še na drugo plat: „Če se ozremo na delitev teh 5,3 % sredstev, ki so jih porabile občine, potem hitro ugotovimo, da smo z razporejanjem teh sredstev bistveno oškodovali mestne občine. Večina majhnih občin namreč ne ustvarja nobenega ali zelo malo lastnih prihodkov. Z zakonom pa jim je zagotovljena 90 % povprečna poraba na prebivalca. S tem načinom se davki, ki se ustvarjajo v večjih središčih, prelivajo v manjše občine. Seveda nimam nič proti policentričnemu razvoju, nasprotujem zgolj načinu razdeljevanja sredstev. Država bo tukaj morala najti novo rešitev, ki bo prijaznejša do mestnih občin, ob hkratni skrbi za manjše občine."
Čelan pa razmišlja še naprej: „Osebno nisem zagovornik ukinjanja manjših občin, sem pa izrazit zagovornik takojšnje ustanovitve razvojnih pokrajin, ki jih mora biti 11, toliko kot mestnih občin! Ustano-
vitev razvojnih pokrajin bi s prenosom nalog iz države na pokrajine in iz občin na pokrajine hitro pokazala, kakšno državno upravo potrebujemo (po vsebini in velikosti) in kakšne občine potrebujemo (po vsebini in velikosti). Sedanja ureditev je praktično paralizirala delovanje države. Država je zaradi preobsežne birokracije postala neopravil-na (spremembe prostorskih aktov trajajo šest let ali več, da drugih neumnosti niti ne naštevam ...). Male občine pa se formalno pravno ukvarjajo z nalogami, za katere nimajo niti znanja, ljudi in financ (ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnanje z odvajanjem in čiščenjem komunalnih voda, upravljanje z regionalnimi knjižnicami, muzeji, šolstvom, zdravstvom itd). S tem postaja tudi lokalna samouprava neo-pravilna. Celotna Slovenija bi morala v tej finančni, politični in gospodarski krizi nujno vse razpoložljive vire (ljudi, sredstva, opremo itd.) vložiti v povečanje prihodkov, se pravi v inovativna delovna mesta, ki bodo omogočala vsaj 1000 evrov neto plače in s tem davke, ki bodo zadoščali za kritje stroškov visoko razvitega šolstva, zdravstva, kulture, športa, komunalne infrastrukture, cestnega omrežja itd. Zato pa je nujno spremeniti številne zakone, ki bodo privedli do ustreznih novih organizacijskih oblik. Skratka: Slovenija nujno potrebuje odmik od filozofije varčevanja in neracionalnega trošenja k filozofiji učinkovitega investiranja v smeri večanja prihodkov in davkov. Žal se tega ne zaveda tako državna politika kot velik del gospodarstva in velik del lokalne samouprave. Nihče ne želi nič spremeniti pri sebi, vsi bi zgolj spreminjali pri drugih. Vsi, ki opozarjamo na to, pa smo vedno bolj nezaželeni."
Butolen:
Presenečen sem nad Virantovo „lahkotnostjo"
Župan ene najmanjših občin, občine Žetale, Anton Butolen združevanju občin jasno nasprotuje, čeprav uvodoma pojasnjuje, da bo zato marsikdo pomislil, da gre za „še enega lokalnega šerifa, ki se boji za svoj položaj". A sam pravi, da njegovo nasprotovanje ponovnemu združevanju občin ne izhaja iz osebne prizadetosti: „Moja doba se tako ali tako počasi končuje, domišljam pa si, da o tem vprašanju nekaj vem. Bil sem član SO Ptuj v obdobju, ko je nova lokalna samouprava nastajala, sam sem
spisal ustavni spor na osnovi katerega je naša občina nastala, 15 let sem župan občine, v diplomski nalogi sem se tudi teoretično ukvarjal z zgodovino lokalne samouprave na slovenskem, kakor tudi z nalogami občine. Zato si upam trditi, da lahko svoje mnenje podkrepim z objektivnimi podatki in se ne bo spremenilo tudi takrat, ko ne bom imel nobene politične funkcije več!"
Glede konkretne Virantove izjave pa Butolen pravi: „Sem le delno presenečen. Spomnim se še iz časov, ko sem bil poslanec, s kakšno ihto je Virant kot državni sekretar zagovarjal ukinjanje upravnih enot, oziroma njihovo združevanje na 12 upravnih enot po statističnih regijah, kar bi seveda za nas pomenilo, da moraš po vsako stvar v Maribor. Takrat smo v poslanski skupini zahtevali sestanek s predsednikom vlade in kot vladajoča stranka zadevo preprečili. V tej luči, ki gospoda ministra kaže kot velikega centralista, nad njegovim predlogom torej nisem pre-
senečen. Sem pa presenečen, s kakšno lahkotnostjo eden izmed vodilnih politikov vrže v javnost kost, ki bo ponovno delila javnost in pozornost odvračala od resničnih problemov države, ali pa je tudi to del taktike, po starem rimskem načelu: »Deli in vladaj«. Še večje presenečenje pa je napoved, da naj bi bila ponovna velika reforma lokalne samouprave v Sloveniji izvedena praktično že do prihodnje jeseni. Ta izjava pa kaže, da minister ne pozna zgodovine in pomena lokalne samouprave v demokratični družbi, oz. kar je bolj verjetno, za politične potrebe in politično preživetje sebe in svoje stranke vse to preprosto ignorira. Združevanje oz. vsaka sprememba lokalne samouprave v demokratičnih sistemih je proces, ki ga ni mogoče izvesti čez noč, če hočemo, da ne bo pustil hudih posledic. Končno je tudi sistem ponovnega uvajanja lokalne samouprave v Sloveniji trajal praktično od 1994 do 2010 in se sedaj ustalil. Je pa to področje, kjer
je relativno enostavno nabirati politične točke in s tem koristno za stranke, ki imajo večino volivcev v urbanih središčih. Za Slovenijo pa je ponovno odpiranje tega vprašanja slabo, ker vodi v nove konflikte med podeželjem in urbanimi središči. Sicer pa velja v Sloveniji mnogo napačnih predstav in stereotipov o lokalni samoupravi. Ko se primerja sedanji sistem in sistem pred letom 1995, se običajno gleda samo na velikost občin, ne pa na njihovo vlogo in nalogo. Občina do 1995 je bila predvsem državno-upravna enota, ki je vsaj 70 % svojega dela opravila iz delokroga države in le preostalo tipičnega dela iz delokroga lokalne samouprave in pravzaprav ni bila tipična občina, kot jo poznajo povsod po demokratični Evropi. To je navsezadnje sprevidel tudi zakonodajalec, ki je ustanovil nadomestek za „evropsko" občino; to so bile krajevne skupnosti, ki so praktično izvajale večino nalog lokalnega pomena. Pri tem pa je bila narejena velika sistemska napaka. Za izvajanje svojih zakonsko opredeljenih nalog krajevne skupnosti niso imele urejenega sistemskega vira financiranja. Vračanje na ta sistem, kot ga praktično predlaga minister, je po mojem mnenju velik korak nazaj in bo pomenil hud udarec podeželju ter imel velike posledice za kakovost življenja ljudi predvsem na podeželju. V nasprotju z evropsko usmeritvijo pa tudi negativne posledice za ohranjanje zelenih delovnih mest na podeželju. Ne bo pa prinesel želenih učinkov na strani prihrankov. Škoda, da je v Sloveniji postalo že pravilo, da se vsakega pomembnega projekta lotevamo s „horuk" akcijami, brez resne strategije."
Župan Butolen zaključuje tako: „Tako kot vsak razumen človek bi tudi sam podprl
združevanje občin, če bi to vodilo k izhodu iz krize in boljši kakovosti življenja naših državljanov. Ker pa v to nisem prepričan, združevanja občin v tem trenutku ne podpiram."
Fakinova: Občine denar porabljajo veliko bolj racionalno kot država
Podobno kot Butolen razmišlja tudi županja občine Maj-šperk Darinka Fakin: „Očitno je to sedaj zelo popularno, da se veliko razpravlja o tem, koliko občin je pri nas v Sloveniji in da lahko z zmanjšanjem občin veliko tudi prihranimo. Nihče od teh, ki to razlagajo, pa ne razmišlja tudi o tem, da je verjetno denar, ki ga prejmejo občine, najbolj racionalno porabljen in da ravno majhnost občin prispeva k temu, da ljudje čutimo pripadnost in smo zato pripravljeni veliko narediti tudi na prostovoljni bazi in tudi pomagati pri različnih investicijah. Samo kratka analiza cen, po katerih gradimo občine v primerjavi z državo, pa naj bo to gradnja cestne infrastrukture, pločnikov ali stavb, pokaže, kako različne cene imamo na neko enoto. Lahko pa za primerjavo vzamemo tudi sosednjo Avstrijo, ki jo sicer zelo radi postavljamo za vzgled. Tam so občine še manjše, pa nihče ne govori o tem, da je to negativno in da te občine niso prispevale veliko k razvoju krajev. Trdno sem tudi prepričana, da bi bilo mnogo manj druženja, mnogo manj aktivnosti številnih društev, ki danes aktivno delujejo, ravno na podlagi podpore občin, ki zaradi majhnosti lahko aktivno sodelujejo z društvi in poznajo njihovo delo. Ta komponenta se mi zdi pa še posebej pomembna in bi bilo to delovanje z ukinitvijo majhnih občin prav gotovo pomembno zmanjšano. V času, ko si bomo vsi prizadevali, da bi povečali samooskrbo, da bi poskušali čim bolj izkoristiti naravne danosti, so takšna razmišljanja neprimerna. Vsekakor pa je treba združevati posamezne aktivnosti, ki so smiselne. To pa delamo že danes, saj imamo skupne inšpekcijske službe, redarsko službo, skupaj financiramo knjižnico in manjše občine združujejo še nekatere aktivnosti. Trdno sem prepričana, da bi, še posebej v teh kriznih časih, z ukinjanjem manjših občin razvoj na podeželju v veliki meri ostal na današnjem nivoju, saj bi tudi zaradi zmanjšanih sredstev ves denar ponovno ostal v večjih centrih!"
SiM
SOS in ZOS: Pol Slovenije bo pokonci, vrstile se bodo ustavne pritožbe
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar meni, da združevanje občin ni prvi in najnujnejši korak, ampak so za iskanje prihrankov še številne druge možnosti. Po njegovih besedah je v vseh občinskih upravah zaposlenih 4000 do 5000 ljudi in ne verjame, da bi se njihovo število z združevanjem občin bistveno zmanjšalo, saj bodo morale biti naloge vseeno opravljene.
Sam vidi večje možnosti za racionalizacijo in prihranek, če bi naloge nekaterih državnih institucij, ki delujejo po državi, kot so upravne enote ali centri za socialno delo, prenesli oz. locirali na občine ali na skupne občinske organe. Tudi predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj se sprašuje o izkupičku ukinjanja občin. Sam namreč ne pozna nobenega primera, ko bi kdo predlagal, da se njegova občina ukine. Smrdelj tako predlog ocenjuje kot populističen in neresen. Sprašuje se tudi, ali je kaj takšnega sploh izvedljivo brez spremembe ustave. Nenazadnje je samo ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran, potem ko je bila takšna volja na tistem območju izražena na referendumu.
(vir: STA)
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 4. junija 2013
Ormož • Začeli dela, vredna 3,8 milijona evrov
Podpisali pogodbe za tri investicije
Na občini Ormož so v četrtek dopoldne župan Alojz Sok, direktorica Komunalnega podjetja Pavla Majcen in prokurist podjetja Nival Marko Glavinič svečano podpisali pogodbe za tri letošnje investicije - dve se nanašata na nadaljevanje gradnje kanalizacije na vodovarstvenem območju, ena pa je za rekonstrukcijo lokalne ceste na Kogu.
Župan Alojz Sok je spomnil, da začetki prizadevanj za urejanje kanalizacije na vodovarstvenem območju segajo že v daljno leto 1989. Resna prizadevanja za ureditev tega območja pa so se začela 2009, saj bo treba kanalizacijo urediti do leta 2015, ko bodo začeli veljati drugačni predpisi. Pred kratkim je občina dobila tudi zeleno luč ministrstva za gospodarski razvoj, ki je občini poslalo sklep o zagotovitvi sredstev. Rešitev ni enotna za celotno vodovarstveno območje in se deli na območji Cvetkovcev in Osluševcev, ki bosta imeli eno čistilno rastlinsko napravo v bližini Pesnice, in na Tr-govišče, Mihovce in del Velike Nedelja, ki bodo povezani na obstoječo čistilno napravo, le da ji bodo povečali kapaciteto. Dela za izgradnjo kanalizacije za Cvetkovce in Osluševce bo izvajalo KP Ormož, za Mihov-ce, Trgovišče in Veliko Nedeljo pa podjetje Nival.
Projekta je podrobneje predstavil mag. Roman Rozman, ki je povedal, da bo nova rastlinska čistilna naprava locirana v južnem delu Cvetkovcev, 270 metrov odmaknjena od najbližje stanovanjske hiše. V sklopu projekta bo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v dolžini 9,3 kilometra, nanj pa bo lahko priključenih 175 hiš. Načrtuje se osem črpališč.
Na območju Trgovišča, Mi-hovcev in Velike Nedelje je bilo v preteklosti zgrajenega nekaj omrežja z čistilno napravo za
Foto: Viki Ivanuša
S podpisom pogodb se bodo odprla nova gradbišča.
400 enot, a je že dotrajana, saj je bilo nanjo priključenih veliko več uporabnikov, kot je dopustno. V začetnem delu obratovanja so bili uporabniki na napravo priključeni brez zadrževalnega bazena, prine-šene nečistoče pa so zamašile sistem. Čistilna naprave je locirana ob železniški progi, 250 metrov od prve stanovanjske hiše. Delujoči sistem se bo primerno razširil, tako da se bo na novo lahko na čistilno napravo priključilo približno 100 hiš. V sklopu izgradnje bo zgrajeno okoli 5 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Predvidena so štiri črpališča.
Na oba nova kanalizacijska sistema se bodo prebivalci lahko priključili šele po izgra-
dnji in zagonu čistilnih naprav. Gradnja hišnih priključkov bo potekala v lastni režiji. Zaradi majhnega naklona, ker gre za ravninski del, pa bo potrebna velika natančnost pri polaganju vodov v betonsko posteljico, je povedal mag. Rozman. Skupna vrednost obeh projektov je 3,3 milijona evrov, rok za izvedbo in prevzem pa 31. 8. 2014. Najprej se bo začelo graditi v Trgovišču, saj se na zaključek teh del navezuje izgradnja pločnika z razsvetljavo.
Rekonstrukcija lokalne ceste na Kogu je bila v občinskem proračunu predvidena že tri leta, in potem ko je z njo občina dvakrat neuspešno kandidirala na razpisu za ukrep 322, so se v tretje odločili projekt
financirati iz lastnih sredstev. Gre za širitev ceste, izgradnjo pločnika z razsvetljavo in podpornega zidu. Ker je ta del cestišča zelo ozek, bo šlo za zahteven poseg proti brežini v smeri pokopališča. Projekti so bili narejeni v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so pogojevali vrsto razsvetljave in zahtevali izdelavo granitnih robnikov (ti so sicer običajno betonski), kar bo podražilo investicijo. Rok za zaključek del je maj 2014. Investicija se bo delno financirala letos, delno pa drugo leto, skupna vrednost pa znaša 514.000 evrov, je razložil Boris Novak, ki je tudi skrbnik vseh treh pogodb.
Viki Ivanuša
Ptuj • Zbiranje pokrovčkov v humanitarne namene
Mreža zbiralcev še širi
Društvo Never give up - vztrajaj (NGU) je športno humanitarno društvo, ki preko športnih aktivnosti in zbiranja plastičnih pokrovčkov pomaga pomoči potrebnim. V prvi vrsti so tu ljudje oziroma otroci s posebnimi potrebami, pa tudi družine v stiski.
Na leto v NGU zberejo okoli 200 ton pokrovčkov, kar je ogromno ob dejstvu, da en plastični pokrovček tehta le dva grama. Za vsako tono zbranih plastičnih pokrovčkov se na TRR družine, za katero se plastični pokrovčki zbirajo, nakaže 350 evrov.
Mreža zbiralcev pokrovčkov je vedno širša in se že širi tudi preko meja Slovenije.
Na Ptujskem je med tistimi posamezniki, ki so aktivno vključeni v zbiranje pokrovčkov, tudi Ignac Habjanič iz Ar-beiterjeve ulice, ki je povedal: „Na vse zabojnike na območju Ptuja, ki so namenjeni odpadni embalaži, sem letos namestil posebne plastične posode z napisom „Plastični pokrovčki - zamaški". Zato posebej prosim vse občane, da pokrovčke s plastenk odložijo posebej v te posode. Tisti, ki pa že imajo
uveden ločen sistem zbiranja odpadkov na dvoriščih, lahko pokrovčke zbirajo v kakšni vrečki ali škatli in me pokličejo, da se dogovorimo za prevzem. Moja telefonska številka je 040 246 664. Zbiramo vse vrste plastičnih zamaškov; od sokov, šamponov, drugih čistil in zdravil, tudi deodorantov.
Vem tudi, da je na Ptuju še nekaj aktivnih zbiralcev pokrovčkov, s katerimi pomagamo bolnim otrokom in ljudem in bi rad, da se najdemo ter povežemo."
Kot je še povedal Habjanič, se trenutno zbirajo pokrovčki za malega Nika: „Ta triletni fant ima hudo cerebralno paralizo,
Foto: Črtomir Goznik
je slep, gluh ... Z zbranim denarjem od pokrovčkov bi Niku omogočili dodatno zdravljenje in nakup nekaj pripomočkov za lažje življenje."
Ignac Habjanič je doslej zbral že 1700 kilogramov pokrovčkov: „Lepo sodelujemo z OŠ Markovci, Ljudski vrt in njihovo podružnično šolo Grajena, pridružili so se tudi ptujski vrtci in prav vsem se za sodelovanje zelo lepo zahvaljujem. Pohvala velja tudi več ptujskim in okoliškim lokalom, ki prav tako zbirajo zamaške. Upam in želim, da bomo humanitarno akcijo še naprej uspešno nadaljevali ter širili mrežo zbiralcev. Obenem pa bi tudi prosil, če ima kdo kakšen prazen prostor, kjer bi lahko začasno, do odvoza v Grosuplje ali Črno na Koroškem, skladiščili zbrane zamaške, da me pokliče na mojo telefonsko številko."
SiM
Od tod in tam
Ptuj • Spomladanska opravila
Foto: arhiv
S pomladjo so se za vzdrževalce del v Javnih službah Ptuj pričela nova opravila. V teh dneh po ptujski občini kosijo zelenice, obcestne in parkovne površine, urejene pa so tudi cvetlične grede v parkih in mestnem jedru. Površine, ki jih je treba pokositi v mestni občini Ptuj, so zelo velike, a kot pojasnjuje Miha Masten iz Javnih služb Ptuj, njihovi zaposleni že pridno izvajajo vse aktivnosti, da bo mesto zacvetelo. V teh dneh so pričeli košnjo trave ob občinskih cestah in urejanje ostalih zelenih površin. Ker želijo mesto urediti tako, da bodo v prvi vrsti zadovoljni občani, naprošajo vse, ki imajo kakšne predloge, naj te posredujejo na elektronski naslov info@js-ptuj.si ali se oglasijo pri mestni blagajni podjetja v Lackovi ulici 3.
Dženana Kmetec
Ptuj • Športno popoldne v vrtcu Zvonček
Foto: DK
Spodbujati otroke, da se športno udejstvujejo, je najlažje in najbolj prepričljivo na način, da jim tudi sami nudimo zgled. Zato so se v ptujskem vrtcu, v enoti Zvonček, odločili, da organizirajo športni popoldan za vse generacije. Kljub temu da nam vreme minuli teden ni bilo ravno naklonjeno, so bili malčki, ki obiskujejo vrtec Zvonček, očitno tako pridni, da so si prislužili sonček ravno tistih nekaj ur, kolikor so ga potrebovali za izvedbo prijetnega športnega popoldneva. Njihove vzgojiteljice in pomočnice: Alenka Cuš, Natalija Ovčar, Barbara Kresonja, Branka Muhič, Anica Vidovič, Olga Kukovec in vodja enote Iris Dužič so organizirale simpatično druženje, katerega rdeča nit je bila šport. Glede na to, da se nam približujejo poletni meseci, ko bo marsikateri otrok več ali manj časa preživel doma, je bil tokratni dogodek odlična priložnost, da se druži z vrstniki in vzgojitelji ter starše nauči kakšne nove športne veščine.
Dženana Kmetec
Ptuj • Ocvetllčenje mestnega jedra
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj je tudi letos poskrbelo za dodatno ocvetličenje starega mestnega jedra. Zadnji majski dan je razdelilo še 1500 sadik balkonskega cvetja za lepšo podobo mesta, še posebej Minoritskega, Mestnega in Slovenskega trga ter Slomškove in Prešernove ulice. Cvetje je podarilo vrtnarstvo Marinič iz Pla-carja, kije že nekaj let velik donator ptujskega ocvetli-čenja. V majskih dneh je bilo v cvetlična korita, grede mestnega parka in Evroparka zasajenih okrog sedem tisoč enoletnic. Mestna hiša je tudi letos ocvetličena, toliko denarja so še zmogli, medtem ko stavba Upravne enote Ptuj že drugo leto zapored ostaja brez cvetja, ker država nima denarja, kot že nekaj časa nima denarja za cvetlične aranžmaje pri poročnih obredih, za kar morajo poskrbeti mladoporočenci sami.
MG
torek • 4. junija 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Kidričevo • Na 21. seji živahno in ustvarjalno
Pričeli gradnjo novega zdravstvenega doma
Svetniki občine Kidričevo so na 21. redni seji v četrtek, 30. maja, končno potrdili dokumentacijo za gradnjo novega zdravstvenega doma. Objekt, ki bo veljal okoli 2,2 milijona, so pričeli graditi v začetku tega tedna, končan pa naj bi bil v prvi polovici prihodnjega leta.
Na predlog župana Antona Leskovarja so obravnavali občinski program varnosti za leto 2012. Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je pojasnil, da je bilo minulo leto v znamenju sprememb zakonodaje s področja cestnega prometa in zaščite živali. Temu so redarji namenili posebno pozornost, pri čemer so okrepili sodelovanje s policisti. Opozoril je na težave zaradi napačnega parkiranja v neposredni bližini podjetja Boxmark ter ob cesti, ki vodi od centra za ravnanje z odpadki do Taluma, saj tam tovorna vozila pogosto ovirajo promet, posledično pa prihaja do prometnih nesreč. Povečali so tudi kontrole hitrosti vožnje, saj so opravili okoli 60 ur nadzora s samodejno merilno napravo. Najvišjo hitrost so izmerili v Pleterjah, kjer je prehiter voznik vozil kar 99 km na uro. Več prijav kršitev pa so prejeli tudi na dežurni telefon redarstva - od najdb odvrženih salonitnih plošč sredi gozda do tega, da lastniki psov za svojimi ljubljenčki med sprehodi po parku, kjer so tudi otroška igrišča, niso pobirali kakcev in kraje surovin z deponije na območju centra za ravnanje z odpadki Kidričevo.
Na nekaj nepravilnosti in kršitev so Brkiča opozorili tudi kidričevski svetniki. Branko Valentan je opozoril na nevarnost parkiranja tovornjakov ob Tovarniški cesti in predlagal, da se z vodstvom Taluma opravijo resni pogovori o tem, da se nevarno parkiranje tovornjakov tam prepove. Ivanka Korez je pozvala k večji prisotnosti redarjev v neposredni bližini osnovnih šol v Cirkovcah in Kidričevem, saj se ob šolskih rekreacijskih objektih zbira mladina ter popiva, kadi in počenja še marsikaj. Franc Planin-šek pa je opozoril na dejstvo, da skoraj vsak sedmi tovornjak, ki vozi skozi Kidričevo v smeri proti Talumu, zaide do prenizkega podvoza, zato vozniki vklopijo utripajoče smerokaze ter vozijo vzvratno do prvega križišča, kjer lahko obrnejo, s čimer povzročajo zastoje prometa. Na vprašanje Marjana Bezjaka, kolikšen je bil iztržek za izrečene globe redarjev, je Brkič pojasnil, da so zaradi prekoračitev hitrosti izdali globe za dobrih 12.000 evrov, od tega pa je bilo do 30. aprila letos plačanih le za 8.394 evrov.
Podžupan Marjan Strm-šek pa je opozoril na porast vlomov in tatvin v zasebne hišev času porok, pogrebov in podobnih slavij ter predlagal, da se občani v takih primerih med seboj povežejo in postavijo straže ali pa se povežejo
Foto: M. Ozmec
Takšen bo nov objekt sredi Kidričevega, v katerem bo v pritličnem delu zdravstveni dom, nad njim pa stanovanja.
s katero od varnostnih služb, ki bi v času njihove odsotnosti skrbela za varnost njihovega premoženja.
Investicijski načrt ZD potrjen
Po pojasnilu župana Antona Leskovarja so svetniki z veseljem potrdili investicijski program za gradnjo novega zdravstvenega doma v Kidričevem. Gre za izpeljavo projekta javno-zasebnega partnerstva za objekt, ki naj bi v pritličnem delu ponujal zdravstvene storitve, nad njim pa stanovanja. Občina bo v projekt vložila zemljišče in investirala v pritličje ter ustrezen del kleti, medtem ko naj bi zasebni partner investiral gradnjo 1. in 2. nadstropja, to je stanovanjski del. Celotna investicija je ocenjena na okoli 2,2 milijona evrov, od tega naj bi stroški za zdravstveni dom znašali okoli 750.000 evrov. Gradnjo so pričeli v začetku tega tedna, objekt, ki bo stal na prostoru, kjer je bil stari otroški vrtec, pa naj bi bil končan v prvi polovici prihodnjega leta.
Jože Medved je ob tem pogrešal strokovnega razlagalca - predstavnika podjetja, ki je projekt pripravljalo, saj je menil, da vsi svetniki niso strokovnjaki za vse. Ko je na vprašanje, koliko je veljal sam investicijski projekt, dobil odgovor, da okoli 19.000 evrov, pa je dodal, da je to vprašal zato, ker je opazil, da je idejni projekt skoraj plagiat DI-IP-a, zato ga moti, da dvakrat plačujejo isto. Župan Anton Leskovar mu je odvrnil, da so potem vsi projekti plagiati DIIP-ov, a žal je tako, saj tak postopek zahteva zakonodaja. Na vprašanje, ali je podjetje GP Project.ing iz Ptuja edini zasebni partner, je Stanislav
Lampič dobil odgovor, da se je na javni razpis prijavil le en sam izvajalec, to je omenjeno podjetje, ki bo tudi izvajalec gradbenih del. Marko Perger je ob tem pripomnil, da je isti izvajalec tudi izdelovalec vse projektne dokumentacije, motilo pa ga je tudi, da je idejni projekt ocenjen za 300.000 evrov višje. Župan mu je odgovoril, da je podjetje GP Project. ing do sedaj svoje delo vedno opravljalo korektno. Temu je
pritrdil tudi Zoran Žunko
in dodal, da iz svojih izkušenj ve, da je to podjetje resen in dober partner ter dober izvajalec, vreden zaupanja.
Po razčiščevanju nejasnosti so potrdili dodatek k sporazumu o razdelitvi premoženja občine Ptuj, saj je direktor občinske uprave Damjan Napast pojasnil, da gre le za dodatno delitev premoženja, ki je zunaj meja občine. Po manjšem zapletu so soglašali tudi
s spremembo cene storitve pomoč družini na domu. Potem ko je predsednik odbora Marjan Bezjak pojasnil, da Center za socialno delo ceno omenjene storitve znižuje za 11 %, vendar predlaga, da se pri financiranju delež občine poveča na 62 %, je bil Milan Fideršek odločno proti temu in predlagal, da ostane sofi-nancerski delež občine še naprej 50 %. Fiderškov predlog so nato potrdili.
Potrdili so tudi normative za oddelke in vrste oddelkov vrtcev v OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cirkovce, a šele po daljši razpravi. Ivanka Korez je pojasnila, da v Cirkovcah že nekaj let deluje 5 oddelkov vrtca, pri čemer je bil eden dodatno urejen v šoli, drugi pa začasno v vrtcu, vendar to še ne pokriva povpraševanja po varstvu otrok. Predlagala je, da za to usposobijo prostore podružnične šole v Lovrencu. Vseh pet oddelkov vrtca so potrdili za nedoločen čas. Soglašali so tudi s spremembo sistematizacije delovnih mest v obeh vrtcih, ki delujeta v okviru osnovnih šol, čeprav je Andrej Napast ugotovil, da so ob združevanju vrtcev s šolami govorili o racionalizaciji, sedaj pa ni videti, da je tako.
Ko so razpravljali o predlogu za podelitev letošnjih občinskih priznanj, pa so kljub nasprotovanju nekaterih prisluhnili predlogu komisije za priznanja, da ob občinskem prazniku letos plakete občine ne podelijo. Predsednik omenjene komisije Anton Pani-kvar je namreč pojasnil, da so na razpis prejeli tri pobude za podelitev plakete, vendar so ocenili, da nobeden od predlogov ne izpolnjuje vseh pogojev, zato ob skorajšnjem občinskem prazniku plakete občine ne bodo podelili.
M. Ozmec
Ptuj • Obijeva nagradna igra
Traktor za Mihaela Fureka
Na Obijevi spletni strani je aprila 2013 potekala spomladanska nagradna igra, kjer so lahko sodelovali vsi, ki so to želeli. Glavna nagrada je bila traktorska kosilnica, ki jo je dobil Mihael Furek iz Vidma pri Ptuju, ki ima na voljo tudi dovolj zelenih površin, da jo bo lahko koristno uporabljal.
Gre za izdelek dobavitelja Lux, ki se uvršča v Obijevo posebno blagovno znamko višjega cenovnega in kakovostnega ranga. Izdelek je tudi sicer v njihovi stalni ponudbi, ima 9,2 kilovata in premium motor, vreden pa je skoraj 1400 evrov. Kot je povedal direktor podjetja Obi, vodja za Slovenijo dr. Wolf Niermann, je izdelek eden od njihovih top modelov, ki omogoča tudi različne nadgradnje. Mihael Furek je ob prevzemu nagrade v Obije-vem centru na Ptuju, ki je tudi najbliže nagrajencu, povedal, da je šlo za čisto srečo, da je postal zmagovalec te nagradne igre, najprej v igranju igre, potem pa še v samem žrebu. Nagrada ga je zelo presenetila, tako tudi njegove domače, ki se veselijo skupaj z njim. Zdaj bo še s toliko večjim veseljem kupoval v Obijevih trgovinah, njihov kupec je bil že doslej. Traktorska kosilnica mu bo v veliko pomoč pri košnji trave.
Mihael je povedal, da je pred tem že sodeloval v podobnih igrah, a doslej ni bil še nikoli med zmagovalci. K osvojeni
nagradi so mu prejšnji četrtek čestitali vodja Obijevega centra na Ptuju Slavko Bošnjak, direktor podjetja, vodja za Slovenijo
dr. Wolf Niermann in Ivan Ur-šič, vodja centrale in prokurist družbe Obi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Furek iz Vidma pri Ptuju je 30. maja v Obijevem centru na Ptuju prevzel traktorsko kosilnico, glavno nagrado v Obijevi spomladanski nagradni igri. Na fotografiji s Slavkom Bošnjakom, vodjem Obijevega centra na Ptuju, in direktorjem podjetja, vodjem za Slovenijo dr. Wolfom Niermannom.
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 4. junija 2013
Ormož • Tiskovna konferenca o aktualnih temah
Opozicija prerešetala predlagani rebalans
Svetniški klub Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož je pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoja stališča do predloga rebalansa proračuna občine Ormož za leto 2013 in opozorili na ignoriranje ugotovitev ministrstva za infrastrukturo in prostor o nezakonitosti občinskega odloka.
Najprej je Vili Trofenik opozoril, da potrebe po rebalansu ni mogoče utemeljevati z nobeno od utemeljitev, ki so jih pripravili v občinski upravi, saj ima menda župan po zakonu vsa pooblastila za vse te postopke s prerazporeditvijo javnih financ.
„Rebalans služi za povsem druge namene, služi kot krinka za prikrivanje nekaterih nepravilnosti, ki so bile storjene pri realizaciji proračuna v lanskem letu in pripravi ter sprejemanju proračuna za leto 2013. Župan s svojo koalicijo izkorišča rebalans za uvrstitev novih proračunskih
postavk, tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo, za plačilo oziroma zagotavljanje politične podpore za svoje namene. V predloženem rebalansu predlagatelj tudi ne upošteva ugotovitev NO in ne odpravlja ugotovljenih nepravilnosti. Z njim se želi župan znebiti tudi občinskega uslužbenca - sindikalnega zaupnika, ki si je dovolil opozoriti na nepravilnosti pri delu občinske uprave in župana," je prepričan Vili Trofenik.
Vili Trofenik tudi trdi, da je občini zaradi nerealiziranega programa v letu 2012 ostalo 31. 12. 2012 le 577.914 evrov,
Foto: Viki Ivanuša
Cirkulane • Dobrodelni koncert za Sonček
S Kreslinom in Kukafcami
Tamburaši iz Cirkulan bodo v soboto, 15. junija, zvečer v novi večnamenski dvorani pripravili koncert, na katerem bodo javnosti prvič predstavili svojo tretjo zgoščenko pod naslovom Kukafce. Koncert, na katerem bo nastopilo več gostov, bo dobrodelen, saj bo izkupiček namenjen društvu Sonček.
Poleg domačinov, Tambura-šev iz Cirkulan, se bodo občinstvu predstavili še vokalna skupina Mladi veseljaki, ki bodo praznovali tudi 15-letnico delovanja, pa domača folklorna skupina in folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, osrednji gost večera pa bo Vlado Kre-slin z Malimi bogovi. Za pravo in z dobršno mero humorja obarvano vzdušje pa bosta poskrbela Urška Vučak in Nenad Tokalič - Nešo.
„Koncert bo dobrodelen, saj bo ves izkupiček namenjen Sončku, Društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. To je društvo, ki izvaja pomemben del terapevtskih dejavnosti, potrebnih za osebe s cerebralno paralizo na območju Ptuja in Ormoža, tako za otroke kot za
odrasle. Največji finančni zalogaj predstavljajo zdravstveno-terapevtske kolonije in obnovitvene rehabilitacije, za katere približno polovico potrebnega denarja priskrbi zdravstvena zavarovalnica, drugo polovico pa pokrijejo uporabniki sami s prispevki staršev in z zbiranjem donacij. Zato bo izkupiček od koncerta namenjen financiranju tega programa. Na koncert zato vljudno vabimo vse ljubitelje dobre glasbe, pa tudi vse tiste, ki jim ni vseeno, kako bo poskrbljeno za kakovost življenja otrok in odraslih s cerebralno paralizo. Zaradi velikega zanimanja je najbolje, če si interesenti karto zagotovijo v predprodaji; prodajna mesta so objavljena na www. kd-cirkulane.si," je povedal
Vili Trofenik, Boštjan Štefančič in Stanislav Podgorelec so predstavili svoj pogled na predlagani rebalans.
podpredsednik Kulturnega društva (KD) Cirkulane Toni Štumberger.
Tamburaši iz Cirkulan so namreč sekcija cirkulanskega KD z izjemno dolgo tradicijo, saj je bilo društvo ustanovljeno že leta 1899, v to leto pa segajo tudi začetki tamburanja v Cirkulanah. Sedanja zasedba, ki se predstavlja pod imenom Tamburaši iz Cirkulan, pa deluje od leta 1994. Vodja tambu-rašev je Boštjan Polajžer, igrajo pa predvsem ljudske pesmi in viže iz Haloz, Prlekije in Pre-kmurja. Prvo zgoščenko pod naslovom 100 let so izdali leta 2001, ob stoletnici ustanovitve prvega tamburaškega zbora, dve leti kasneje pa drugo pod naslovom Hojladrija.
SiM
obveznosti iz naslova neporabljenih namenskih sredstev pa v višini 1.915.842 evrov, kar naj bi pomenilo, da je bil občinski proračun lani v krepki izgubi, in to predvsem zaradi poslovanja občine v nasprotju z zakonom o javnih financah. Z rebalansom naj bi predlagatelj želel krivdo za nepravilnosti prevaliti na občinski svet.
Vili Trofenik je mnenja, da občina lani po lastni krivdi ni pridobila dobrega milijona
evrov namenskih sredstev za izvedbo 2. in 3. faze namakalnega sistema, pogodbene obveznosti iz tega pa je plačala z lastnimi sredstvi, kar je nasprotju s 43. členom ZJF, in to pretežno z namenskimi sredstvi za ureditev novega odlagališča komunalnih odpadkov. Ker pa je namenska sredstva za namakalni sistem dobila letos in ker se namenska sredstva lahko porabijo izključno za namen, za katerega so bila odobrena, ima po
Trofenikovem mnenju občina težavo z nenamensko porabo teh sredstev v letošnjem letu, zato želi odgovornost prevaliti na občinski svet.
Vili Trofenik je napovedal, da bo na 23. seji občinskega sveta k rebalansu predlagal štiri amandmaje ter amandma k predlogu spremembe kadrovskega načrta skupne občinske uprave za leto 2013 in 2014. Slednje je Boštjan Šte-fančič komentiral kot namero nezakonitega odpuščanja občinskih uslužbencev in je pozval svetnike, da varujejo zakonitost. Župana Alojza Soka je poimenoval za inovatorja na področju delovne zakonodaje, ker z rebalansom spreminja kadrovski načrt in to brez mnenja zaposlenih in sindikata daje v odločanje občinskemu svetu. „Kaže, da gre za enega človeka, ki dela v skladu z zakonom o javnih uslužbencih in kodeksom, po katerem so javni uslužbenci zavezani temu, da ravnajo zakonito in lahko tudi zavrnejo delo, ki je v nasprotju z zakonom,"je povedal Štefan-čič in dodal, da so potem prizadetemu delavcu delo odvzeli in ga porazdelili drugim.
Viki Ivanuša
Vurberk • Koncert dveh pevskih div
Tereza in Helena skupaj na odru
V petek, 7. junija, bo ob 20. uri na letnem odru vurberškega gradu koncert dveh pevskih div Hrvaške in Slovenije, Tereze Kesovije in Helene Blagne. Vstopnice za ta edinstveni koncert so na voljo na vseh Petrolovih bencinskih servisih, kioskih in poštah.
Foto: Črtomir Goznik
Tamburaši iz Cirkulan bodo v soboto zvečer pripravili dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen društvu Sonček. Občinstvo bo lahko prvič javno slišalo skladbe s tretje zgoščenke pod naslovom „Kukafce", osrednji gost večera pa bo Vlado Kreslin z Malimi bogovi.
Prva dama slovenske glasbene scene Helena Blagne, poročena Zaman, je osmega maja letos dopolnila 50 let, tudi njo je ob tem življenjskem jubileju malo stisnilo pri srcu, je priznala. Pevka zabavne in operne glasbe je prvič nastopila pri dvanajstih letih na prireditvi Prvi glas Gorenjske, kjer je zmagala. Na slovensko glasbeno sceno jo je izstrelila pesem Santa Lucia. Do danes je uspešno nastopila na številnih slovenskih in tujih festivalih. Doma in po svetu je prodala več kot milijon in pol plošč. Marca leta 2011 je kot prva slovenska pevka napolnila dvorano Stožice. V tem letu je tudi izdala nov album, 10 starih pesmi v novi preobleki.
Tereza Kesovija, nekateri ji pravijo tudi kraljica mediteranskih šansonov, je imela prvi večji nastop leta 1961, za seboj ima več kot 50 let nastopanja. Pevka je bila leta 1938 rojena v Dubrovniku. V svoji izjemni glasbeni karieri je uspešno na-
stopila na številnih domačih in tujih festivalih, svojo kariero je gradila tudi v Franciji, med drugim je monaško kneževino predstavljala na Evroviziji. Pogosto nastopa tudi v Sloveniji, njene pesmi Prijatelji stari gdje ste, Sve se vrača, sve se plača, Potraži me, Nono, moj dobri
nono so postale že legendarne, pesmi, ki jih občinstvo nekdanje skupne domovine še danes dobro pozna.
Petkov večer dveh glasbenih div Hrvaške in Slovenije je zagotovo priložnost, ki je ne kaže zamuditi.
MG
Tereza Kesovija bo na Vurberku nastopila skupaj s Heleno Blagne.
Foto: Arhiv
torek • 4. junija 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 7
Od tod in tam
Slovenija • Mednarodni dan arhivov
Foto: arhiv
Zgodovinski arhiv na Ptuju se bo v petek pridružili arhivski svetovni skupnosti, ki 9. junija obeležuje mednarodni arhivski dan. »Arhivi v današnji družbi postajajo vse pomembnejše institucije. Zmotno je mišljenje, da so to kulturne ustanove, ki so samo podpora znanosti in vedenju. Ne, arhivi smo tudi pomembne ustanove pravne države,« pojasnjuje direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič. Prepričana je, da so arhivi izjemna in nenadomestljiva dediščina, ki ima poglavitno vlogo pri razvoju družbe. Tudi zato izpostavlja pomen prostega dostopa do arhivskega gradiva, ki bogati naše zanje. Ptujski depoji so obiskovalcem zmeraj dostopni, v petek, ko obeležujejo mednarodni dan arhivov, pa jih bodo predstavili še z večjim veseljem. V petek ob 11. uri bodo v svojih novih prostorih na Vičavi 5 (bivša vojašnica) pod strokovnim vodstvom pripravili vodenje po razstavi Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju. Točno opoldne pa bodo strokovni delavci predstavili delovanje in poslanstvo ptujskega arhiva ter obiskovalce popeljali na ogled arhivskih depojev.
Dženana Kmetec
Ptuj • Srečanje krajanov ČS Panorama
Foto: Črtomir Goznik
V ČS Panorama je že vse nared za sobotno druženje krajanov pod naslovom Spoznajmo se med sabo, ki v tej ptujski četrtni skupnosti poteka kot praznični dan. Na prireditev bodo vabili vse krajane s svojega območja. Letos jim bodo imeli kaj pokazati: obnovljeno športno igrišče in otroško igrišče z novim igralom. Za praznični program bodo poskrbeli učenci OŠ Olge Meglič, krajani pa se bodo lahko udeležili številnih športnih aktivnosti, na katere vabijo 8. junija. Ljubitelji kolesarstva se bodo lahko podali na pot po četrtni skupnosti, prehodili naj bi jo tudi pohodniki. Vabita tudi turnir v malem nogometu in balinanju. Poskrbeli bodo tudi za jedačo in pijačo, je povedala predsednica sveta ČS Rozika Ojsteršek.
MG
Ptuj • Srečanje starejših ČS Ljudski vrt
Foto: Črtomir Goznik
Zadnji majski dan je v restavraciji Gastro na Ptuju potekalo srečanje starejših krajanov ČS Ljudski vrt, v kateri živi okrog 700 starejših od 70 let. Srečanja se jih je udeležilo okrog 190. Skozi prireditev je vodila podpredsednica ČS Anka Ostrman, od mestnih svetnikov pa sta se vabilu odzvala Branko Brumen in Tatjana Vaupotič Zemljič. Nekaj lepih besed je starejšim na njihovem tradicionalnem srečanju namenil ptujski župan Štefan Čelan in jim zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih let ter prijetno druženje. Srečanje so z nastopom obogatili učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki so pripravili čudovit program, njihovim mentoricam in ravnateljici so se v ČS Ljudski vrt za sodelovanje zahvalili z drobno pozornostjo.
MG
Strnišče • Razstava v galeriji FO.VI
Tanja Špenko: Zakonitost in ne
V razstavišču galerije FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so v torek, 28. maja, odprli razstavo del akademske slikarke Tanje Špenko z naslovom Zakonitost in ne.
Odprtja prve letošnje razstave v galeriji FO.VI so se udeležili številni ljubitelji likovne umetnosti iz Kidričevega, Ptuja in okolice. Besedo dobrodošlice jim je v imenu galerije namenil Jernej Forbici, ki je avtorico tudi predstavil. Tanja Špenko (1956), slikarka, grafi-čarka in likovna pedagoginja, je leta 1979 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Štefanu Planincu. Prvič je razstavljala leta 1981 v avli Inštituta Jožef Štefan. Leta 2008 je nekaj svojih del poklonila stalni zbirki Zavoda Celeia - Centra sodobnih umetnosti Celje. Med številnimi nagradami je leta 1984 prejela tudi nagrado zlata ptica, sicer pa živi in ustvarja v Ljubljani.
Razstavo umetniških del Tanje Špenko Zakonitost in ne je odprli lastnik galerije Vladimir Forbici, ki je izrazil posebno zadovoljstvo, ker mu je po več-
letnem prizadevanju v galerijo uspelo pritegniti tudi umetnico Tanjo Špenko, prijetno pa je bil presenečen tudi zaradi precejšnjega števila obiskovalcev.
Pričujoča razstava je zagotovo vredna ogleda, v galeriji FO.VI (Field of Vision) v Strnišču pa bo odprta do 29. junija.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju razstave (z leve) akademska slikarka Tanja Špenko ter Jernej in Vladimir Forbici
Ptuj • Baletni večer
Stopicanje po prstih
Na baletnem večeru, ki je bil v ponedeljek v Mestnem gledališču Ptuj, se je z 18 točkami predstavilo 36 otrok in mladostnikov iz Ptuja in Ormoža.
Baletna predstava, ki jo je letos drugič zapored organizirala Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, je povezala baletnike iz Ptuja in Ormoža, vse pa poučuje profesor Vadim Kurgajev. Na odru so se predstavile štiri skupine, dve iz ptujske glasbene šole (pripravnica ter prvi in drugi razred skupaj) in dve skupini iz glasbenega centra Muzika Ormož. V čudovitih baletnih oblekah je po prstih stopicalo 36 otrok, od tega 20 domačinov in 16 gostov. Baletniki, ki so pokazali veliko znanja in talenta, so bili stari od 4 do 14 let. Kot pojasnjuje ravnateljica
šole Klavdija Zorjan Škorjanec, se pri njih lahko k baletu vpišejo otroci od 4. leta starosti naprej. Vsem nastopajočim je še ena spodbuda več bil nastop gostje, dijakinje 4. letnika Kon-servatorija za glasbo in balet Tjaše Lešnik.
Predstavitve svojega dela pa v ZGŠ nadaljujejo s polno paro; prejšnji četrtek je nastopil duo Matjaž, ki je pripravil recepturo za odlično mešanico različnih glasbenih zvrsti, v petek pa so se njihovi učenci v refektoriju minoritskega samostana predstavili na Srednjeveškem klo-štrskem večeru skupaj z Društvom cesarsko kraljevi Ptuj. Še
en odličen dogodek pa se obeta danes (v torek) ob 17. uri, ko bodo na dvorišču minoritskega
samostana prikazali glasbeno pravljico Tinko Polovinko.
Dženana Kmetec
Na baletnem večeru se je predstavilo 35 baletk in baletnik.
Ptuj • Nemške jezikovne diplome
Ko nemščino zares obvladaš ...
Na ptujski Gimnaziji so v sredo 16 dijakom podelili nemške jezikovne diplome, kar je pomembno dokazilo o visoki stopnji njihovega znanja tega jezika. Zaradi pomanjkanja financ je bil sicer že letos obstoj tega programa vprašljiv, a so ga uspeli obdržati in upajo, da se bo izvajal tudi v prihodnjem šolskem letu.
16 dijakov 4. letnika Gimnazije Ptuj se je za pridobitev nemške jezikovne diplome pripravljalo skupaj z učiteljicami nemškega jezika: Slavico Bratuša, Renato Merc Furman, Dobrinko Voršič Rajšp in Tatjano Gašparič. Te so v sodelovanju s programsko učiteljico iz Nemčije Ulrike Beckenkamp za jezikovne vedoželjneže izvajale dodatne učne ure, posebej pa so jih pripravljale tudi oktobra na taboru, ko so se v celoti posvetili učenju nemškega jezika. Omenjeni program ptujska Gimnazija izvaja 13 let. Ob začetku šolskega leta je šolsko ministrstvo zaradi
recesije pod vprašaj postavilo nadaljnjo izvedbo le-tega, a je ravnateljica Melani Centrih vztrajala, da gre za dober, kakovosten in smel program, ki je v veliko korist dijakov. Prav zato bodo tudi v prihodnje na ptujski Gimnaziji naredili vse, da bi ga obdržali in dijakom ponudili dodatno, še kako pomembno znanje.
„Tudi sama sem med študijem opravljala nemško jezikovno diplomo in ta mi je veliko pomagala kasneje na mednarodni študijski izmenjavi. To potrdilo je pomembno z več vidikov, tako pri študiju v tujini kot iskanju službe, saj potr-
juje, da ima kandidat, ki je prejel to diplomo, visoko stopnjo znanja nemščine," je pojasnila
učiteljica nemščine na Gimnaziji Ptuj Mateja Port.
Dženana Kmetec
Nemške jezikovne diplome je prejelo 16 dijakov.
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 4. junija 2013
Ptuj • Še o nadzoru v Vrtcu Ptuj
„Nadzorni odbor je samostojen in avtonomen ..."
Nadzor v Vrtcu Ptuj je nadzorni odbor MO Ptuj, ki ga vodi Bojan Klinkon, opravil na podlagi sprejetega dopisa Inšpektorata za šolstvo in šport o domnevnih nepravilnostih pri trošenju proračunskega denarja, v okviru letnega programa dela. Vodja skupine pri tem nadzoru je bila Svetlana Ilič, člana pa Bojan Klinkon in Gregor Šmigoc. Pod lupo so vzeli javna naročila - izbor za ponudnika za dobavo hrane, potne naloge, preverili pa so tudi izbiro delavca za vodjo organizatorja prehrane.
Nepravilnosti, o tem smo v Štajerskem tedniku že pisali, niso ugotovili, pri že omenjeni izbiri delavca pa so v končnem poročilu zapisali, da menijo, da Vrtec kot delodajalec ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se jo od njega pričakuje, da izbere najboljšega kandidata za delo. V Vrtcu Ptuj so sicer ugovarjali na predloženi osnutek poročila NO MO Ptuj v tem delu in zapisali, da se je na objavljeno delovno mesto res prijavila le ena kandidatka in „morda lahko sodimo, da bi bil v nasprotnem primeru lahko možen drugačen izbor. Nikakor pa ne more nihče soditi, da je bil ta izbor slab ali neprimeren ali v nasprotju s skrbnim ravnanjem". V Vrtcu Ptuj tudi ne morejo razumeti, da je NO MO Ptuj, ki pri svojem pregledu ni ugotovil kršitev v zakonih predpisanih ravnanj, še posebej ob dejstvu, da je bil ob pregledu seznanjen, da so bile enake prijave o do-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Klinkon, predsednik NO MO Ptuj: „Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen, delo opravlja skladno s sprejetim programom dela."
mnevnih nepravilnosti posredovane na vse možne naslove, anonimno prijavo ponovno posredoval Policijski postaji Ptuj in komisiji za preprečevanje korupcije, če pa je Policijska postaja Ptuj že opravila preiskavo oziroma zbiranje informacij o domnevnih nepravilnosti, navedenih v anonimni prijavi, poročilo pa je
bilo posredovano tudi Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuj. Celotno dokumentacijo o izboru delavke na delovno mesto vodje prehrane je v izrednem pregledu pregledal tudi Inšpektorat RS za delo, OE Maribor, ki tudi ni ugotovil nepravilnosti.
Bojan Klinkon, predsednik NO MO Ptuj, pravi, da so se
.maraton
• *	-začnemo
-Star*»-
nadzora lotili na podlagi dopisa Inšpektorata za šolstvo in športa o domnevnih nepravilnostih v Vrtcu Ptuj, zapisanih v anonimni prijavi. Navedbe so preverili, nepravilnosti niso ugotovili. Pri izbiri delavke za vodjo organizatorja prehrane jim je ravnateljica Vrtca Ptuj pojasnila, da je njena strokovna odločitev, da se je pri izbiri odločila za smer gospodinjstvo. „Mi na to ne moremo vplivati, kot ravnateljica Vrtca Ptuj je tudi imela to pravico. Izbrala je tako, kot je, NO pa je pripomnil, da bi lahko bil širši izbor, da niso ravnali najbolj ustrezno, pripombe na izbor pa nismo imeli. Z nobeno besedo tudi v našem končnem poročilu ni bilo omenjeno, da izbrana kandidatka ni rojena v Sloveniji. V to se nismo spuščali, kljub navedbam v anonimni prijavi, da ne zna slovensko. Ravnateljica je pojasnila, da slovensko zna, člani delovne skupine se z njo nismo pogovarjali. Našega prvotnega mnenja glede izbire kandidatke, zapisane že v osnutku poročila o opravljenem nadzoru, da delodajalec ni ravnal s potrebno skrbnostjo pri izbiri, pa nismo spreminjali, kljub ugovoru Vrtca Ptuj. Ne gre za prvi nadzor, ki bi ga opravljali," je povedal Bojan Klinkon, in poudaril, da so pri svojem delu samostojni in avtonomni, delo opravljajo korektno in pošteno, po najboljših možnih standardih. Tako so se tudi samostojno odločili, da so nadzor pri dobavi prehrambnega blaga omejili na skupino pekovskih izdelkov, in ne na skupino zelenjave in sadja. Tudi anonimna prijava, ki je precej splošna in bi jo lahko napisali proti komurkoli, pravi, izrecno ne navaja te skupine, čeprav se v javnosti govori drugače, da so bili v NO MO Ptuj posebej pozvani, da se lotijo dobave sadja in zelenjave glede na visoke zneske pri enem dobavitelju, kar je razvidno tudi iz podatkov supervizorja. Bojan Klin-kon tudi pove, da je Vrtec Ptuj predmet še enega nadzora, in sicer dobrodelne akcije obnove v enoti Mačice, za katero je dal pobudo mestni svetnik Miro Vamberger (Zares), ki je podvomil v realnost višine plačila materialnih stroškov v tej akciji, ki znaša dobrih 40 tisoč evrov. Če velja, da materialni stroški znašajo eno tretjino opravljenega dela, potem je bila ta obnova zelo draga.
MG
Pa brez zamere
Prosim. Hvala.
Zgodba s tržnice
V soboto sem se v krasnem sončnem dopoldnevu preko semedelske promenade ob rahlo vzvalovanem morju odpravil proti koprski tržnici. Dan je bil res čudovit, kot nalašč za sobotno lenobno pohajkovanje po opravkih. Na tržnici je mrgolelo branjevk in ljudi, ki so iskali domačo zelenjavo in druge dobrote. Tam preko ozke ceste, na mestni promenadi, se je odvijal bolšji sejem. Kaj vse človek ne najde na takem sejmu! Od starih servisov in jedilnega pribora, pa vse tja do starin iz časa prve svetovne vojne. Seveda ne manjka tudi poceni kiča, a ta večine obiskovalcev pravzaprav ne zanima, saj sodi bolj na razne druge kramarske dogodke, ne pa na bolšje sejme.
A bolšji sejmi niso tisto, kar nas danes zanima. Pač, tokratni si je zaslužil omembo, to je vse.
Ko sem se tako poslovil od njega ter se vrnil na drugo stran ceste v vrvež tržnice, je moje zanimanje pritegnila stojnica, na kateri obilna ženica ni prodajala zelenjave, sadja, olja, kisa ali katerega drugega domačega izdelka, kijih običajno lahko zasledimo na tržnici, ampak domač kruh. Ker sem v zadnjem času kar nekaj miselnega prostora namenil tudi razmišljanju o tem, koliko kemikalij nam utegnejo vreči v industrijsko pripravljen kruh, sem seveda postal ob stojnici ter želel kupiti kak hlebec. Pa se tako najde grdogleda gospa, ki se s svojo tolsto zadnjico vrine pred mene ter začne šariti po razstavljenih dobrotah. Ker nisem bil ravno pri volji gospo prijazno opomniti, da se je vrinila predme, sem pač stal tam zadaj in čakal, da mi vrinjena oseba sprosti dostop do pulta. To je opazila tudi prodajalka ter me preko ramen namrščene gospe vprašala, kaj bi želel imeti. Pa sem rekel, da naj kar postreže osebo pred menoj, da bom počakal. Omenjena pojava se je ob teh besedah zgolj obrnila ter ponudila za-blodelo-zaboden pogled, nakar je z dvema izstreljenima besedama branjevki zabrusila, kaj naj ji da ter se pobasa-la stran. Brez »prosim«, brez »hvala«. Teh dveh besed nisva bila deležna niti jaz, niti prodajalka.
Ob tem sem pomislil, kako slabo se tema dvema besedama godi v naši družbi. Dostikrat se zgodi, da ju nismo deležni, se pravi, da ju ljudje ne izrečejo, kaj šele, da bi ju mislili. Vljudnost in prijaznost sta, zdi se, dandanes postali stvari, ki sta v svetu, obloženem z naglico in očitno pomembnejšimi zadevami, popolnoma nepotrebni, odveč, celo nezaželeni. Nepotrebno izkazovanje čustev, slabosti in odvečnega dolgovezenja. Ovirata komunikacijo, ki naj bo zgolj nečustveno in mehanično medsebojno izstrelje-vanje informacij, kot v digitalni programski kodi hladnih računalniških mašin. Po drugi strani pa lahko zasledimo preveliko uporabo teh dveh besed. Pravzaprav »prevelika uporaba« ni čisto pravilno poimenovanje: bolj točno bi bilo »neiskrena, nemišljena uporaba«. Le-to lahko zasledimo predvsem v formalni komunikaciji, kjer sta »prosim« in »hvala« uporabljana kot obvezno mašilo, ker pač tam morata biti, sogovornik pa ju največkrat izreka zgolj kot ne(do)mišljeni besedi brez pravega pomena in smisla -torej kot navadno blebetanje, čvekanje. Ta inflacija je navidezno diametralno nasprotna »neuporabi«, a se ob malce globljem razmisleku pokaže kot znak iste odtujenosti moderne dobe, ki zaznamuje tudi najprej omenjeno umanjkanje obeh besed.
»Hvala« in »prosim« sta tako besedi, ki ju ali pogrešamo v njuni primarni in iskreni rabi, hkrati pa ju imamo preveč, ko sta uporabljani popolnoma odveč. Morda bi ob vsesplošnem pojavu raznih kampanj za vse mogoče morali zagnati tudi Kampanjo za pristni prosim in hvala. Ali pa zgolj postati malce manj odtujeni in hladno brezbrižni. Kaj pa vem.
Hvala.
Gregor Alič
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
torek • 4. junija 2013
Od tod in tam
StajerskïTEDHÎK 9
Ptuj • Slovensko-rusko prijateljstvo
Pomagajte šolarjem na poti do Moskve
Društvo Slovenija-Rusija v sodelovanju s Skladom Toneta Pavčka že vrsto let organizira natečaj, v katerem so letos prvič sodelovali tudi šolarji iz OŠ Olge Meglič.
Za svojo izvirnost so bili nagrajeni z zanimivim izletom, na katerem so si med drugim ogledali Rusko kapelico na Gorenjskem. Močno pa upajo, da jim bo uspelo tudi v drugem delu natečaja, nagrada za najboljše pa bo potovanje v Moskvo.
Na pobudo ravnateljice OŠ Olge Meglič Diane Bohak-Sabath so šolarji šole, ki jo vodi, letos prvič sodelovali na ustvarjalnem natečaju, ki ga je organiziralo društvo Slovenija-Rusija.
Ker so ptujski šolarji s svojimi izdelki pokazali veliko mero izvirnosti, so jih organizatorji nagradili z izletom na Gorenjsko.
Učenci 8. in 9. razreda so si tako skupaj z učiteljema Dušanom Lubajem in Renato Debeljak ogledali številne zanimivosti, najbolj pa jim je v spominu ostala Ruska kapelica. »Odpravili smo se zjutraj ob 8. uri s parkirišča pod gradom in se skupaj s še dvema šolama podali na pot. Po dolgi vožnji smo le prispeli do vznožja hladnega Vršiča, kjer nas je najprej očaral videz čudovite lesene kapelice, ki je narejena v popolnoma drugačnem stilu, kot jih mi poznamo. Sledila je kratka predstavitev zgodovine o Ruski kapelici in vseh padlih vojakih. Nato smo si lahko le-to ogledali tako od zunaj kakor
Ptujski šolarji so si ogledali Rusko kapelico.
tudi od znotraj. Presenetilo nas je, da je tam pokopanih več sto vojakov in vojnih ujetnikov, ki so umrli zaradi potresa, ko so gradili cesto. O tem sta nam natančno povedala vodiča, po organiziranem predavanju pa smo se še namenili v knjižnico, kjer smo izpolnili delovne liste in se s tem potegovali za nagradni izlet v Moskvo. Tam smo se naučili veliko novega, se seznanili z dogodki, ki so se dogajali v tistih krajih, in se tudi zelo zabavali,« svojo izkušnjo tega zanimivega šolskega dne, ki so ga preživeli na prostem, opisuje učenka 9. razreda OŠ Olge Meglič Samantha Kralj.
Prav vsi šolarji, ki so se udeležili izleta, pa pravijo, da je bilo to zanje nepozabno do-
Dornava • Gostili partnerje iz sedmih držav
O demokraciji, empatiji, miru in sreči
Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava je vključena v projekt Comenius, kjer sodeluje s partnerskimi šolami iz Grčije, Romunije, Italije, Litve, Portugalske, Turčije in Bolgarije. Minuli teden so v okviru sodelovanja v dornavski šoli gostili partnerje iz omenjenih držav.
Foto: Peter Majcen
živetje in zelo pozitivna izkušnja. Soglasno so se strinjali, da bi se na izlete, kot je bil ta, z veseljem podali še večkrat.
Obstaja pa možnost, da se bodo kmalu podali na še bolj zanimivo dogodivščino. Tisti, ki so na omenjenem natečaju prijavili najlepše in najbolj prepričljive izdelke in bodo na spletu prejeli največ klikov - žirije v tem primeru ni, odločajo le kliki preko spleta -, si bodo prislužili pot v Moskvo. Šolarjem iz OŠ Olge Meglič tako lahko pomagate do njihovega cilja, čeprav je konkurenca - sodeluje okrog 40 osnovnih in srednjih šol - močna. A kljub temu upravičeno in samozavestno tudi naši upajo na najboljše.
Dženana Kmetec
Projekt, v katerem sodelujejo dornavski osnovnošolci in učitelji s partnerji iz tujine, se uradno imenuje DEPTH - Democratic empathy: peace, tact and happiness (demokracija, empatija, mir in sreča), začel se je avgusta lani, zaključuje pa se julija naslednje leto.
Projekt je v osnovi namenjen ozaveščanju učencev, zaposlenih v šoli in tudi staršev o pomenu demokracije, kaj je demokracija ter kakšne so demokratične oblike vedenja in kakšne ne, tako v ožjem družinskem okolju kot v šoli in širšem družbenem kontekstu. Med temeljnimi cilji projekta pa so še mednarodno sodelovanje, spoznavanje in razumevanje drugih evropskih držav
in kultur, sprejemanje drugačnosti ter spodbujanje uporabe tujega jezika.
Šolski partnerji iz Grčije, Romunije, Litve, Italije, Portugalske, Turčije in Italije so si ob prihodu v Slovenijo skupaj z dornavskimi učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja najprej ogledali Bled, naslednji dan pa je ob pozdravu dor-navske pihalne godbe sledil sprejem v šolski telovadnici, nato pa so si v šolski knjižnici ogledali razstavo pod naslovom Best moments Portfolio. Goste je sprejel tudi domači župan Rajko Janžekovič, učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja pa so jih potem popeljali še po dornavskem dvorcu z okolico, jim predsta-
vili tudi Čušekovo domačijo, kjer so jim več o pridelavi in predelavi luka povedali kar lukarji sami. Popoldne je goste sprejel tudi ptujski župan Štefan Čelan, ogledali so si Ptuj in dan končali s sestankom članov DEPTH. Četrtek je bil namenjen celodnevnemu ogledu Prekmurja, pozno popoldne pa so se vsi skupaj zbrali še na Polenšaku. V petek so si gostje, seveda tudi skupaj z gostitelji, ogledali še Maribor, dan pa končali s koncertom otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Dornava v šolski telovadnici, z zadnjim usklajevalnim sestankom vseh partnerjev ter družabnim večerom.
SiM
Dornavska OŠ je minuli teden gostila predstavnike partnerskih šol iz sedmih držav, s katerimi sodeluje v skupnem projektu Comenisu DEPTH (na posnetku je zaključni koncert pevskih zborov OŠ Dornava).
STOP
NA PTUJU
NOVI
TOP SHOP

Dormeo1
IJMmAl O mellneo kosmodisk walkmaxx
ZA VAŠO VITALNOST	'

i.üi'.'.y.Vé
Ceramica Prima+ vok
dggrgeg^ 14,80€
0 28 cm
Vabljeni na otvoritev
v četrtek, 6.6., ob 11.00!
Ponudbe veljajo od 6. do 20. junija 2013.
Slika je simbolična.
IZKORISTITE OTVORITVENE UGODNOSTI!
Samo v novi trgovini Top Shop v Qlandii Ptuj (Ormoška 15)!
Foto: SM
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 4. junija 2013
Ptuj • Program poletnega festivala Arsana
Napovedali noro poletje
Znani so dogodki, ki se bodo poleti zgodili v sklopu 5. glasbenega festivala Arsana 2013. Organizatorji napovedujejo številne vrhunce, eden teh bo gotovo otvoritveni dogodek, ko se na Ptuj ponovno vrača vrhunska vokalna skupina Perpetuum Jazzile.
Društvo za glasbeno umetnost Arsana bo med 24. julijem in 2. avgustom izvedlo že peto največje poletno festivalsko dogajanje v mestu.
Gre za festival, ki se je v zelo kratkem času uvrstil med 5 najbolj obiskanih v državi, svoje mesto pa je našel tudi na zemljevidu pomembnih evropskih kulturnih dogodkov. Pod sloganom Eksplozija umetnosti vsako leto privabi blizu 25 tisoč obiskovalcev, ki bodo sočasno lahko uživali še v enem festivalu Art stays.
Tokrat bo dogajanje nekoliko krajše, kot je bilo lani, s 15 dni so ga skrčili na 10 festivalskih dni. Razlog so finance, ki jih je brez zavoda Evropska prestolnica kulture 2012 bistveno manj. A kot pravi Mla-den Delin, predsednik društva Arsana in idejni vodja ter organizator istoimenskega festivala, so skupaj s ptujsko občino naredili vse, da festival ostane na primerljivem nivoju z lanskim letom.
Na vseh zunanjih in notranjih prizoriščih mesta bodo ponudili več kot 30 dogodkov, ustvarjalo in nastopilo pa bo preko 260 glasbenih umetnikov s področja klasične, pop, jazz in etno, vokalne in instrumentalne glasbene umetnosti. Slišali in doživeli bomo lahko umetnike svetovnega slovesa, ki prihajajo iz skoraj vseh evropskih držav, Amerike, Afrike in Kube.
Osrednje prizorišče tudi letos ostaja dvorišče minoritske-ga samostana, ki bo pokrito in bodo koncerti lahko izpeljani ne glede na vreme. Prvič pa festival dobiva še dve novi prizorišči: Terme Ptuj in dvorec Dornava.

_i ARSANj
«Sj
Festival so predstavili (z leve) Mladen Delin, Štefan Čelan in Aleksandra Pivec.
Po napovedih Delina bo letos festival doživel več vrhuncev. Eden izmed teh bo že otvoritveni dogodek, ko bo na dvorišču minoritskega samostana nastopila vokalna skupina Perpetuum Jazzile. Nepozabno dogodivščino obljublja tudi Lado Bizovičar, ki pripra-vlj a glasbeno predstavo z naslovom Slovenska muska od A-Ž. V našem mestu bosta nastopila še Gal in Severa Gjurin s simfoničnim orkestrom Cantabile, repertoar pa bodo sestavljale njune uspešnice v svežih simfoničnih preoblekah.
Pridih morja bo pričarala Klapa Maslina na čelu z izvrstnim tenoristom in solistom Brankom Bubicom, iz sosednje Hrvaške pa v goste prihaja še Zdenka Kovačiček, ki se bo predstavila s projektom Tribute to Janis Joplin.
Svoje mesto na odru bodo dobili še Tinkara Kovač, Lovro Pogorelič, Igor Geržina, Godalni kvartet Feguš in Vasko Atanasovski, skupina Tabu, kar nekaj pa bo tudi mednarodnih glasbenih dogodkov.
Ob številnih koncertih bo pestro spremljevalno poulično dogajanje, zraven glasbenega festivalskega dogajanja bo potekala tudi 5. mednarodna poletna glasbena akademija, seminarji, predavanja, okrogle mize, kulinarično dogajanje ...
„Program je sestavljen tako, da bi ugodil vsem generacijam, od najzahtevnejših poslušalcev do ljubiteljev različnih glasbenih zvrsti. Festival privablja blizu 30 000 obiskovalce iz cele Slovenije in Evrope in postaja pomembna turistično-kulturna ponudba mesta, saj so v času festivala zapolnjene vse nočitvene kapacitete v mestu," o pomenu festivala pravi Delin.
Da gre za izjemno pomembno dogajanje za naše mesto, se je strinjal tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki pa je še dejal, da bo v prihodnosti treba poiskati partnerje, ki bodo v festivalu videli priložnost in ga bodo tudi finančno podprli.
Kot je pojasnil Delin, je sam festival oziroma osnovno jedro tega ovrednoteno na 100 tisoč
Ormož • Na sceni že četrt stoletja
Pridigarji praznovali 25 let
Minulo sobota je bil v ormoškem Unterhundu velik koncert ob 25-letnici delovanja skupine Pridigraji. Poleg slavljencev v različnih postavah so jubilej pomagali proslaviti še Scuffy Dogs, Muškat Hamburg in ZMP.
Kot se za takšno posebno priložnost spodobi, so številnim obiskovalcem pripravili tudi nekaj dodatnih poslastic. Premierno so predstavili video k skladbi Smrt v režiji Vito-mirja Kaučiča, vinilno zbirko največjih uspešnic Retro dizajn ter novo knjigo Davorina Bešvirja Revni kot cerkvene miši. V Unterhundu si je bilo mogoče ogledati tudi razstavo ilustracij Igorja Muršiča. Prav posebno čast pa so slavljen-cem izkazali kolegi iz drugih glasbenih zasedb, ki so jim pripravili CD-kompilacijo Tribute to Pridigarji, kot poklon 25 skupin s 25 pesmimi ob 25. maju za 25 let delovanja punk/
ska skupine Pridigarji. Ob tem niti najtrši Pridigarji niso ostali ravnodušni. „Začelo se je z mu-ziciranjem v Bešvirjevi dnevni sobi. 25. maja 1988 smo v Mestni grabi imeli prvi koncert. Nastopili smo Tomaž Bolcar, Davorin Bešvir, Tomaž Raušl, David Petek in Branko Pukla-vec. Zaigrali smo 12 komadov. Vsako leto smo se s kakšnim koncertom spomnili tega dogodka. Potem smo si uredili prostore v Unterhundu, tu so potekale javne vaje in scena je rasla. Ko smo postavili ozvočenje in instrumente, so začeli prihajati še drugi in so nas prosili za ojačevalce in instrumente. Tako je takrat nastalo sedem
evrov, a je po njegovi presoji realna številka bistveno višja. Tretjino tega denarja bo prispevala ptujska občina, tretjina naj bi se pokrila iz vstopnic, preostanek pa s sponzorskimi sredstvi. „Preden smo prišli do uspešnega začetka, smo porabili veliko ur in razmišljanja, kako po EPK - ko je bilo bistveno več sredstev in več ljudi, ki so želeli sodelovati pri tej zgodbi - zadržati približen nivo in odgovorno razmišljati o razvoju festivala v mestu," je pojasnil ptujski župan Štefan Čelan.
Ptujska občina pa letos ne bo pomagala zgolj s financami, temveč tudi s številnimi drugimi resursi. Organizatorjem bodo na pomoč priskočili zaposleni v Javnih službah Ptuj, ptujskem Komunalnem podjetju in ZRS Bistra.
Ob tem je Čelan poudaril, da je na račun festivala Arsana oziroma financiranja le-tega dobil kar nekaj anonimk, a je poudaril, da navedbe, da gre za pranje denarja, nikakor ne držijo in da se nekateri posamezniki ne zavedajo pomena kulture. Ravno pomen, ki ga ima festival za naše mesto, je po njegovem pomemben razlog, da ga vsako leto podpre tudi MO Ptuj.
Podprlo in pomagalo pri izvedbi festivala pa bo letos tudi ZRS Bistra, ki bo s svojimi resursi poskrbelo za oglaševanje festivala preko različnih kanalov. „Prepletanje kulturnih dogodkov s turistično vsebino in intenzivno povezovanje tega je zelo pomembno za razvoj turizma," ocenjuje Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra. Dodaja, da bodo ciljali na velik krog obiskovalcev, festivalsko dogajanje v našem mestu pa bodo prepletali z raznoliko ponudbo, narejeno po meri gostov iz Slovenije in tujine. „Intenzivno kulturno doživetje postaja vedno bolj poudarjeno in temu se bomo posvetili," je še dodala Pivčeva in pojasnila, da bodo tako vstopnice kot celotni aranžmaji ponujeni tudi preko spleta.
Cena vstopnice za večino festivalskih dogodkov bo 10 evrov, le dva dogodka bosta dražja, in sicer bo vstopnina 20 evrov. Za letos organizatorji pripravljajo še novost: pri nakupu treh vstopnic bo tretja brezplačna.
Dženana Kmetec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ogenj je pogašen, toda pod žerjavico še vedno tli
Iz Bruslja je prišlo sporočilo, da nam dajejo še dve leti, da popravimo finančno stanje naše države. Kot državljanka sploh ne vem, kaj naj si ob tej informaciji mislim.
Moji občutki so različni. Čeprav sem med prvimi izjavami in komentarji po pozitivni informaciji slišala tudi to izjavo: „Ogenj je pogašen, ne bomo potrebovali tuje pomoči," sem še vedno zelo zaskrbljena. Imam občutek, da gasilci niso čisto pogasili ognja in žerjavica še vedno tli. In kaj se v takšnem stanju zgodi? Požarna straža mora dobro nadzorovati, da že ob večji sapici ne pride ponovno do požara. To pa ne pomeni, da bodo lahko to žerjavico uspešno nadzorovali dve leti.
Glede na zahteve, ki nam jih je postavila evropska komisija, bo to zelo težko. Ponovno se nam obetajo reforme na tistih področjih, kjer nam vsa ta leta niso uspele. Bomo zbrali dovolj znanja, razuma in občutljivosti za to, da bomo te reforme izpeljali tako, da ne bomo uničevali in po dveh letih pustili le pepela?
Bojim se, da se vsi po vrsti že vsa leta lotevajo reform in varčevanja zelo nepremišljeno. To se je dogajalo na različnih področjih in panogah. Če si samo malo osvežimo spomin. V zdravstvu že vsa leta poskušajo izpeljati reforme, pa situacijo le slabšajo in izčrpavajo. Izšolali smo mlade zdravnike, če bodo želeli delati svoj poklic, pa bodo morali v tujino. Pri nas pa imamo zaposlene zdravnike iz tujine, s katerimi se pacient ne more pogovarjati, saj ne obvladajo slovenskega jezika. Po zadnjih analizah imamo najboljšo univerzo na nekaterih področjih, pa svojih strokovnjakov ne znamo izkoristiti. Zlata pa so vredni zelo dobro plačani strokovnjaki iz tujine. Vinogradniki želijo s kakovostjo prodreti na tuje trge in ponuditi vrhunsko vino doma, pa jih nepremišljeni državni uslužbenci poskušajo uničiti z nenormalnim dvigom katastrskega dohodka. Kot že dolgo ugotavljamo, pa so najbolj ranljiva skupina delavci z minimalno plačo, ker hodijo vsak dan v službo, garajo in s tem ne morejo preživeti, niso pa upravičeni do nobenih socialnih pomoči. In zdaj bomo morali spet varčevati pri teh. V sodstvu pa vidimo, kako potekajo zadeve. Ko že mislimo, da so nek primer rešili, se čez nekaj časa izkaže, da nas bo ta isti primer stal veliko denarja zaradi napak, ki so jih naredili pri postopku. Pa ves ta čas ni nihče vprašal nikogar po odgovornosti. Prodaja slovenskih podjetij bi morala biti zelo premišljena, saj se s tem lahko naredi veliko škode tudi v drugih panogah. Če se samo spomnimo na Fructal, Drogo Portorož in še nekatera druga podjetja, kjer so s prodajo podjetja naši pridelovalci izgubili trg.
Sedaj ni prostora za različna politična mnenja in razkazovanja mišičevja ene ali druge politične opcije. Sedaj je čas za zbrano in strokovno delo. Saj to niso le priporočila, ampak ukazi Evropske unije. Upajmo, da nam bo uspelo, tudi če vemo, da so socialnost in socialne pravice ogrožene bolj kot kdajkoli prej! Kajti ponovne priložnosti ne bomo več dobili.
skupin," se je v spomine potopil Branko Puklavec.
Današnjo zasedbo Pridigarjev sestavljajo Davorin Bešvir, Domen Obilčnik, Matej Mer-tik, Andrej Rakuša, Sašo Barin, Aljoša Širovnik Vičar in Kruno Karlovčec. Skupina je doslej izdala šest albumov, prepredenih s humornimi, aktualnimi in družbenokritičnimi besedili Davorina Bešvirja. Zadnji album so izdali 2011, imenuje pa se Nizki udarci na visokem nivoju. Pridigarji seveda še vedno radi pridigajo in bodo pridigali tudi v prihodnje ter se s svojimi pesmimi vtikali v vse pore življenja.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Skozi skupino Pridigarji je v 25 letih pot vodila številne glasbenike.
Foto: CG
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V minuli sezoni so Kidriča-ni po dolgih letih nastopanja v drugoligaški konkurenci premierno zaigrali v 1. SNL. Sezona iz rezultatskega vidika zagotovo ni bila uspešna, saj so osvojili zadnje mesto, za predzadnjo Muro pa so zaostali tri točke.
Ekipo je v jesenskem delu sezone vodil trener Bojan Flis, ki je s svojimi nogometaši na 21 tekmah osvojil 21 točk. Zanj je bil »usoden« slab začetek spomladanskega dela, ko je zaporedoma izgubil z Rudarjem in Gorico. Po tem je upravni odbor sprejel odločitev, da njegovo mesto zasede Edin Osmanovič, ki je pred leti že sedel na klopi Aluminija. Menjava pa ni obrodila želenih sadov, saj je moštvo končalo prvenstvo na zadnjem mestu.
Pod vodstvom obeh strategov je v končani sezoni za Aluminij na 36 tekmah zaigralo kar 34 igralcev. Največjo minutažo si je prislužil branilec Klemen Bingo, ki je zbral 3060 minut igranja. Sledijo vratar Tomaž Murko, napadalec Robert Ku-rež, kapetan Denis Topolovec in igralec zvezne vrste Marko Drevenšek. Vsi ti igralci so nastopili na več kot 30 tekmah. Samo v jesenskem delu prvenstva so zaigrali Gregor Režonja, David Kašnik, Almir Sulejma-novič, Blaž Dolinar, Tomaž Kožar, Adnan Bešic, Žiga Vraničar, Blaž Brezovački in Marko Kme-tec, v spomladanskem pa Do-rijan Ožvald, Emir Hodžurda, Sandro Bloudek, Matic Črnic,
Rokomet
Gorenje prvak, Jeruzalem obstal
Stran 12
Rokomet
Ormožani potrdili nastop v 1. A-ligi
Stran 12
i Ji
Gorazd Zajc in Rade Jovano-vič. Zaradi številnih menjav sta imela trenerja nemalo težav z uigranostjo ekipe, nad tem se je pritoževal predvsem Bojan Flis. Ta je imel največ težav v obrambni vrsti, ki je tik pred prvenstvom ostala brez stebra obrambe, Borisa Sambolca. Na njegovem mestu sta jeseni igrala David Kašnik in Almir Sulej-manovič (oba sta kasneje odšla), spomladi pa je Osmanovič na tem mestu »zasidral« Binga in Topolovca. Velik prepih se je dogajal tudi na bočnih položajih, kjer so standardna To-polovca in Medveda menjavali
Igralne minute igralcev Aluminija:
Klemen Bingo	3060 minut
	(34 tekem)
Tomaž Murko	2972 (33)
Robert Kurež	2899 (34)
Denis Topolovec	2880 (32)
Marko Drevenšek	2705 (31)
Semir Spahič	2282 (28)
Aljaž Medved	1929 (26)
Mitja Rešek	1661 (26)
Tadej Žagar	1541 (23)
Tomaž Kožar	1421 (20)
David Kašnik	1260 (14)
Sandro Bloudek	1254 (14)
Almir Sulejmanovic 1001 (12)	
Matic Črnic	984 (14)
Jurica Jeleč	922 (15)
Emir Hodžurda	705 (9)
Denis Rešek	B88 (18)
Adnan Bešic	B52 (1S)
Gregor Režonja	55B (12)
David Lonzarič	547 (8)
Gorazd Zajc	55S (11)
Nejc Pečovnik	509 (14)
Rade Jovanovič	509 (11)
Blaž Brezovački	450 (5)
Marko Kmetec	400 (12)
Timotej Petek	S81 (8)
Žiga Vraničar	S51 (8)
Kristian Lipovac	271 (4)
Dorijan Ožvald	18S (S)
Matic Vrbanec	12 (2)
Luka Kirič	11 (1)
Blaž Cesar	B (1)
Marcel Vindiš	4 (1)
Blaž Dolinar	1 (1)
Sergej Krajnc	0
Denis Zajc	0
Boštjan Strel	0
Strelstvo
Venta s konstantnimi rezultati do vodstva
Stran 13
Kolesarstvo
Številne zmage doma in v tujini
Stran 13
Lonzarič, Brezovački, Denis in Mitja Rešek, Hodžurda, Jovano-vič ... Na mestu vratarja je bil standarden Tomaž Murko, le na treh tekmah ga je zamenjal Kristijan Lipovac.
Manj sprememb je doživela zvezna vrsta, kjer so glavno breme nosili Drevenšek, Spa-hič, Žagar Knez, Kožar, Blou-dek, Črnic, manjši del pa Režo-nja, M. Rešek, Petek, Jovanovič . V napadu je izstopal delež Roberta Kureža, ki so mu jeseni pomagali Kmetec, Jeleč in Bešic, spomladi pa predvsem Zajc. Izstopajoč je dosežek Kureža, ki je s 14 doseženimi zadetki končal na 4. mestu lestvice strelcev.Sicer je Aluminij v celotni sezoni dosegel 36 zadetkov (povprečno enega na tekmo), manj jih je zabil le Triglav (35). Najbolj učinkovit napad so imeli Mariborčani, ki so dosegli 80 zadetkov (2,2 na tekmo).
Obramba Aluminija je bila s 67 prejetimi zadetki najbolj luknjičasta v 1. ligi (Mura je prejela enega manj). Z najbolj trdno obrambno vrsto se ponašajo Domžale, ki so prejele le 34 zadetkov, le enega več Maribor in Olimpija.
Prve prvoligaške minute si je v dresu Aluminija priigralo nekaj mladih nogometašev: največ priložnosti sta dobila David Lonzarič in Timotej Petek, »drobtinice« pa so ujeli Matic Vrbanec, Luka Kirič, Blaž Cesar in Marcel Vindiš.
Jože Mohorič
Čeprav so nogometaši v 1. in 2. SNL šele pred dobrim tednom sklenili letošnjo sezono in se uradni prestopni rok še ni začel, pa so klubi v tem obdobju že zelo aktivni. Tako so državni prvaki že objavili, da bosta naslednje leto njihov vijoličasti dres nosila Damjan Bohar (Mura) in Amir Dervi-ševic (Krka). Na listi igralcev, na katere v Mariboru ne računajo več, so se na drugi strani znašli Zoran Lesjak, Semir Spahic, Mitja Rešek, Aleš Majer in Matej Radan.
Olimpija se je za sodelovanje že dogovorila z Enisom Durkovičem (Triglav), ki je bil v letošnji sezoni s 14 zadetki eden najučinkovitejših igralcev 1. lige. V Domžalah bo naslednjo sezono igral
V soboto, 1. 6., se je v Zavrču na mestu predsednika nogometnega kluba zgodila zamenjava. Kot smo že poročali, se je zaradi preobremenjenosti od mesta prvega moža kluba po dolgih letih poslovil Roman Vuk, ki pa klubu ostaja zvest še naprej. Odgovorno funkcijo v zgodovinskih trenutkih za Za-vrč je prevzel Silvo Šterbal, ki je zaposlen v podjetju glavnega pokrovitelja kluba, vizija in samo delo v klubu pa se s tem ne bosta preveč spremenila. Sicer pa so Zavrčani v četrtek oddali dokumentacijo za izredno licenciranje, kar je pogoj za igranje v Prvi ligi Telekom Slovenije v naslednjem letu, prav tako pa na samem objektu in v klubskih pisarnah potekajo številne aktivnosti, vse z namenom, da se klub na najboljši možni način pripravi na zgodovinski dogodek - igranje v najvišjem nogometnem rangu.
Nogomet
Drava do zmage z igralcem manj
Stran 14
Šolski šport
OŠ Videm-Leskovec tudi območni prvak
Stran 14
v
Anže Jelar (Triglav), ki je bil želja trenerja Stevana Mojsilo-vica že med zimskim prestopnim rokom. Pred izhodnimi vrati domžalskega kluba so Charis Kostakis, Denis Ha-lilovic, Dragan Čadikovski in Mate Šimunovic, ki so jim potekle pogodbe, klub pa novih z njimi ni želel podaljšati. Tudi v Velenju so sestavili listo nogometašev, s katerimi ne bodo podaljšali sodelovanja, na njej pa so Alen Pašagic, Sebastjan Berko, Sašo Ba-karic in Dragoslav Stakic. Nov dogovor pa so že sklenili s petimi nogometaši, med njimi so tudi trije nekdanji člani Aluminija Rajko Rotman, Ivan Firer in vratar Matjaž Rozman.
JM
Tudi igralski mozaik se počasi dopolnjuje. Po odhodu petih igralcev so Zavrč že okrepili trije novi igralci, vsi prihajajo iz Hrvaške. Matija Kovačic je vratar, ki je nazadnje branil v Slaven Belupu, zvezni igralec Mario Brlečic (nazadnje Split) ter napadalec Josip Fu-čeka (nazadnje Split). Ti bodo okrepili četo Viktorja Trene-vskega, v tem trenutku pa je še nejasen status Nevena Vuk-mana in Matica Maruška, ki sta prav tako blizu podpisa pogodbe. Prvi se mora o ponudbi Zavrča čim prej izjasniti, za drugega pa se je tik pred zdajci v boj vmešala ljubljanska Olim-pija, špekulira pa se celo o Kopru. Blizu Zavrča je po zadnjih vesteh tudi Dejan Kurbus, ki ima za sabo uspešno sezono v Muri. V vsakem primeru kadrovanje v novem prvoligašu še ni končano.
tp
Trenerja:	
Bojan Flis:	23 tekem, 6 zmag, 3 remiji, 15 porazov -
	30 % uspešnost
Edin Osmanovič:	13 tekem, 1 zmaga, 6 remijev, 6 porazov -
	23 % uspešnost
PRVALiGA TelekomSIovenije
Najboljši strelci 1. SNL:
17 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 15 zadetkov: Nikola Nikezič (Olimpija), Dejan Žigon (Gorica); 14 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Enis Burkovič (Triglav), Mate Eterovič (Rudar); 13 zadetkov: Rober Berič (Maribor); 12 zadetkov: Goran Cvijanovič (Maribor); 11 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 10 zadetkov: Elvis Bratanovič (Rudar), Ivan Brečevič (Luka Koper); 9 zadetkov: Nusmi Fajič (Maribor), Damjan Bohar (Mura) ...
Strelci za Aluminij (34 zadetkov):
14 - Robert Kurež; 4 - Marko Drevenšek; 3 - Klemen Bingo, Jurica Jekeč; 2 - Sandro Bloudek, Tadej Žagar Knez; 1 - Denis Topolovec, Denis Rešek, Rade Jovanovič, Gorazd Zajc, Mitja Rešek, Matic Črnic.
Josip Fučeka bo splitski dres zamenjal za završkega.
tednik
LroíLUíajií na± na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Največ na igrišču Bingo, največkrat zadel Kurež
Nogomet • Prestopni rok
Živahno že na začetku
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (v ospredju) je na igrišču prebil največ minut, le nekoliko manj Denis Topolovec.
Nogomet • NK Zavrč
Silvo Šterbal prvi mož Zavrča, trije novinci
12
Sport
torek • 4. junija 2013
				
Rokomet • 1. A SRL (m) - sezona 2012/13	i a	1	Rokomet • 1. A SRL	i j
Gorenje prvak, Jeruzalem obstal, Ormožan najboljši igralec lige
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so si tudi v deseti sezoni igranja v elitni slovenski rokometni ligi zagotovili obstanek, igralci Gorenja pa drugi zaporedni naslov prvakov.
Ormožani potrdili nastop v 1. A SRL
Končana je rokometna sezona 2012/13. Sezono so končale vse ekipe, čeprav je več kot pol lige zaradi finančne krize »dihalo na škrge«. Državni prvak je Gorenje, pokalni prvak Celje, Jeruzalem je obstal, kdo se poslavlja od elitne druščine, pa je vprašanje za milijon evrov ...
1.	Gorenje Velenje
Drugo leto zapored in tretjič v svoji zgodovini so prvaki postali rokometaši Gorenja, ki so zbrali 7 točk več od sosedov iz Celja. Ose so na 32 tekmah zmagale kar 30-krat in doživele le dva poraza, oba na Bonifiki proti Cimosu. Znova je bil glavni mož Velenjčanov Ormožan Marko Bezjak, ki je dosegel 165 zadetkov. Več jih je Bezjak dosegel le v sezoni 2007/08 v dresu Jeruzalema, ko je prvenstvo končal pri 196 golih. Bodoči igralec nemškega Mag-deburga je bil po izboru trenerjev proglašen za najboljšega igralca lige, vratar Gorenja Ivan Gajič pa za najboljšega golmana lige. Po tekmi so se navijači Gorenja poslovili od osmih igralcev (Gajič, Bezjak, Dolenec, Gaber, Melič, Pucelj, Bajram, Miklavčič) ter trenerja Branka Tamšeta (v dveh sezonah ni izgubil tekme domačega prvenstva) in zaključili uspešno poglavje ter pričeli graditi novo zgodbo, kjer bo čas pokazal, kako bo uspešna.
2.	Celje Pivovarna Laško
Državni podprvaki in pokalni prvaki so postali Celjani. Pod vodstvom trenerja Vladana Ma-tiča je pomlajena ekipa skozi sezono napredovala, po napovedih rokometnih strokovnjakov pa bodo Celjani za nekaj let prevzeli primat v domačem prvenstvu, saj imajo na daljši rok najperspektivnejšo ekipo. Bo pa moral trener in igralci zavihati rokave in še naprej trdo trenirati, uprava kluba pa bo morala o igralskem mozaiku razmišljati pametno, da se z nespametnimi potezami spet ne vrže vstran imenitna priložnost za vrnitev na pota stare slave. Vsaj v državnem, če že ne v evropskem merilu.
3.	Cimos Koper
Bron v državi so z zmago na zadnji tekmi proti Mariboru osvojili koprski rokometaši, ki so med sezono zašli v hude finančne težave. V naslednjih dneh bo znana usoda koprskega rokometnega kluba, saj morajo igralci pretehtati ponudbo o izvensodni poravnavi s klubom o delnem poplačilu zaostalih plač. V Kopru si želijo, da bi tudi v prihodnji sezoni lahko gledali prvoligaški rokomet, kamor ta sredina po številu gledalcev, odlični rokometni šoli in kakovosti nedvomno sodi. Informacije glede usode kluba so različne, je pa jasno, da Koprčanov nekaj sezon ne bo blizu boja za vrh v državnem prvenstvu.
4.	Maribor Branik
Glede na finančni vložek in igralski kader je četrto mesto Maribora uvrstitev pod pričakovanji. So pa vijoličasti lahko ponosni na predstave v Evropi, kjer so za las ostali brez zaključnega turnirja Pokala EHF. Gle-
de na dogodke v Kopru pa bi varovanci trenerja Marka Šibile v novi sezoni morali narediti korak višje. Klub je zapustil vratar Ivan Pešič (beloruski Brest Meškov), ki je bil lani alfa & omega te ekipe. V Velenje se je vrnil nadarjeni levičar Mario Šoštarič, kar daje upanje po večji minutaži Tadeja Soka, bivšega Ormožana. Iz vrst Ormoža na Tabor odhaja Nejc Žmavc, mogoče leto dni prehitro, vendar za »Žutega« lepa priložnost za napredovanje. Ne bi bilo presenečenje, če bi kar nekaj igralcev Cimosa končalo v Mariboru.
5.	Trimo Trebnje
S pretežno domačimi igralci in dobrim delom so Trebanjci znova dosegli vidno uvrstitev. Tudi igra Trima je ena lepših v ligi. Ekipa ostaja brez trenerja Ivana Vajdla in malega mojstra Staša Skubeta, oba odhajata v Velenje. Visoki Uroš Paladin odhaja v nemško Bundesligo, ekipo bo kot trener prevzel Roman Šavrič. Iz vrst Trima prihaja tudi najboljši strelec letošnje sezone, in sicer je to Staš Skube z 231 doseženimi goli. Znova jih lahko pričakujemo okrog petega ali šestega mesta, pa čeprav so v zadnjih treh sezonah ostali brez bratov Skube in Miha Zarabca.
6.	Krka Novo mesto
Trener Novomeščanov Slavko Ivezič je znan po tem, da odlično dela z mladimi. Predvsem jim v glavo vcepi disciplino igre, ki mladim igralcem največkrat manjka. Tako so letos dobili priložnost številni mladi igralci in zato je 6. mesto izjemen uspeh za Krko. Tudi v novi sezoni bo način dela v klubu enak.
7.	Ribnica Riko hiše
V vrstah Ribnice so s 7. mestom nekoliko razočarani. Po igralski in finančni plati se je pričakovala zanesljiva uvrstitev v Ligo za prvaka. Med sezono so odhajali in prihajali različni igralci, ekipa se glede na prikazano igro nikakor ni ujela in Ribničani so znova razočarani zaključili sezono. Z enakim razmišljanjem uprave kluba se tudi v prihodnji sezoni zgodba ne bo kaj bistveno spremenila.
8. Sviš Ivančna Gorica
Med presenečenja spada
8.	mesto novinca v ligi, ekipe Sviša. Rokometaši iz Ivančne Gorice so se v Pokalu Slovenije uvrstili na zaključni turnir. Ekipa je blestela na domačih tleh, kjer je osvojila kar 23 od 28 točk. Gre za klub, ki bi glede na finance moral biti vzor vsem ostalim klubom. Saj so dokaz, da se tudi z manjšim proračunom, vendar ob rednih izplačilih, da obstati v ligi.
9.	Izola IP
Z 9. mestom so zelo zadovoljni tudi v Izoli. Primorci so lani osvojili 10. mesto, letos storili korak višje in tudi prihodnje leto želijo storiti še korak višje po lestvici. Glede na dogodke v Cimosu bi lahko Izol-čani prevzeli primat na relaciji od Primorske do Ljubljane. Ob tem se Izola lahko pohvali z odličnimi navijači Ribari, ki v dvorani Kraška zmeraj pripravijo fanatično vzdušje.
10.	Jeruzalem Ormož
Ormožani so letos že deseto leto zapored plesali v elitni druščini, kar je izjemen dosežek glede na majhnost mesta Ormož. V preteklosti so Ormoža-ni enkrat osvojili tretje, enkrat šesto, petkrat sedmo, dvakrat deveto in letos - v jubilejni deseti sezoni - prvič deseto mesto. Glavni cilj, obstanek v ligi, je tako izpolnjen. Ekipa bo doživela kar nekaj sprememb. Zaenkrat je potrjen odhod Žmavca v Maribor, za njim bo klub še zapustil kdo drug. Dogovorjenih je že nekaj prihodov mladih nadarjenih igralcev od 17. do 20. leta, na katerih bo klub gradil prihodnost. Ob določenih izkušenih igralcih, ki ostajajo v Ormožu, bo tudi prihodnje leto glavni cilj obstanek v ligi. Proračun ekipe bo bistveno zmanjšan, poudarek bo na sestavi ekipe iz okrožja oddaljenega 50 km od Ormoža.
11.	Sevnica
Novinec v ligi je po pričakovanjih osvojil 11. mesto. Glede na dogodke po klubih v državi bodo Sevničani dobili priložnost za obstanek v ligi. Končen odgovor bo dala uprava kluba, ki mora zbrati dovolj
sredstev za nastop v elitni druščini. Nastop v 1. SRL za sezono 2013/14 je namreč potrdil Slovan iz Ljubljane, Šmartno pa se je odpovedalo nastopu v elitni druščini.
12. Krško
Zadnje mesto Krškega v ligi ni razočaranje in nobena sramota, saj so igrali z doma vzgojenim kadrom. In Krško je lahko pokazatelj drugim manjšim klubom, kako bi bilo pravilno ravnati v teh težkih finančnih časih. Tudi če Krško izpade, je jasno, da se bo ekipa čez leto dni vrnila v elito. Z domačimi igralci, ki bodo za leto dni iz-kušenejši. Glede na težave Ci-mosa in na Šmartno ter ostale klube, ki se otepajo 1. SRL, bo Krško najbrž tudi v prihodnji sezoni udeleženec elitnega razreda slovenskega rokometa.
Uroš Krstič
1.	ženska liga
V	1. ženski ligi nastopa 8 ekip, ki so razdeljene v A in B skupino. V skupini A nastopajo ekipe ŽTK Maribor, TK Terme Ptuj, TK Branik Maribor in TC Ljubljana Centro-vod, v skupini B pa ŠD Partizan Medvode, TK Mojstrana, TK Triglav Kranj in ŠD LTC.
ŽTK Maribor - TK Terme Ptuj 3:1
Ptujske igralke so v 1. krogu v Mariboru nastopile oslabljene, saj zaradi nastopa na turnirju na Madžarskem ni zaigrala Nina Potočnik. Ana Oparenovič je premagala izkušeno Patricijo Volmarjer in s tem osvojila edino točko za ptujsko ekipo. Tamara Zidanšek je po mnenju trenerja Luke Hazdovca proti Poloni Reberšak odigrala svoj najboljši dvoboj doslej, a je bila kljub temu tesno poražena. Svoj dvoboj je izgubila tudi Hana Simonič, tretjo točko pa so Mariborčanke osvojile v dvojicah.
2.	moška liga
V	soboto so bila odigrana srečanja 5. kroga v 2. ligi. Ekipa TK Terme Ptuj je bila s 5:2 boljša od
Da pomirimo tiste, ki so v skrbeh, da Ormožani ne bi zaigrali v elitni druščini v novi sezoni (in da obenem razočaramo tiste, ki želijo klubu najslabše): Ormožani bodo pod imenom RK Jeruzalem še enajsto leto zapovrstjo nastopili v 1. SRL. Ob članih bodo klub in svoj kraj zastopale vse mlajše selekcije - od mladincev do mlajših dečkov B. Zaradi znižanja proračuna bo klub zapustilo kar nekaj igralcev. Prvi je odhod potrdil Nejc Žmavc, ki bo svojo športno pot nadaljeval v Mariboru. Z »Žutim« so v Ormožu bili več kot zadovoljni in so si ga želeli zadržati vsaj še eno sezono. Do petka bo znan še seznam preostalih odhodov. V klubu je strategija, da poleg sedmih - osmih izkušenih igralcev letos ekipo sestavljajo perspektivni mladi igralci, ki bodo v naslednjih treh do štirih letih prevzeli glavne vloge. Veliko bo odvisno tudi od sreče pri skavtingu talentov, saj je
ekipe TK Rogatec, prav tako so bili ptujski igralci uspešni v 4. krogu, ko s v gosteh tesno, 4:3, premagali TK Benč sport. Ptujska ekipa po petih odigranih krogih zaseda 5. mesto med osmimi ekipami, premočno vodi TK Brezina, ki je doslej nanizal 5 zmag.
ITF mladinski turnir na Madžarskem
V	Budimpešti je potekal mladinski ITF-turnir visoke 2. stopnje, na katerem je nastopila tudi Nina Potočnik (4. nosilka). Ta se je med posameznicami uvrstila v drugi krog, kjer je izgubila s Srbkinjo Ivano Jorovič (2:6, 3:6). Med dvojicami je bila skupaj s Španko Aliono Bolsovo Zadonovo postavljena za 1. nosilko. Z dvema zmagama sta se prebili v polfinale, kjer sta ju izločili 4. nosilki, Madžarki Lilla Barzo in Fanny Stollar (3:6, 6:4, 6:10).
ŽTK Maribor, 8-11 let
V	Mariboru je bil na igriščih ŽTK Maribor odigran turnir za igralce in igralke od 8. do 11.
___■_i
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Žmavc (Jeruzalem Ormož) se seli v Maribor.
na ormoškem spisku kar nekaj zanimivih mladih igralcev, ki bodo v prihodnosti oblekli ormoški dres.
ku
leta starosti. V konkurenci U-10 je bilo finale »ptujsko«, saj sta se v njem merili Taja Lončarič in Nina Pliberšek. Z rezultatom 6:3 je slavila Taja. Alana Ledinek in Eva Magdalenc sta v tej konkurenci izgubili v 1. krogu in kasneje dobro nastopali v tolažilnem delu žreba. Prvič sta na turnirju nastopila še Alida Tomanič (midi tenis) in Jure Kekec (U-11).
JM
Taja Lončarič in Nina Pliberšek, mladi članici TK Terme Ptuj, sta odlično nastopali na turnirju v Mariboru.
Šmartno se je odpovedalo nastopu v 1. ligi
Rokometni klub Šmartno se je zaradi prevelikega finančnega zalogaja odpovedal nastopu v elitni druščini. Tudi če bi klub ostal na enakem proračunu, je strošek tekmovanja v 1. SRL od stroška v 1. B SRL večji za 13 tisoč evrov. V današnjih časih je težko zadržati isti proračun, kaj ga šele dvigniti, pa čeprav se marsikdo nasmeji ob vsoti 13.000 evrov. A tudi te vsote denarja danes od sponzorjev težko dobiš. Z istimi težavami in nasploh kako preživeti sezono, se ukvarjajo tudi ostali klubi, razen Celja PL ter Gorenja Velenja. Izjema ni niti koprski Cimos, ki bo težko ostal v 1. SRL. Tudi krovna organizacija bi morala na sponzorski ravni vseh lig za rokomet narediti veliko več, se bolje organizirati in rokomet bolje promovirati na vseh ravneh, ne samo za reprezentanco, ampak tudi domače klubsko tekmovanje, tekmovanje mladih, mini rokomet na osnovnih šolah ... Po pravilih ima zdaj priložnost napredovanja tretjeuvrščeni klub 1. B SRL, to je Dol Hrastnik. Če Dol Hrastnik ne bo izrazil želje po napredovanju, potem je na vrsti enajstouvrščeni klub 1. SRL - Sevnica.
Tenis • TK Terme Ptuj
Začetek v ženski, nadaljevanje v moški ligi
torek • 4. junija 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Kolesarstvo • KK PP
Številne zmage
Po tednu dni premora so kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj spet nadvse aktivni. Tako so v nedeljo, 26. 5., nastopili na Hrvaškem v Oroslavlju in z dvema zmagam opozorili nase. Pri dečkih A je s konkurenco suvereno opravil Luka Sagadin. Jernej Paj je bil 7. Pri dečkih B je bila ptujska premoč nad tekmeci najbolj izrazita, saj je Marko Hozjan zmagal, na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru pa se je povzpel Nace Malovič. Žan Ljubec je bil 7. Pri dečkih C je bil Aljaž Ljubec 5.
Sredi preteklega tedna, v četrtek, pa so Ptujčani nastopili v Avstriji, kjer je potekal 1. Arbo Rad - GP. Pri Gleisdorfu se je dirka odvijala na poligonu varne vožnje. Trasa je bila sicer zelo ravninska, toda zelo zavita in tehnično zahtevna, obenem pa je zelo močno deževalo, kar je še dodatno oteževalo pogoje dirkanja. Kljub temu so mladi Ptujčani dobro branili barve kluba: med mladinci je bil Mitja Mohorko 5., Matic Širec 8., Manuel Bedenik 11. in Alen Plajnšek 12. V kategoriji dečkov A je bil Luka Sagadin 4., med dečki B pa je dobro formo zadnjih tednov potrdil Marko Hozjan in osvojil odlično 3. mesto.
V soboto, 1. 6., so se mladi Ptujčani v kategoriji dečkov podali na Gorenjsko, kjer je potekala dirka v Trsteniku. To je organiziral KK Sava iz Kranja, štela pa je za Pokal Slovenije. Pri dečkih C, ki so morali pre-kolesariti slabih 19 km, je bil
i -if »»»
.. '■■'='-■ ;
T '¡flHirfjenli
P
Foto: Marjan Kelner
Zmagovalec na Gorenjskem: Žan Ljubec (KK PP)
izmed kolesarjev Perutnine Ptuj najboljši Tilen Krepek, ki je osvojil 10. mesto. Med dečki B je velik uspeh dosegel Žan Ljubec, ki je slavil, na skoraj 28 km dolgi progi pa je bil Nace Malovič 8. Skupina kolesarjev je bila vseskozi skupaj. Na koncu je odločal ciljni sprint, ki pa ni bil klasičen, saj je bil rahlo v spust, zadnjih 150 m pa se je proga vzpenjala. Žan je imel zelo dobro pozicijo v zadnjem ovinku in potem je samo potrpežljivo čakal na pravi trenutek ter prvič slavil zmago na dirki Pokala Slovenije. Pri dečkih A nismo videli ničesar novega: spet je brez težav slavil Luka Sagadin, medtem ko je bil na 37 km dolgi progi Jernej Paj 9. Skupina je bila sicer ves čas kompaktna. Favorizirani kolesar ptujske ekipe je poskušal z begom, vendar pa mu ni uspel. Uspel ni tudi drugim, saj so bili vsi pobegi nevtralizirani. Skupina je prišla skupaj v zaključni sprint, kjer je Sagadin suvereno opravil s konkurenco in slavil zmago. Mladinska ekipa Perutnine Ptuj se je minuli konec tedna mudila v Avstriji.
tp
K-1
Ptujski borci zelo uspešni
V	Hrastniku se je v soboto odvijal borilni dogodek organizacije BFC, na katerem se je v svoji prvi profesionalni K-1 borbi na slovenskih tleh boril Bojan Kujavec (ptujski borec ima že nekaj mednarodnih profesionalnih zmag, op. a.). Njegov tekmec je bil Luku Alauf, ki se je želel članu Kung fu kluba Ptuj na nek način oddolžiti za poraz, ki mu ga je Kujavec prizadejal v njunem prvem dvoboju po amaterskih pravilih. Takoj na začetku borbe je ptujski borec vzel vse vajeti v svoje roke, nevtraliziral napad tekmeca in ga je zasul s kombinacijami močnih ročnih udarcev, kolen in brc. Po dobrih dveh minutah prve runde je Alouf pod točo udarcev omagal, kar je pomenilo tehnični nokaut in novo zmago Bojana Kujavca.
Prvo, drugo in tretje mesto za Ptujčane v Bohinju
V	nedeljo je bil v Bohinju »Katana Cup«, tekmovanje v kikboksu, na katerem je imel Kung fu klub Ptuj v disciplini K-1 tri svoje predstavnike. To so bili Tomi Hojnik, Kristi-an Lah in Rok Prosenica.
V	kategoriji do 71 kg je Hoj-nik kot evropski prvak nastopil neposredno v finalu, medtem ko je njegov klubski kolega Lah po odličnem dvoboju zasluženo dobil polfinale. Tako sta se v finalu znašla dva ptujska borca, ki sta prikazala lepo
Tomi Hojnik in Kristian Lah
tehnično borbo, v kateri pa so sodniki dali prednost Tomiju Hojniku. V svoji prvi borbi se je v super težki kategoriji (nad 91 kg) boril Rok Prosenica, ki je po manjši začetni krizi borbo preobrnil v svojo korist, dominiral do konca in imel zmago že v žepu. Žal je v žaru borbe po koncu zadnje runde tekmecu, ki se je znašel na kolenih, zadal še en udarec, zaradi česar je bil diskvalificiran. Tako je osvojil 3. mesto, čeprav je imel realno možnost zmagati celotni turnir. Tako so vsi trije tekmovalci Kung fu kluba Ptuj pod vodstvom trenerja Karli-ja Šauperla prikazali dobre nastope. Ti uspehi kažejo, da v klubu delajo dobro in ptujski tekmovalci po predhodnih uspehih ne počivajo, ampak se že zavzeto pripravljajo na prihajajoče izzive.
David Breznik
Strelstvo • 3. krog MK Interlige pištola 50m
Venta s konstantnimi rezultati do skupnega vodstva
Na strelišču v Rečici, kjer do-muje SD Dušana Poženela, se je pretekli konec tedna nadaljevalo ligaško tekmovanje v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire na 50 m. Na 3. turnirju v sezoni je zmagal domačin Peter Tkalec in s 548 krogi postavil svoj letošnji najboljši dosežek. Konstantno dobre nastope pa niza tudi Ormo-žan Kevin Venta, ki je tokrat s 547 krogi osvojil 2. mesto ter za 2 kroga prehitel tretjeuvr-ščenega strelca iz Grosuplja Roka Ivanca, aktualnega državnega prvaka. Venta je s tem dosežkom prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer ima zdaj pet točk naskoka pred Tkalcem. Brata Simon in Boštjan Simonič sta s 536 in 534 krogi zasedla 6. in 7. mesto, njuna moštvena kolega Aleksander Cigiarič in Miran Miholič pa sta s 531 in 489 krogi osvojila 10. in 23. mesto. Juršinski članski strelci Ludvik Pšajd, Rok Pučko in Mirko Moleh so dosegli 531, 522 in 506 krogov ter pristali na 11., 15. in 19. mestu, med juršinskimi mladinci pa se je najbolje odrezal Ivan Druzo-vič, ki je s 482 krogi osvojil 25. mesto.
Ekipno slavje za domačine
V ekipni razvrstitvi so drugo zmago v sezoni slavili rečiški strelci, ki so z rezultatom 1616 krogov dosegli drugi najboljši rezultat v sezoni. Z najboljšim
Foto: Darko Pavlin
Juršinski mladinci in člani, od leve David Kekec, Ludvik Pšajd, Rok Pučko, Štefan Balaško (First) in Mirko Moleh, uspešno nastopajo v letošnji sezoni Interlige s pištolo na 50 m.
ekipnim nastopom v sezoni pa se lahko pohvali tudi mi-klavška ekipa, ki je ravno tako presegla 600 krogov in osvojila 2. mesto, tretja je bila ekipa iz Grosuplja s 1591 krogi. Tudi juršinska članska ekipa je dosegla svoj letošnji najboljši rezultat in s 1554 krogi osvojila 5. mesto, mladinska ekipa iz Juršincev pa je s 1407 krogi osvojila 8. mesto. Rezultati ekipno:
1.	Dušan Poženel Rečica 1616 40
2.	Jože Kerenčič Miklavž 1603 31
3.	Grosuplje	1591 36
4.	Kopačevina Škofja L. Trata 1581 34
5.	Juršinci I	1554 23
6.	First	1537 21
7.	IX. Korpusa Piran	1437 11
8.	Juršinci II	1407 13
9.	Moris Kočevska Reka 1404 12
10.	Region Sud AUT	1017 16 Rezultati posamezno:
1.Peter	Tkalec, DPR
2.	Kevin Venta, KOR
3.	Rok Ivanc, GRO
5.	Simon Bučan, KŠL
6.	Simon Simonič, JKM
7.	Boštjan Simonič, JKM
10.	Aleksander Ciglarič, JKM
11.	Ludvik Pšajd, JUR 15. Rok Pučko, JUR 19. Mirko Moleh, JU 23. Miran Miholič, JKM
25.	Ivan Druzovič, JUR
26.	Milan Stražišar, FIR
28.	David Kekec, JUR
29.	Gregor Vesenjak, JUR
Meletova in Vernikova najboljši v Ljubljani
Na 2. odprtem kontrolnem tekmovanju v disciplinah na 50 m, ki je potekalo na central-
548	73
547	78
545	63
538	72
536	40
534	67
533	31
531	44
517	29
506	23
489	17
482	1
473	4
464	0
461	0
Venta,	
nem strelišču v Ljubljani, je z malokalibrsko pištolo proste izbire zmagal Kevin Venta in z rezultatom 549 krogov le še potrdil svojo dobro, predvsem pa konstantno formo v letošnji sezoni. Drugo in tretje mesto sta osvojila Boštjan Simonič in Franci Ivanc s 545 in 535 krogi, 4. Simon Simonič, SD Jožeta Kerenčiča, 534. Venta pa je slavil tudi na 1. OKT s 547 krogi pred B. Simoničem s 540 in F. Ivancem s 537 krogi. Med člani s puško je presenetljivo dvojno zmago dosegel Robert Markoja, ki je s 597 krogi v ležečem položaju premagal Raj-monda Debevca s 594 krogi. Še bolj pa je Markoja navdušil v kraljevski disciplini trojnega položaja, kjer je s 1179 krogi popolnoma deklasiral konkurenco in svoja reprezentančna kolega Debevca in Moičevica premagal z neverjetnimi 20 krogi razlike! V ženski konkurenci s puško je v ležečem položaju prvovrstno presenečenje pripravila ormoška strelka Tovarne sladkorja Vesna Mele in z osebnim rekordom s 588 krogi šokirala favorizirani strelki Renato Oražem in Živo Dvoršak, ki sta s 581 in 580 krogi osvojili 2. in 3. mesto. V trojnem položaju je slavila Dvoršakova s 576 krogi pred Oražmovo s 574 in Me-letovo s 544 krogi. Obetavna mlada ormoška strelka Petra Vernik, 26. na mladinskem EP v Bologni 2012, pa je slavila v trojnem položaju, kjer je dosegla 556 krogov.
Simeon Gonc
Boks • Javni sparing pred BK Ring
Prvi sparing v znamenju novincev
Boks klub Ring nadaljuje s tradicijo organiziranja javnih sparing dvobojev, v katerih dobivajo priložnost za dokazovanje vedno novi boksarji. Pred klubskimi prostori se je na prvem sparingu kljub malo slabšemu vremenu zbralo okrog sto gledalcev, ki so videli devet zanimivih dvobojev. V njih so sodelovali boksarji in boksarke iz BK Kranj, BK Tezno Maribor, BK Legionar Ptuj in BK Ring iz Ptuja. Borbe je sodil Slavko Dokl, ki je svoje delo opravil odlično.
V prvi borbi se je najmlajši tekmovalec v BK Ring Urh Ze-bec pomeril z Elvisom Osman-čevičem (BK Tezno Maribor). Mladi ptujski boksar je pokazal nadarjenost in je v svoji drug borbi dokazal, da bo treba nanj v prihodnosti resno računati. V drugi borbi sta si nasproti stala Jan Belšak (BK Ring Ptuj) in Tomi Lorenčič (BK Legionar Ptuj). Za slednjega je bil to prvi dvoboj, v katerem je bil v podrejenem položaju. Naslednjo novinko je poslal v ring mariborski klub Tezno, saj je proti Moniki Božičko (BK Ring Ptuj) nastopila kar deset kg težja Linda Osmanovič. Božičkova je z novinko opravila le »lažji trening«. Drugi ženski obračun je bil med Anjo Jabločnik (BK Ring Ptuj) in Andrejo Be-šter. Veliko bolj izkušena članica BK Kranj z vzdevkom »kobra« je bila za malenkost boljša od Jabločnikove. Naslednji novinec na sceni je bil Mihael Korenjak (BK Legionar Ptuj),
ki se je pomeril proti klubskemu kolegu Fisniku Silayu. Ta je iz KBK Maribor (treniral ga je bivši uspešen ptujski boksar Dušan Rakuša, op. a.) prestopil k Legionarju in ima za seboj že trinajst dvobojev. Izkušenejši Silay je v drugi rundi premagal Korenjaka, ki je moral zaradi krvavenja dvoboj predati. De-bitiral je še en »legionar«, Anej Turniški, bil pa je enakovreden tekmec Lindianu Lokma-niju (BK Tezno Maribor). Zelo zanimiv je bil obračun med Robertom Šimončikom (BK Ring Ptuj) in Davidom Kram-bergerjem (BK Legionar Ptuj). Slednji je še mladinec in je velik potencial, tokrat pa je naletel na tehnično zelo izpopolnjenega boksarja iz Srbije. V predzadnjem dvoboju sta si stopila nasproti Blaž Škrja-nec (BK Ring Ptuj) in Damir Lenart (BK Legionar Ptuj), ki se je po dveh letih ponovno tekmovalno vrnil v ring. Po pričakovanjih je bil skozi vse tri runde boljši Škrjanec, ki je pokazal svojo nesporno kvaliteto.
Prava poslastica revije je sle-
Pred BK Ring je bila pretekli teden na sporedu prva sparing revija.
dila na koncu, ko sta boksala Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) in Lionel Rafael Ruiz Miranda (BK Kranj). Eden najboljših ptujskih boksarjev se je pomeril proti 30-letnemu boksarju iz Kube, ki je treniral v najbolj znanem kubanskem klubu Rafael Trejo Boxing Gym. Nedeljko je začel borbo previdno, a se je že na sredini prve runde sprostil in je začel narekovat
Kujavec v Minsku
Član BK Ring iz Ptuja Aleš Kujavec je dobil vabilo BZS za nastop na evropskem prvenstvu, kar bo njegovo prvo veliko tekmovanje. V beloruskem Minsku bo med 1. in 7. junijem sodelovalo približno 300 tekmovalcev iz 40 držav. Slovenija bo imela v ringu štiri predstavnike, Aleš Kujavec nastopa v velterski kategoriji. Član ptujskega kluba ima doslej za seboj okrog petdeset dvobojev, na EP pa upa predvsem na ugoden žreb in da si bo v zelo močni konkurenci nabral nove izkušnje.
močnejši tempo. Bil je boljši in natančnejši v vseh treh run-dah.
Ptujska kluba sta na prvem javnem sparingu dokazala, da imata izjemno mladi in močni ekipi. Na naslednjih revijah se bo predstavilo še nekaj borcev, kot so Denis Lazar, Aleš Kuja-vec, Marko Makovec, Marcel Gojkošek, Miha Vindiš, Timi Pučko ... Širok kader dokazuje, da je Ptuj boksarsko mesto in da ima v tem športu velik potencial. Za mlade boksarje in boksarke ter njihov napredek skrbita Ivan Pučko in Dejan Zavec s svojimi klubskim so-trenerji, ki zares dobro delajo. To delo bodo ponovno predstavili na drugi odprti sparing reviji, ki bo v soboto, 8. junija, ob 16. uri pred klubskimi prostori BK Ring na Ptuju.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 4. junija 2Q13
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Drava kljub igralcu manj do zmage
3. SNL vzhod:
Pet minut za zmago
24. krog je bil zelo zanimiv, postregel pa je tudi z velikim presenečenjem, ki so ga pripravili nogometaši Bistrice. Ti so slavili v Šmarju pri Jelšah in domačine praktično izločili iz borbe za prvaka. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so si močno povečali možnosti za obstanek, kar lahko potrdijo v naslednjem krogu, ko gostijo Kovinarja iz Štor. Varovanci trenerja Gorazda Šketa so potrebovali le pet minut - od 61. do 66. minute srečanja, da so iz zaostanka 0:2 preobrnili rezultat sebi v prid in prišli do zmage 3:2. Vodeči Farmtech Veržej je zlomil odpor Čarde v drugem polčasu, tekmeci pa ga bodo v zadnjih dveh krogih le težko prehiteli. Vprašanje seveda je, če se bodo odločili za nastop v 2. SNL. Če se bodo, bo klub iz Prekmurja v najvišjem rangu tekmovanja.
REZULTATI 24. KROGA: Šmarje pri Jelšah - AHA EMMI Bistrica 2:3 (1:0), Kovinar Štore - Koroška Dravograd 1:3 (1:0), Malečnik -Avto Rajh Ljutomer 0:0, Farmtech Veržej - Čarda 4:1 (0:0), Rakičan
-	Zreče 1:2 (0:1), Odranci - Grad 3:2 (0:2), Tromejnik G Sukič -Agroservis Beltinci 2:3 (1:1)
1.	FARM. VERŽEJ	24 16 1 7	57:31	49
2.	AGRO. BELTINCI	24 14	4 6	52:33	46
3.	ODRANCI	24 13	5 6	41:28	44
4.	ŠMARJE PRI JEL.	24 13	4 7	55:30	43
5.	K. DRAVOGRAD	24 13	2 9	48:35	41
6.	RAJH LJUTOMER	24 9	7 8	24:26	34
7.	ČARDA	24 10 4 10	41:50	34
8.	TROMEJNIK G S.	24 10 3 11	51:46	33
9.	A. EMMI BISTRICA 24 9	5 10	27:32	32
10.	ZREČE 24	8	5 11	18:37	29
11.	MALEČNIK 24	8	4 12	29:39	28
12.	GRAD 24	8	2 14	34:45	26
13.	RAKIČAN 24	6	4 14	37:56	22
14.	KOVINAR ŠTORE 24	5	2 17	25:51	17
ŠMARJE PRI JELŠAH -AHA EMMI BISTRICA 2:3
(1:0)
STRELCI: 1:0 Asllanaj (9.), 2:0 Firšt (55.), 2:1 Janžič (61.), 2:2 Zgoznik (65.), 2:3 Janžič (66.)
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Hrušman (Zgoznik), Jelenko (Majcen), Korošec, Šlamberger, Holcman, Boškovič (Lampret), Lu-kič, Iršič, Greifoner, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Super liga MNZ Ptuj:
V Stojncih prvo srečanje po ujmi
REZULTATI 25. KROGA: Boč
Poljčane - Hajdina 2:2, NŠ Drava
-	1A avto Gerečja vas 4:3, Stojnci
-	Podvinci Betonarna Kuhar 0:0, Bukovci - Središče 2:5
1. NŠ DRAVA PTUJ 23 21	2	0	93:16	65
2.STOJNCI 23 16	3	4	59:26	51
3. PODVINCI B. K. 23 14	3	6	54:26	45
4. 1 A GEREČJA VAS 23 13	4	6	56:32	43
5. SREDIŠČE 23 8	6	9	43:36	30
6. BUKOVCI 23 7	2 14		35:50	23
7. BOČ POLJČANE 24 6	5 13		24:56	23
8. C. OPTYL ORMOŽ 23 3	4 16		18:62	13
9. HAJDINA 24 3	3 18		26:72	12
10. OPLOTNICA -1 9 2	0	7	8:40	5
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ptujske Drave so v soboto kljub igralcu manj slavili proti moštvu iz Gerečje vasi.
BUKOVCI - SREDISCE 2:5
(1:1)
STRELCI: 0:1 Novak (9.), 1:1 Zorko (37.), 1:2 Novak (48.), 1:3 Novak (53.), 1:4 M. Sakelšek (62.), 1:5 Lesjak (86.), 2:5 Habrun (89.)
BUKOVCI: Petrovič, Topolnik, Vajda, Kokot, Roškar, Ostroško, Serdinšek, Habrun, Kosec, Herga (Meznarič), Zorko. Trener: Boštjan Zemljarič. SREDIŠČE: Kocen, Osterc, Pa-
nič, Novak, Zadravec, M.Sakelšek (O. Sakelšek), Klajncar (Nemec), Rakovec, Borko (Rotar), Lesjak, Krajnčec. Trener: Danilo Žerjav.
BOČ POLJČANE - HAJDINA 2:2 (1:1)
STRELCI: Jelovšek (18.), 1:1 B. Kurež (25.), 1:3 Jazbec (66.), 2:2 Savski (74.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Gro-bin, J. Jernejšek, Kralj, Kuraj, Mohor, Babulč, Savski, Hajšek, Vola-všek (Žišt), R. Jernejšek. Trener: Bojan Brodnjak
HAJDINA: Ber, B. Kurež, Ficko, Črnko, Flajsinger, Verlak, Sarkiče-vič, Krajnc, Jazbec, Gerečnik, Ce-bek. Trener: Igor Vorih
STOJNCI - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:0
STOJNCI: Janžekovič, M. Kokot, S. Kokot, Horvat, Korez, S. Meznarič, Milošič, P. Meznarič, Klinger, Rižnar (od 20. G. Pernek), P. Per-nek. Trener: Boris Klinger.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Brumen, Topolovec, Mulej, Belšak, Juršek, Hauptman (od 86. Osterc), Pože-gar, Kokol (od 81. D. Petrovič), Novak. Trener: Miran Ljubec.
Srečanje 25. kroga Superlige med drugo- in tretjeuvrščenimi Stojnci in Podvinci lahko uvrstimo med tiste, ki bodo pisale zgodovino kluba iz Stojncev. Tekma je bila namreč odigrana na osrednjem igrišču v Stojncih, kar se je zgodilo prvič po katastrofalni vodni ujmi, ki je 5. novembra lani prizadela Spodnje Podravje in opustošila sicer vzorno urejen Športni park. Vrli domači športni delavci so opravili veliko dela, postavljene so nove ograje, sama zelenica pa je tako ali tako v idealnem stanju. Poleti sledi še temeljita prenova klubskih prostorov, nato pa ostane še sanacija manjšega umetnega igrišča.
Derbi tega kroga ni upravičil visokih pričakovanj, saj je kljub idealnemu, dokaj svežemu in oblačnemu vremenu prinesel slab nogomet, kjer bi lahko prave priložnosti pred približno 100 gledalci prešteli na prste ene roke slabšega mizarja. V opravičilo igralcem obeh ekip gre šteti dejstvo, da so oboji nastopili precej oslabljeni. Domačini so bili v uvodu več pri žogi, toda resnejših priložnosti ni bilo. V 18. minuti je od daleč za goste poskušal Novak, toda vratar Janžekovič (gre sicer za branilca, toda tokrat je zaradi številnih poškodb soigralcev moral med vratnici) je njegov poskus odbil. V 23. minuti je Belšak za modre za malenkost zgrešil, na nasprotni strani pa je nekoliko resneje
poskušal le S. Kokot. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, ko smo videli le po eno priložnost na vsaki strani. Pri domačih je poskušal prvi strelec S. Kokot, toda Vesenjak je njegov slaboten strel ubranil na golovi črti, v 77. minuti pa je na drugi strani s prefinjenim strelom z roba kazenskega prostora poskušal Hauptman, toda njegov poskus je v slogu pravih vratarskih velemojstrov Janžeko-vič odbil v kot. Omenimo še, da so domačini slabe pol ure igrali z igralcem manj, saj je bil v 66. minuti zaradi drugega rumenega in s tem rdečega kartona izključen Milošič. Tempo se je nato povsem unesel, zadetkov pa tokrat v Stojncih ni bilo.
NŠ DRAVA PTUJ - 1A AVTO GEREČJA VAS 4:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Arsič (4.), 1:1 Rajh (32.), 1:2 Kmetec (58.), 2:2 Hojnik (65.), 3:2 Fridl (72.), 4:2 Krajnc (77.), 4:3 Kmetec (91.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Rumež, Horvat, Marinič, Nikollaj, Arsič (od 16. Zagrošek, od 79. Letonja), Hojnik (od 85. Pukšič), Krajnc, Nežmah, Šoštarič, Fridl. Trener: Franc Fridl
1A AVTO GEREČJA VAS: Kai-sersberger (od 78. Šmigoc), Kokot, Debevec, Horvat, Koren, Rajh, Lešnik, Rozman, Leben, Šešo, Kme-tec. Trener: Miran Emeršič
Slabih dvesto gledalcev si je na ptujskem Mestnem stadionu ogledalo enega izmed dveh der-bijev 25. kroga med Dravo in 1A avtom Gerečjo vasjo. Gledalci so videli solidno nogometno predstavo in sedem zadetkov. Aktivneje so tekmo pričeli domačini, ki so povedli že v 4. minuti, ko je Hojnik natančno podal v kazenski prostor, kjer je Arsič rutinirano poslal žogo v mrežo. Po 15. minuti so Ptujčani popustili, pobudo so prevzeli gostje. Kljub temu je vmes za Dravo stoodstotno priložnost zapravil Nežmah. Za 1A avto Gerečjo vas sta nevarno poizkusila Šešo in Rozman, ki je bil zelo prodoren na levi strani, od koder je v 32. minuti poslal lepo žogo do Rajha, ki je rezultat izenačil. Takoj v začetku drugega dela je za Ptujčane najprej izredno lepo priložnost zapravil Zagoršek, nato pa je bil zaradi udarca z glavo upravičeno izključen domači obrambi igralec Nikollaj. Prednost igralca več se je najprej zelo poznala v igri, saj sta dobro streljala Leben in Kmetec, ki je po podaji Korena tudi zadel za 1:2. Po zadetku pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila, saj je Drava z igralcem manj prevladovala v igri, predvsem pa se je pri igralcih modre ekipe videla večja želja in
tudi boljša fizična pripravljenost - prav slednjo so dodobra izkoristili. Najprej jim je do izenačenja pomagala sreča, saj je po Hojni-kovem ne preveč močnem strelu zelo slabo posredoval vratar Kai-sersberger. To je Ptujčanom dalo še dodatnega zaleta in po prodoru Zagorška Fridlu iz treh metrov ni bilo težko zadeti. Presenetljivo se je prevlada domačinov nadaljevala in zelo aktivni Nežmah je na levi strani našel Krajnca, ki je z diagonalnim natančnim strelom po tleh dosegel zadetek. Čisto v končnici tekme je Koren ponovno idealno našel Kmetca, ki je iz bližine še drugič na tekmi premagal razpoloženega domačega vratarja Ajleca in postavil končni rezultat tekme 4:3. V zanimivi tekmi polni preobratov je Drava vpisala novo zmago, medtem ko ekipa 1A avta Gerečje vasi ni izkoristila lepe priložnosti, da bi Ptujčanom prizadejala prvi poraz v letošnjem tekmovanju v Super ligi.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 20. KROGA: Mar-kovci - Apače 2:3, Skorba - Ro-goznica 1:1, Majšperk - Lovrenc 3:0, Tržec - Gorišnica 1:1, Podvinci DS Galun - Videm 2:2
1. APAČE	18 11		3 4 47:29	36
2. LOVRENC	18	9	4 5 24:17	31
3. TRŽEC	18	8	6 4 34:26	30
4. SKORBA	18	8	4 6 37:34	28
5. VIDEM	18	8	2 8 27:27	26
6. DORNAVA	18	8	2 8G 29:36	26
7. MARKOVCI	19	6	4 9 33:35	22
8. PODVINCI DS G.	18	5	7 6 24:26	22
9. ROGOZNICA	19	6	3 10 25:36	21
10. MAJŠPERK	18	6	1 11 23:32	19
11. GORIŠNICA	18	4	6 8 24:29	18
2. liga MNZ			Ptuj	
REZULTATI 17. KROGA: Pod-lehnik - Pragersko 5:1, Zgornja Polskava - Polskava Avtoprevoz-ništvo Grobelnik 1:3, Leskovec -Makole 4:0, Hajdoše - Cirkulane 1:4, Grajena - Slovenja vas 5:3
1.	CIRKULANE 17 14 1 2 48:9 34
2.	LESKOVEC 17 12 1 4 48:28 37
3.	PODLEHNIK 17 10 2 5 40:21 32
4.	POLSKAVA A. G. 17 9 1 7 34:21 28
5.	ZG. POLSKAVA 17 7 4 6 31:26 25
6.	MAKOLE 17 8 1 8 36:40 25
7.	HAJDOŠE 17 7 0 10 30:45 21
8.	GRAJENA 17 4 2 11 33:60 14
9.	SLOVENJA VAS 17 4 1 12 22:36 13
10.	PRAGERSKO 17 3 1 13 20:56 10
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 20. KROGA: Hajdi-na - Borovci 3:6, Skorba - Pohor-
je Oplotnica 1:3, Boč				- Cirkulane			kovci - Tržec 3:0,		Gorišnica -	
2:3, Polskava	-	Grajena 2:2, Vi-					Pragersko 0:1, Zgornja Polskava			
dem - Dornava 9:1							- Lovrenc 2:4, Podlehnik			- Lesko-
1. BOROVCI	18 17		1	0	89:32	59	vec 2:2, Podvinci -		Ormož 4:1	
2. VIDEM	19 16		1	2	70:19	49	1. ORMOŽ	17 13	3 1	48:13 39
3. GRAJENA	18	9	4	5	48:29	31	2. PRAGERSKO	17 11	2 4	27:19 35
4. SKORBA	18	9	3	6	38:23	30	3. ZG. POLSKAVA 17 9		4 4	30:19 31
5. POHORJE OPL.	19	7	3	9	27:32	24	4. LOVRENC	17 8	4 5	38:29 28
6. APAČE	18	7	2	9	29:36	23	5. PODVINCI	17 7	4 6	34:21 25
7. HAJDINA	18	6	4	8	26:34	22	6. PODLEHNIK	17 6	3 8	22:36 21
8. CIRKULANE	18	6	4	8	30:40	22	7. GORIŠNICA	17 4	6 7	27:32 18
							8. LESKOVEC	17 5	3 9	22:31 18
9. POLSKAVA	18	5	3 10		32:54	18		17 3	1 13	21:47 10
							9. MARKOVCI			
10. DORNAVA	18	2	4 12		18:61	10	10. TRŽEC	17 1	6 10	15:37 9
11. BOČ	18	1	1 16		22:64	4		Danilo Klajnšek,		
VETERANI 40								David Breznik,		
REZULTATI	17.		KROGA: Mar-					Tadej Podvršek		
Športni napovednik
Nogomet • 1. SML
25. KROG - SREDA ob 17.00: Aluminij - Krka
1. SKL
25. KROG - SREDA: Aluminij - Krka
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
20. KROG - SREDA ob 17.00: Dornava - Velesovo Kamen Jerič
Veliki nogometni turnir v Kidričevem
Nogometni klub Aluminij bo v soboto in nedeljo, 15. in 16. junija, poskrbel za pravi nogometni živ-žav. Takrat se bo namreč v Kidričevem odvijal 4. tradicionalni turnir za mlajše kategorije. V soboto bodo nastopile selekcije mladih nogometašev U-7, U-9, U-11, U-13, v nedeljo pa selekcije U-6, U-8. U-10, U-12. Nastopile bodo ekipe iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Nemčije, Švice in Slovaške.
Lani se je turnirja udeležilo 88 ekip (približno 900 igralcev), ki so igrale na šestih vrhunsko pripravljenih igriščih (na teh se je pripravljala tudi slovenska reprezentanca). Zanimanje za udeležbo na turnirju je veliko, tako da organizatorji znova pričakujejo podobno število nastopajočih. Seveda si nastopajoči želijo na tako močnem turnirju tudi visoke uvrstitve, to velja tudi za domači klub. Lani je bila prva njihova ekipa U-8, ki je igrala v naslednji sestavi: Alen Ostroško, Žan Jevšenak, Rok Metličar, Domen Zajšek, Vid Kovačec, Alen Ahec, Žan Vidovič, Miha Galun, Luka Pernek, Tibor Knaus, Niko Milič, Enej Ferčec, Aljaž Verlak; trener: Sašo Gajser.
Ob samem turnirju bo poskrbljeno tudi za spremljevalne stvari: animacijski program, snemanje tekem, fotografiranje ekip, pestro gostinsko ponudbo in še kaj. Prve štiri uvrščene ekipe bodo nagrajene s pokali in medaljami. Lani je organizatorjem dobro služilo še vreme, zato se je v dveh dneh zbralo preko 2500 ljubiteljev nogometa, ki so videli med igranjem potencialne bodoče nogometne zvezdnike.
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Nogomet
OŠ Videm-Leskovec tudi območni prvak
V ponedeljek, 27. 5., je v telovadnici OŠ Kidričevo potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v nogometu za učence letnika 2000 in mlajše. Na njem so se pomerile štiri osnovne šole, dve iz ptujskega in dve iz slovenskobi-striškega konca. Zanimivo je, da sta se prvi srečanji tekmovanja končali brez zmagovalca in je bil ta odločen šele po strelih iz šestih metrov. Po naslovu medobčinskega so naslov področnega prvaka v svoje vitrine dodali učenci OŠ Videm-Leskovec, ki so v velikem finalu z 2:1 premagali mlade Ki-dričane. Tekmovanje se na tej
stopnji tudi konča.
Rezultati:
OŠ Kidričevo - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 3:3 (5:3 - po kazenskih strelih), 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Videm-Leskovec 1:1 (1:3 - po kazenskih strelih);
tekma za 3. mesto: 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 0:4;
tekma za 1. mesto: OŠ Kidričevo - OŠ Videm-Leskovec 1:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Videm-Leskovec
2.	OŠ Kidričevo
3.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	2. OŠ Slovenska Bistrica
tp
Mladi nogometaši iz OŠ Videm-Leskovec
torek • 4. junija 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Planinski kotiček
Dan slovenskih planincev 2013: ob
120-letnici SPD/PZS, 120-letnici PD Kamnik in 120-letnici PD Ljubljana - Matica
Kamniška Bistrica, sobota, 15. 6.
Planinska zveza Slovenije organizira v soboto, 15. 6., dan slovenskih planinskih doživetij v Kamniški Bistrici. Dogajanja se bodo odvijala na več prireditvenih prostorih. Ptujski planinci se bomo udeležili vodenega izleta po Kamniški Bistrici, ki bo trajal 3 ure.
Izhodišče: Dom v Kamniški Bistrici
Ura odhoda: ob 9. uri
Potek: Dom v Kamniški Bistri-ci-Rokovnjaške luknje-Sivnica-Lepi kamen-Žagana peč-spo-minski park-Predaselj-Mali izvi-rek-dom v Kamniški Bistrici.
Zahtevnost: lahka planinska pot, mestoma zahtevno brezpotje
Dogajanja na vseh prizoriščih in izletih se bodo končala ob 14.00, ko se bomo vsi planinci zbrali pred domom v Kamniški Bistrici na slavnostni prireditvi. Sledil bo zabavni del z druženjem in planinsko zabavo, poskrbljeno bo tudi za prehrano in pijačo.
Na prizorišče bomo potovali z minibusom (20 sedežev).
Cena: 20 €
Odhod: izpred železniške postaje na Ptuju ob 7.00
Vrnitev: ob 20.00
Prijavite se v pisarni PD v torek med 14. in 16. uro in v petek med 17. in 19. uro do zasedbe mest, oz. do 11. 6. 2013. Izlet organizira in vodi Tone Purg.
Anketa • Pred 11. Poli maratonom
Kakšna so pričakovanja glede spremenjene lokacije?
Poli maraton si je z leti pridobil status največjega rekreacijskega kolesarskega dogodka v Sloveniji. Organizatorji za letošnjo enajsto izvedbo, ki bo že če z slaba dva tedna, 15. junija, napovedujejo nekaj zanimivih sprememb. Največje je nedvomno ta, da se start in cilj Poli maratona selita iz Mo-škanjcev na Ptuj: začetek in konec Mini in Maxi Poli maratona bo pred upravno stavbo Perutnine Ptuj, medtem ko bodo najmlajši startali izpred ptujske tržnice na novi progi Poli Snack maratona v dolžini dveh kilometrov. Ko smo pri progah, je treba omeniti, da bo pot Mini Poli maratona popolnoma spremenjena in bo dolga 21,2 kilometra, medtem ko bo pot Maxi Poli maratona delno spremenjena in bo dolga 52 kilometrov. Rekreativni kolesarji počasi zaključujejo s pripravami na 11. Poli mara-
ton, z anketo pa smo preverili, kaj si mislijo o spremembah lokacije in o pričakovanjih glede starta v mestnem jedru.
Sandi Petek: »Meni osebno je ta sprememba dobra, saj je start in cilj nam Ptujčanom bližje. Sam bom šel z otrokom na Poli Snack maraton in menim, da bo nova proga primerna, prav tako pa tudi mislim, da bo ponovno dobra tudi celotna organizacija velikega dogodka. Start in cilj Poli maratona pa bo dober tudi iz turističnega vidika, saj si bodo udeleženci kolesarskega dogodka potem tudi ogledali mesto in se bodo dalj časa zadržali pri nas. Moja pričakovanja glede nastopa so povezana z otrokom in druženjem. Seveda je takšen dogodek povezan z rekreativnim udej-stvovanjem, kar je v tem času za vse nas zelo pomembno. Upam, da bo lepo vreme in da bo tudi organizacija tako dobra, kot je
_M.

Foto: Črtomir Goznik
bila v prejšnjih letih.«
Andreja Bezjak: »Moje mnenje je, da je to v redu, da bo start in cilj Poli maratona na Ptuju, saj bo tako oživelo tudi mestno jedro. Mogoče bo potrebnega nekoliko več organizacijskega napora, da bodo vse kolesarje odpeljali in pripeljali nazaj na izhodiščno mesto, drugače pa se mi zdi ta sprememba za Ptuj definitiv-no boljša. Če se malo pošalim, lahko rečem, da se maraton seli iz vasi v mesto! Glede pričakovanj mislim, da bodo udeleženci kljub določenim spremembam tudi letos lahko zadovoljni s ponudbo. Sama sem do sedaj aktivno sodelovala na prav vseh maratonih in se tudi letošnjega prav veselim. Obe progi sta speljani po zanimivi trasi, kjer je čudovita pokrajina, in mislim, da bo tudi letošnji Poli maraton lep rekreacijski kolesarski dogodek.«
^ A ,
Nežka Medved: »Na Poli maratonu, na tej največji kolesarsko rekreativni prireditvi v Sloveniji, sodelujem že od vsega začetka. Doslej sem vedno izbrala 30 km progo, za letos pa še ne vem, katero bom izbrala. Kmalu bom dopolnila 85 let, malo me zdravje daje, sicer pa se na kolesu veliko bolje počutim kot pri hoji. Mesto bo s Poli maratonom oživelo. Ideja, da je štart in cilj letos na Ptuju, je več kot odlična. Ljudje v mestu bodo videli, da se nekaj dogaja. To bo po moje velik šov za naš Ptuj.«
Robert Ivanuša: »Z družino in prijatelji se bomo v polni zasedbi, tako kot doslej vsa leta, udeležili tudi letošnjega Poli maratona. Naš izbor je vedno najdaljša trasa. Upamo, da bodo letos ceste, po katerih poteka trasa, bolj urejene. Glede same organizacije prireditve in spremljajoče ponudbe,
tudi kulinarične, nimam pripomb. Izbor lokacije začetka in konca letošnjega maratona, da je to na Ptuju, je samo za pozdraviti. V mestu se bo končno začelo dogajati, živeti bo začelo staro mestno jedro. Poli maraton in podobne prireditve so prireditve, ki sodijo na Ptuj.«
Martina Jakomini: »Odločitev, da ima 11. Poli maraton začetek in konec na Ptuju, pozdravljam. Morda bo tudi zaradi te odločitve letos še več udeležencev, pa tudi mesto bo začelo bolj dihati s to prireditvijo. Po vsej verjetnosti bom vozila na mali progi, če pa bo sodelovala tudi vnukinja, pa na otroški progi. Tajnice, povezane v Zvezi klubov tajnic Slovenije, pa se bomo tudi letos trudile, da bomo ubranile tretje mesto po številu udeležencev v ekipnem delu maratona.«
DB, MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Petek
Andreja Bezjak
Nežka Medved
Robert Ivanuša
Martina Jakomini
11. Poli maraton prinaša veliko veselja
Kolesarjenje - balzam za dušo in telo
Zanimivosti 11. Poli maratona
Največji rekreativni kolesarski dogodekvSIoveniji. Najokusnejši maraton.
Na njem se zbere toliko kolesarjev, kot bi bila na kolesu tretjina mestne občine Ptuj.
Je rekreativnega značaja - pomembno je sodelovati, ne zmagati. Cilj ste dosegli, če ste ga prevozili in s tem storili nekaj zase. Vsak udeleženec prejme medaljo.
11. Poli maraton tako kot vsi pretekli prinaša veliko veselja udeležencem. Pozornosti, namenjene najmlajšim, bomo tudi v letošnji izvedbi popestrili tudi za malo starejše. Udeležbo na največjem slovenskem kolesarsko-rekreativ-nem dogodku potrjujejo namreč tudi posebne skupine starodobni-kov - udeležencem preteklih Poli maratonov dobro znani - Rov-tarji, ki vsako leto na celotni trasi pokažejo, kako se je kolesarilo včasih.
Tradicija in izročilo kolesarjenja imata v Sloveniji že zelo dolgo zgodovino. Na Poli maratonu pa ni pomembno, s čim kolesarimo, razen tega, da v premagovanje kilometrov vložimo dobro voljo in da vozimo uvidevno do vseh ostalih udeležencev. Kako pa je z opremo? Seveda je za kolesarje najpomembnejša izbira kolesa, vendar na doživetje na maratonu izbor ne vpliva neposredno. Pomembno je le, da se na svojem kolesu dobro počutite. Med več tisoč kolesarji je namreč zbrana kolesarska družina različnih generacij, med samimi kolesi pa lahko opazimo različne »pristope«. Od old timerjev, ki so prava paša za oči, pa preko rekreativnih koles vse do najmodernejših grafitnih cestnih ali gorskih. Kakšna pa je prava izbira kolesa? Ne glede na stil in namembnost vožnje (cestno, gorsko, spust ...) je najpomembneje izbrati pravo velikost. Pri tem je pomembna tako višina od tal do sedeža kot tudi dolžina od krmila do sedeža. Najbolje je prisluhniti dobremu svetovalcu (prodajalcu) in se pred nakupom na kolo tudi usesti, saj
bi lahko napačna izbira zelo vplivala na vaše počutje med kolesarjenjem.
Priporočena zaščitna oprema
Poleg kolesa pa je potrebna še dodatna oprema, med katero so nepogrešljivi zaščitna čelada, bidon, zračna tlačilka in osnovno orodje za popravilo. Seveda boste na 11. Poli maratonu v okviru all inclusive ponudbe doživetja lahko marsikakšen element nepogrešljive opreme pustili kar doma, saj vas bo na poti spremljalo tehnično vozilo s serviserji, ki vam bodo z veseljem pomagali ob manjših »defektih«. V paketu, ki ga prejme vsak udeleženec, pa bodo tudi nepogrešljive kolesarske rokavice. Med dodatno opremo, ki jo kolesarji najpogosteje uporabljamo, pa so še merilnik hitrosti, ki lahko zmore še kaj drugega, odvisno od cenovnega razreda, boljši sedež, zaščitna očala, posebni pedali in kolesarsko obuvalo, luči in različni prtljažniki. Skratka, ni enotnega recepta, saj se vsak kolesar opremi po svojih željah in potrebah, enako pa velja tudi za oblačila.
Uživanje v vožnji
Ne glede na vso opremljenost pa je najpomembneje za vsakega kolesarja, da nabira kilometre in da uživa v vsaki prevoženi poti. Za posebnost in lepe kolesarske spomine na letos na Poli maratonu skrbimo že enajsto leto, zato vas lepo vabimo, da se nam pridružite tudi letos. Komaj vas že čakamo.
Tudi letos bodo na 11. Poli maratonu svoje zgodovinske zaklade pred-stavililjubiteljistarodobnikov - Rovtarjiiz Škofje Loke.
(PR)
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 4. junija 2013
Ptuj • S prim. Mojco Kos - Golja o fibromialgiji
Neprijetna bolezen, ki zmanjšuje kakovost življenja
Društvo za fibromialgijo je bilo ustanovljeno leta 2004, združuje pa bolnike s sindromom fibromialgije in s sindromom kronične utrujenosti ter njihove svojce iz vse Slovenije. Sedež ima v Ljubljani, po regijah pa delujejo skupine za samopomoč; tudi na Ptuju. Njegova strokovna sodelavka je prim. Mojca Kos - Golja, dr. med., upokojena spec. interne medicine, ki se je 38 let ukvarjala z revmatologijo. Društvo je leta 2012 ustanovilo strokovni svet, posvetovalno telo, katerega članica je.
Društvo izvaja številne dejavnosti v podporo članom in njihovim svojcem. Tudi po njegovi zaslugi sta fibromial-gija in sindrom kronične utrujenosti vedno bolj prepoznavna, bolniki bolj kakovostno obravnavani in zdravljeni. Vsako leto 12. maja praznujemo kot svetovni dan fibromi-algije, je uvodoma povedala prim. Mojca Kos-Golja, s katero smo se pogovarjali o fibro-mialgiji, neprijetni bolezni, ki zmanjšuje kakovost življenja, vzroki za njen nastanek so še vedno nepojasnjeni.
Kakšna bolezen je fibro-mialgija? Koliko časa je že prisotna, kako jo je mogoče odkriti?
„Fibromialgija je stara bolezen, saj je veliko dokazov, da so ljudje zaradi nje trpeli že v davni preteklosti. Bolezen so imele tudi nekatere slavne osebnosti. Simptomi fibro-mialgije so na primer mučili angleško medicinsko sestro Florence Nightingale, imela naj bi jo tudi Alfred Nobel in Napoleon. Od leta 1800 so to »skrivnostno« bolezen bolj ali manj intenzivno proučevali. Nadeli so ji vrsto različnih imen, med drugim tudi »histerični paroksizem«, »mišični revmatizem« in od srede 19. stoletja »fibrozitis«. Ker dolgo časa niso uspeli pojasniti pravega vzroka za njen nastanek, je veljalo, da gre za psihično oziroma psihosomatsko motnjo. Angleški izraz fibromyalgia se prvič pojavi leta 1976, uporablja se še danes. Leta 1994 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bolezen priznala kot samostojni bolečinski sindrom (sindrom pomeni skupek simptomov), kjer gre za prepletanje številnih dejavnikov, od katerih je najpomembnejše nepravilno
delovanje osrednjega živčevja.
Fibromialgija je kronični mišično-skeletni bolečinski sindrom. Uvrščamo jo v skupino revmatičnih bolezni, ki se imenujejo zunajsklepni revmatizem. Bolezen je lahko samostojna, to je primarna fibromialgija, če pa je pridružena drugi bolezni, govorimo o sekundarni fibromialgiji. Glavni simptomi bolezni so hude bolečine v globokih tkivih, bolnik težko natančno določi mesto bolečine, saj ima občutek, da ga vse boli. Bolečina pri sindromu fibromialgije ima značilnosti nevropatske bolečine. Taka je npr. bolečina vzdolž živca po okužbi z virusom herpesa zostra in pri sladkorni bolezni, kjer so lahko prizadeti živci, ki oživčujejo zgornje in spodnje ude. Potek bolezni je lahko blag, srednje hud ali zelo izrazit. Bolezen pogosto poteka ciklično, tako da obdobju poslabšanja sledi
obdobje izboljšanja. Bolečine ob tem so enako hude kot npr. pri revmatoidnem artritisu (vnetni sklepni revmatični bolezni), vendar bolezen ne povzroča sklepnih deformacij in telesne invalidnosti. Poleg tega se pojavljajo še različni drugi simptomi in znaki, kot so utrujenost, okorelost, prebavne težave, motnje sečil, nespečnost, nemirne noge, omotičnost, glavobol, srbež, koprivnica, suha usta, depresija in še mnogo drugih. Približno 30 odstotkov bolnikov ima znake depresije ali hude zaskrbljenosti (anksioznosti). Čeprav bolezen ni življenjsko nevarna, so simptomi lahko zelo neprijetni ter močno poslabšujejo kakovost življenja. Pogosto se sindrom fibromi-algije prekriva z enim ali več bolezenskih stanj, ki so posledica neustreznega delovanja živčevja in žlez z notranjim izločanjem (sindrom kronične utrujenosti, sindrom preobčutljivosti na številna kemična sredstva, neurejen menstrualni ciklus).
Vzroki za nastanek bolezni nepojasnjeni
Kadar medicina ne zna odgovoriti na vprašanja o vzrokih za nastanek bolezni in ob tem ne odkrije nekih očitnih telesnih in laboratorijskih sprememb, se dostikrat zateče na duševno in čustveno raven. Tako je tudi fibromialgija vrsto let veljala za psihiatrično ali psihosomatsko motnjo. Kasneje so vznikale različne teorije o bolezenskem dogajanju in vzrokih zanj. Sumili so, da gre za mišično bolezen, nato za avtoimunsko motnjo in vnetno revmatično bolezen, vendar so preiskave vse te domneve ovrgle. V zadnjih letih so uspeli dokazati, da je fibro-mialgija bolezen, kjer se prepletajo in sodelujejo različni dejavniki. Možni sprožilci bolezni so številni: dolgotrajni psihični in fizični stresi, okužbe, poškodba vratne hrbtenice, prsnega koša, nočni hrup, opustitev določenih zdravil ... Vpleteni so genetski mehanizmi (familiarno pojavljanje) in hormonske motnje. Največ dokazov je za vpletenost nevroloških in nevroen-dokrinih dejavnikov. Gre za nepravilnosti čutilnih zaznav v osrednjem živčevju, kjer so izražene tudi biokemične spremembe. Spremenjeni so nivoji kemičnih prenašalcev v naših možganih (nevrotran-smiterjev). Njihovo neravno-vesje moti in spreminja možganske funkcije, razpoloženje, telesne sposobnosti in povzroča ter povečuje bolečino. Vloga citokinov (beljakovine,
Prim. Mojca Kos - Golja, dr. med.
ki prenašajo informacije med celicami, mediatorji vnetja) je pri fibromialgiji verjetna, saj stresi, okužbe, poškodbe povzročijo aktivacijo vnetnic, ki sproščajo te beljakovine in uravnavajo delovanje nekaterih delov osrednjega živčevja. Ugotovili so tudi slabšo pre-krvavitev mišičnega tkiva, kar poveča občutljivost za manjše poškodbe. Psihosocialni dejavniki, kot so paničen odziv na stresne dogodke, prezaposlenost s telesnimi simptomi, depresija in zaskrbljenost, so tudi pomembni.
Zaradi pojavljanja toliko različnih težav je ugotavljanje primarne fibromialgije dostikrat težko, zlasti če nanjo ne pomislimo. Ugotavljanje predvsem temelji na anamnezi (kar nam o težavah pove bolnik) in izsledkih kliničnega pregleda. Leta 2010 je ACR objavila nova diagnostična merila, ki so sprejeta v ZDA, niso pa še potrjena v Evropi. Sprejeli so jih slovenski revmatologi in natisnili v Revmatološkem priročniku za družinskega zdravnika. Opuščene so točke bolečnosti na pritisk, upoštevani pa številni bolezenski simptomi, resnost nekaterih simptomov (utrujenost, občutek nespočitosti po prebujanju, motnje pomnjenja) in razširjenost bolečine v zadnjem tednu, kar vključuje boleče predele na obeh straneh telesa. Bolečine in drugi simptomi enake jakosti morajo trajati najmanj tri mesece. Bolnik ne sme imeti drugega bolezenskega dogajanja, ki bi povzročalo in razložilo bolečino. Zato je včasih treba izključiti druge bolezni, kar diagnozo dostikrat zakasni. Pri posa-
meznem bolniku po potrebi opravimo laboratorijske teste, slikovne in druge preiskave ter ga napotimo na preglede k raznim specialistom. O tem odloča družinski zdravnik, ki se prvi sreča z bolnikom. Kadar sumimo, da gre za sekundarno fibromialgijo (ob vnetni revmatični bolezni, sistemski vezivno-tkivni in endokrinološki bolezni, okužbi in raku), so tudi potrebne ustrezne laboratorijske in druge preiskave.«
Kako bolezen zdravimo?
„Fibromialgija večinoma ni ozdravljiva, je pa ozdravitev možna, zlasti pri mlajših ženskah. Zdravljenje, ki mora biti prilagojeno posamezniku, poteka brez zdravil ali z uporabo raznih zdravil. Glavni cilji zdravljenja so zmanjšanje bolečine, urediti je treba tudi razmere v bolnikovem delovnem in družinskem okolju. Pomembno je, da se bolnik čim bolj pouči o naravi bolezni in pri zdravljenju sprejme dejavno vlogo ter začne razmišljati optimistično, saj si veliko lahko pomaga sam. Kolikor je možno, se mora izogibati stresom, se sproščati, urediti nespečnost, skrbeti za ustrezno prehrano in zdrav življenjski slog. Z boleznijo morajo biti seznanjeni tudi družinski člani, razumevanje v družini namreč pomembno vpliva na uspeh zdravljenja. Pri zdravljenju brez zdravil je predvsem treba izvajati vsakodnevno telesno vadbo, ki se postopoma stopnjuje. Priporočljive so vaje za gibljivost (aerobne), raztezne vaje (vse mišične skupine), kondicijske vaje (hoja, lahen tek . ), vaje
za moč (razni pripomočki, uteži . ) in protibolečinski postopki fizikalnega zdravljenja. Plavanje v ogrevanem bazenu, prhanje in zdravljenje v naravnem zdravilišču so prav tako lahko zelo učinkoviti postopki. Zadnja leta na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča izvajajo vedenj-sko-kognitivno zdravljenje za bolnike s kronično bolečino. Sodeluje tim strokovnjakov: zdravnik, psiholog, fiziotera-pevt, delovni terapevt, socialni delavec, ki seznanjajo bolnika z boleznijo, stopnjujejo telesno aktivnost, učijo obvladovanja bolečine, spreminjajo prepričanje o nezmožnosti in krepijo pozitivno mišljenje.
Zdravila izbiramo glede na simptome bolezni. Uporabljamo protibolečinska zdravila, kot so paracetamol, tramadol, izogibamo se močnejšim opia-tom. Antirevmatiki večinoma niso učinkoviti. Za zdravljenje so na voljo še antidepresivi, nevromodulatorji, dopamin-ski agonisti, pomirjevala (se-dativi); zaradi različnih mehanizmov delovanja je pogosto treba uporabiti več zdravil hkrati. Pri sekundarni fibro-mialgiji predvsem zdravimo osnovno bolezen. Praviloma bolnika obravnava družinski zdravnik, ki je danes bolje seznanjen z boleznijo in usposobljen za njeno diagnostiko in zdravljenje. Naloga specialista revmatologa je, da pomaga družinskemu zdravniku, če ta posumi na drugo bolezen ali na sekundarno obliko, pa te bolezni ne uspe odkriti in kadar je zdravljenje neuspešno. Po potrebi je bolnik napoten še k drugim specialistom (nevrologu, endokrinologu, ga-stroenterologu, fiziatru). Pri depresiji in hudi zaskrbljenosti je potrebno psihiatrično zdravljenje."
Je fibromialgija predvsem bolezen žensk ali obolevajo tudi moški?
„Fibromialgija je predvsem bolezen žensk. Večinoma zbolevajo ženske v srednjem življenjskem obdobju ali v menopavzi, razmerje med moškimi in ženskami je 1:9. Nekateri navajajo določene karakterne značilnosti žensk, ki zbolijo za fibromialgijo. So pogosto nežne, občutljive, skrbne in nagnjene k perfekcionizmu. Moški sicer tudi obolevajo, vendar bistveno redkeje kot ženske. Pri njih je potek težji, bolečine so izrazitejše, pogostejše so motnje spanja, bolj so depresivni. Oboleva približno 1 do 2 odstotka ljudi; nimamo pa natančnih podatkov o odstotku obolelih v Sloveniji."
Kakšno je življenje bolnika s fibromialgijo, s kakšnimi omejitvami se mora spopadati?
„Življenje s fibromialgijo je
težko. Bolniki se dostikrat pritožujejo, da jih nihče ne razume, da so nenehno utrujeni in imajo stalne izrazite bolečine. Zelo pomembno je, da se naučijo živeti in spopadati s temi težavami, čeprav je kakovost njihovega življenja marsikdaj močno okrnjena. To povzroča večletni stres, posledično depresijo, anksioznost in nezadostno vključevanje v družbo, kar pa bolezen še dodatno poslabšuje. Tako se bolniki vrtijo v začaranem krogu. Zato je naloga vsakega zdravstvenega delavca, zlasti zdravnika, ki se sreča z bolnikom s fibromial-gijo, da se mu čim bolj posveti, da ga razume in mu pomaga pri reševanju problemov, ki se pojavljajo ob bolezni (priznana zmanjšana zmožnost za delo, sprememba delovnega mesta, skrajšan delavnik in podobno). Bolnik pa mora biti dobro seznanjen z boleznijo, njenimi možnimi vzroki in potekom ter zdravljenjem. Prepričati ga je treba, da bolezen ne povzroča telesne invalidnosti, saj je tovrsten strah prisoten zelo pogosto. Boljša napoved izhoda bolezni je pri mlajših ženskah. Popolne ozdravitve so možne, ocenjujejo, da se to zgodi pri 35 odstotkih bolnikov. Pri spremljanju bolnikov po približno treh letih ugotavljajo, da 80 odstotkov bolnikov še prejema zdravila, pri približno 60 odstotkih simptomi vztrajajo. Zmanjšana zmožnost za delo se pojavlja pri 9-44 odstotkov bolnikov. Popolna nezmožnost za delo nastopi pri 10-30 odstotkih bolnikov s fibromialgijo."
Kaj ob vsem, kar ste že povedali, še svetujete vsakemu bolniku s fibromial-gijo?
„Nedvomno so stanja, ki jih opisujemo kot fibromialgija, zelo zapletena. Fibromialgija je, čeprav so vzroki in dogajanje pri tej bolezni ter njeno zdravljenje danes bistveno jasnejši, še vedno zavita v tančico skrivnosti. Zato je obravnavanje takega bolnika še posebej zahtevno in se od zdravnika pričakuje, da bo bolniku verjel in ga obravnaval z vso skrbnostjo in oborožen s potrebnim znanjem. Vzpostaviti je torej treba dober odnos bolnik-zdravnik, kjer sta pomembna oba, saj je medsebojno zaupanje ključno. Bolniki nikoli ne smejo izgubiti upanja in morajo verjeti, da se bo bolezensko stanje z vsemi omenjenimi ukrepi in z dobrim sodelovanjem vseh vpletenih izboljšalo ali celo pozdravilo. Bolnikom s fibro-mialgijo so prisluhnili tudi že v nekaterih naravnih zdraviliščih, nudijo ustrezno fizikalno in drugo terapijo, jih izobražujejo in osveščajo."
Majda Goznik
Foto: Arhiv
torek • 4. junija 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko
Obljubljena dežela - a ne za vse
Nekje med Evropo in Azijo se nahaja, za regionalne razmere majhna, a blazno dvolična država, ki se kopa v zalogah nafte in deloma tudi zemeljskega plina. Sliši se idilično, skorajda pravljično. A za vse vendarle ni obljubljena dežela.
V Azerbajdžan se človek poda s precej mešanimi občutki, saj je poznavanje tega dela sveta pogosto omejeno. Tam nekje daleč od naše realnosti. Za devetimi gorami in devetimi potoki ter še kakšnim morjem vmes. Vemo, da je bila država del mogočne in strahovite Sovjetske zveze in da se je po osamosvojitvi precej dolgo borila s svojo sosedo Armenijo glede območja Nagorno Karabah. Očitno imajo dobre pevce in predvsem pevke, saj je bila nenazadnje zmagovalka famoznega Evrosonga. Pošteno? Brez pritiskov naftnih dolarjev? Težko verjamem, pa vendar se podarjenemu konju ne gleda v zobe in zelo obsežno prireditev Evrovizije 2012 so se v prestolnici Baku lotili z velikimi in hitropoteznimi koraki. Tudi nekaj naših nogometašev se je odpravilo v Azerbajdžan s trebuhom za kruhom. Morebiti pa je spet komu ostal Azerbajdžan v spominu po lanski zmagi nogometašev Mure nad Bakujem. Pa vendar je v zavesti zahteva po pozitivnem pričakovanju. Gremo v Azerbajdžan, kjer domuje-ta mogočen Kavkaz in Kaspijsko morje (jezero).
Pozitivno in privlačno podobo Azerbajdžana vsekakor že uničijo na veleposlaništvu na Dunaju, kjer se v primežu sovjetskega modela birokratskih uslužbencev vprašaš, kakšen je sploh smisel obiska Azerbajdžana. Ali se res toliko bojijo, da bi s seboj na letalo odnesel nekaj ton nafte? Morebiti pa se bom poročil
Foto: Uroš Zajdela
Baku, mesto ognja. Tudi ogromne tri poslovno-rezidencialne stavbe ponazarjajo plamene. V ospredju pogled na bakujski tradicionalizem - minareti mošeje.
z lokalno gospodično tam daleč za vsem, predvsem za sodobnostjo, in se predal užitkom prejšnjega stoletja. Kam grem, kdo je tam? Številne misli mi bežijo ob tem, ko dajem na veleposlaništvu prstne odtise. »Čez en teden pridite po potni list in vizo,« me v razumljivi angleščini iz misli predrami birokrat.
Foto: Uroš Zajdela
Relativno malo je sovjetskih ostankov v Bakuju in sploh v Azerbaj-džanu. Vendarle pa se za razliko od mnogih drugih držav nekdanjega Vzhodnega bloka, tudi nas, ne sramotijo velikih mož svoje narodnosti. Sredi osrednjega sodobnega trga pred parlamentom je spomenik mogočnemu sovjetskemu generalu tankovskih enot, sicer po rodu Azernajdžancu, generalu Aslanovu.
Gremo v Azerbajdžan
Avantura se prične. Nestrpnost narašča, čeprav se imam za precej izkušenega popotnika. Že sem na poti v Carigrad, kot vmesni postanek do Bakuja. Zaslon pred mojim sedežem ponuja neštete filmske in glasbene užitke. Letalski uslužbenci nepredstavljivo prijazni. Komaj čakam, da se presedem na letalu za Baku, saj bo spet vrhunska večerja. Razmišljam in upam. A kmalu se nekaj spremeni. Že ob vstopu v letalo za Baku je drugačen vonj v zraku, stevardi so izgubili nasmeh. Komaj dovolj prostora za sedeti. Seveda se na sosednji sedež pritisne še močnejši in z zanimivim vonjem obdan sopotnik, ki je kljub številnim mednarodnim znamkam oblačil, katerih se tudi David Beckham ne bi branil, očitno pozabil na osebo higieno. In ta pozabljivost se nedvomno vleče že nekaj dni. Zasede pol mojega sedeža. Besen sem. Borim se za vsaj malo udobja, a kaj ko so njegove roke spet v mojem objemu.
Štiri ure trajajoč let je bil zelo dolg. In že sem v Azerbajdžanu. Bogastvo te avtoritarne države se dobesedno voha že v zraku, saj v okolici letališča vse smrdi po nafti. Presenetljivo teče na letališču vse gladko, brez nepotrebnih vprašanj. Skorajda brez birokracije. Letališka stavba, ki se imenuje po avtoritarni družini Heyder, tako kot pol države, in ki bo očitno vladala še kar nekaj časa, je popolnoma nova, narejena za potrebe Evrovizije. Impresivno in psihološki moment, saj je ravno letališče tisto, kar najprej zagledaš v Azerbaj-džanu. Do središča prestolnice, Bakuja, dobrih 45 minut vožnje, je zanimiv prikaz moči in bogastva Azerbajdžana in družine He-yder. Vpliv mogočnih arabskih naftnih držav je več kot očiten. Prvi vtis je nepozaben. Vendarle pa že komaj čakam prho in vsaj malo spanja, saj je za mano celodnevno potovanje. Toda zunanje temperature ob 4. zjutraj dajo slutiti, da bo čez dan peklensko.
Kdo je pravzaprav Aliyev He-yder - kultna ikona in status božanstva v Azerbajdžanu? Aliyev Heyder je bil sprva le še samo eden izmed birokratov takratnega sovjetskega politbiroja. Ta mogočni in vseobsegajoči kult osebnosti, Heyder, je pravzaprav svojo politično pot začel v okviru konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom glede področja Nagorno Karabah, saj je onemogočil nadaljnjo prodiranje armenske vojske po azerbajdžan-skem ozemlju, zavzel okupiran Horadiz in prisilil Armenijo ter mednarodno skupnost k podpisu dolgotrajnega miru. On je bil idejni oče »pogodbe stoletja«, ki je v zameno za mir obljubljala 7,4-milijardno finančno injekcijo ameriških dolarjev za razvoj naftne industrije. Končno se je leta 2003 začela megagradnja naftovoda do bratske Turčije, kar je omogočilo razcvet Azerbajdžana. Heyder Alijev je dobil državni simbol »očeta« samostojnega naroda Azerov. Bil je, oziroma še je BOG. O njem se na ulici govori z zelo izbranim tonom. Heyder Alijev je umrl 12. decembra 2003, ko je na prestol prišel njegov sin v vse prej kot demokratičnih volitvah. Danes skorajda ni mesta in vasice v Azerbajdžanu, ki ne bi imela kipa, ulice in trga, poimenovanega po Heyderju. Družinski kult nadaljuje njegov sin, ki je že dobil doživljenjski mandat na »montiranem« referendumu, na katerem je peščica volivcev, tistih, ki so pač vedeli, da referendum sploh poteka in so najožji sodelavci družine Heyder, potrdila krvno linijo vodenja države! Živel Heyder!
Nadaljevanje prihodnjič
Ogromne naftne rezerve omogočajo razvoj Bakuja. V ozadju pogled na parlament.
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Baku in Azerbajdžan sta raj za strastne kadilce, vlada sploh ne pozna trošarin.
Na valovih časa
Torek, 4. junij
Danes godujeta Franc in Urh.
Danes je dan otrok - žrtev vojne in dan slovenskega krvodajalstva.
1738 se je rodil britanski kralj Jurij III., ki je bil hkrati tudi volilni knez, od 1814 pa hannovrski kralj.
1798	je umrl beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Glo-vanni Giacomo Casanova, ki je ostal ljudem znan predvsem kot sinonim za lahkoživca.
1878	sta Velika Britanija in Turčija sklenili sporazum proti Rusiji, s katerim se je Velika Britanija obvezala pomagati Turčiji, če bi jo napadli Rusi.
1944 so zavezniške enote zavzele Rim.
1970 je kraljevina Tonga postala neodvisna država. Šteje okoli 90.000 prebivalcev in ni članica OZN. Kraljevino sestavlja 170 otočkov v Tihem oceanu približno 1.600 km severno od Nove Zelandije. 1989 so bile na Poljskem prve svobodne demokratične parlamentarne volitve, na katerih je premočno zmagal sindikat Solidarnost. 1989 je prišlo na osrednjem pekinškem trgu Tiananmen ali Trgu nebeškega miru v noči s 3. na 4. junij do vojaškega nastopa proti študentskim demonstrantom, ki so zahtevali demokratizacijo življenja na Kitajskem. Sreda, 5. junij Danes goduje Valerija. Danes je svetovni dan okolja.
1874	se je rodil nemški antropolog Eugen Fischer. Prvi je dokazal, da Mendlovi zakoni dedovanja veljajo tudi za človeka.
1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1967 je izraelska vojska z bliskovitim naskokom prehitela Egipčane, ki
so se ofenzivno premaknili s svojih položajev na Sinaju. V šestih dneh je
strla vojske Egipta, Jordanije in Sirije.
Četrtek, 6. junij
Danes goduje Norbert.
Danes je dan slovenskih letalcev.
1099 so križarji zasedli Jezusov rojstni kraj Betlehem in čez nekaj dni z griča zagledali svoj cilj - Jeruzalem.
1606 se je rodil francoski pesnik in dramatik Pierre Corneille, utemeljitelj francoske klasične tragedije.
1799	se je rodil v ruski plemiški družini pesnik Aleksander Sergejevič Puškin.
1850 se je rodil nemški fizik Karl Ferdinand Braun. Izumil je po njem imenovano katodno elektronko. Leta 1909 je dobil Nobelovo nagrado.
1868	se je rodil angleški raziskovalec Antarktike Robert Falcom Scott.
1875	se je rodil nemški pisatelj Thomas Mann. Leta 1929 je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1912 je po petih dneh močnih potresov na Aljaski prišlo do enega najhujših ognjeniških izbruhov dveh ognjenikov, ki je ustvaril Dolino deset tisoč dimov. Petek, 7. junij Danes goduje Robert.
Danes je spominski dan slovenskih izgnancev.
1494 so se na srečanju v Tordesilasu predstavniki Španije in Portugalske dogovorili o razmejitvi interesnih območjih obeh držav v na novo odkritih delih sveta.
1631 je po porodu svojega štirinajstega otroka umrla Mumtaz Mahal ali Izbranka palače, ženska, za katero so zgradili najlepšo grobnico na svetu, simbol ljubezni, Tadž Mahal.
1811 se je rodil James Young Simpson, ki je uvedel kloroform v prakso kot tretji anestetik.
1822 sta ZDA in Velika Britanija podpisali pogodbo o odpravi suženjstva.
1869	je madžarski komunistični voditelj Imre Nagyr, ki je svoj namen, da bi Madžarsko osvobodil izpod sovjetske nadoblasti, leta 1958 plačal z življenjem.
1879	se je rodil danski polarni raziskovalec Grenlandije Knud Rasmus-sen.
Sobota, 8. junij Danes goduje Medard.
Danes je svetovni dan gasilcev.
1290 je umrla florentinska plemkinja Beatrice Portinari, ženska, ki ji je
menda italijanski pesnik Dante kot svoji muzi posvetil večino pesmi.
1867 se je avstrijski cesar Franc Jožef I. dal skupaj z ženo Elizabeto v
Matijevi cerkvi v Budimu okronati za madžarskega cesarja.
809 se je rodil v Spodnji Voličini slovenski leksikograf in slovničar Anton
Murko.
Nedelja, 9. junij
Danes godujeta Primož in Felicijan.
1781 se je rodil »oče« lokomotive, angleški izumitelj George Stephen-son.
1809 se je rodil nemški skladatelj Otto Nicolai, znan predvsem po komični operi Vesele žene windsorske, ki je nastala po Shakespearovi komediji.
1865 se je rodil danski violinist, dirigent in skladatelj Carl Nielsen, ki so ga občudovali predvsem zaradi njegovih simfonij. 1891 se je rodil ameriški skladatelj Cole Porter. Med sodobnimi skladatelji je napisal največ skladb, ki so postali evergreeni. 1508 se je rodil v Raščici utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar. Ponedeljek, 10. junij Danes goduje Marjeta.
399 so v Rimu objavili zakon, ki je odredil uničevanje templjev na podeželju.
1915 so Britanci osvojili nemški Kamerun. 1935 so ustanovili v New Yorku prvo društvo anonimnih alkoholikov. 1943 je madžarski novinar Laszlo Biro dobil patent za prvi uporabni kemični svinčnik.
1946 se je začelo sojenje Draži Mihajioviču in njegovim sodelavcem. Mihajlovič je bil obsojen na smrt in ustreljen 17. junija 1946. 1967 so Izraelci med šestdnevno vojno s Sirijo zasedli sirsko mesto Ei Kuneitro. Mesto je po tem ostalo kot mesto strahov v ruševinah. 1976 je prišlo v severnoitalijanskem mestu Meda pri Sevesu do ene najhujših ekoloških nesreč. Iz kemične tovarne je zaradi pokvarjenega ventila ušel oblak zelo strupenega plina.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 4. junija 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Najprej smo iskali pomlad, zdaj se je izgubilo še poletje
Letošnje leto se je začelo res čudno: mrzlo, hladno, letni časi zamujajo. Zelo neugodno je trenutno vreme za plodovke, mnoge je strah, kaj bo z njimi. Sama sem prepričana, da je treba dogajanje gledati z drugega konca. Hladno vreme letos res ne ustreza plodovkam, zato pa krasno uspevajo solate, fižoli, povečini tudi korenovke in gomoljnice nimajo težav. Zato posadite čim več sadik solate, posejte endivijo, a kateri sem govorila zadnjič, prihaja pa že čas tudi za setve radiča. Solate je bilo lani premalo, očitno se je bomo lahko do sitega najedli letos. Glede na to, da se je poletje komaj začelo, pa sem prepričana, da bo tudi nekaj paradižnika in ostalih plodovk le obrodilo.
Za plodovke težko leto
Vse plodovke prihajajo k nam iz toplejših južnih krajev. Njihov koreninski sistem ni zmožen sprejemati hranil iz zemlje, ki ima manj kakor 15 oC. Letošnje leto se je zemlja dokaj hitro ogrela, žal pa je zelo hladna zdaj, ko bi rastline najbolj potrebovale hranila, predvsem fosfor. Na prosto paradižnika in ostalih plodovk ne presajamo pred 10., morda celo 15. majem. Izjemo naredimo samo, če je vreme že v aprilu povsem poletno. V rastlinjaku je nekoliko drugače, saj ga lahko za nekaj sončnih dni povsem zapremo in tako ogrejemo zemljo. Običajno se lahko vanj plodovke sadijo vsaj mesec prej kakor na prosto. Ko sadimo v toplo zemljo, lahko rastlinam pomagamo tudi tako, da tla okoli njih zastremo. Vendar morajo biti tla najprej ogreta. Po presajanju rastlin nato zemljo okoli njih prekrijemo s slamo ali senom, dokler bo hladno.
V poletni vročini zastremo tla s svežimi rastlinami, najpogosteje je to kar pokošena trava, lahko pa so koprive, detelja ... Na tak način bodo korenine v hladnejši zemlji (saj tudi temperatur zemlje nad 25 oC ne prenašajo dobro), varčevali bomo z vodo, obenem pa preprečili, da bi poletne nevihte zemljo zbile in poškodovale.
Varstvo rastlin
Zaradi letošnjega hladnega začetka poletja lahko pričakujemo veliko težav. Seveda v vlažnem poletju popolnoma preprečiti najhujšega ne moremo. Lahko pa rastlinam vendarle pomagamo.
Takoj ko se bo zemlja dovolj osušila, jo najprej zrahljajte, nato pa zastrite. Priporočam, da tokrat najpogosteje uporabljeni zastirki - pokošeni travi - dodate še koprive in bezgove liste. Pri tem pa pazite, da ne bi gnila, saj je v vseh rastlinah zdaj veliko vode. Zato po dnevu ali dveh zastirko nekoliko premešajte, prerahljajte.
Rastlinam hladno vreme pomagajte prebroditi še z domačimi pripravki iz baldrijana (recept
Zdravstveni nasveti
je bil objavljen prejšnji teden), lahko pa skuhate čaj iz svežih ali posušenih ognjičevih ali regrato-vih cvetov. V trgovini pa lahko kupite pripravke iz izvlečkov morskih alg, morda trenutno, ker so težave s sprejemom fosforja res velike, uporabite celo pripravke, kot so trafos K ali protifert fosfit kalij, ki vsebujejo veliko fosforja, obenem pa tudi aminokisline. Z vsemi je treba škropiti listje, tretiranje pa ponavljati vsakih 5-7 dni tako dolgo, dokler bo hladno in mokro vreme. Rastline bodo varne šele, ko se bo segrelo nad 25 oC, takrat pa bomo pričeli uporabljati kalcijeva listna gnojila.
Kalcij rastline potrebujejo za gradnjo celičnih sten, s tem pa postanejo odpornejše na bolezni, pa tudi manj privlačne za škodljivce. Pomanjkanje kalcija poleti povzroča sprva samo slabšo odpornost rastlin, kasneje pa tudi velike črne, sive ali rja-
ve lise na konicah plodov paradižnika, paprike in jajčevca in sušenje plodičev kumar in buč. Veliko kalcija je v listih koprive. Redno škropljenje rastlin z namočenimi koprivami velikokrat zadošča, da smo s plodovi preskrbljeni do septembra. Rastline krepi tudi škropljenje z razredčenim mlekom ali sirotko (1:1). Kalcij moramo dodajati preko listov, saj je v vročem vremenu največja težava njegov transport po rastlini in iz korenin ne pride do mesta, kjer je nujno potreben. Zato vedno škropimo po listih. Kdor nima časa ali možnosti pripravljati in uporabljati domače pripravke, kalcijeva listna gnojila dobi seveda tudi v trgovini.
Za varstvo rastlin pred boleznimi si naredimo tudi naravne pripravke iz zelišč. To so rmanov in kamilični čaj, pa tudi pripravki iz timijana, čebulnih listov in listov drugih čebulnic (drobnjak, por, česen, kitajski drobnjak), šetraja ali bezga.
Opozarjam pa, da so vse to preventivni pripravki, ki ne zdravijo, ampak preprečujejo. Zato jih je treba v deževnem, vlažnem vremenu uporabljati enkrat tedensko. Uporabljamo jih vedno zvečer, saj jim sonce vzame večino njihove »zdravilne« moči. Sama menim, da bi vsaj nekaj plodov paradižnika, paprike in drugih plodovk morali pridelati v vsakem poletju, če se držimo načel zdrave kmečke pameti. Eden izmed obveznih ukrepov letos bo tudi odstranjevanje zalistnikov pri paradižniku, saj le-ti kradejo veliko hranil glavnemu poganjku, rastlino pa tudi senčijo in v samem grmu ostaja veliko dalj časa vlažna. To pa so potem idealne razmere za okužbe. Zalistnike trgamo vedno, ko so rastline povsem suhe, raje jih ščipamo kakor režemo, zato morajo biti manjši. Po trganju zalistnikov rastline še poškropimo s prej omenjenimi pripravki.
Ne smemo biti preveč zahtevni in si želeti rekordnih pridelkov vsako leto. Leto 2012 se ne more ponoviti vsako leto. Ko imamo opravek z več dežja poleti, temperaturami pod 30 °C, je treba še natančneje izvajati vse prej naštete ukrepe, obenem pa nasaditi več solate, endivije in radiča, saj bodo
Foto: Miša Pušenjak
Zastiranje tal s slamo ali senom greje korenine in tudi nadzemne dele rastlin, poleti pa sveže rastline hladijo koreninski sistem.
te vrtnine v takem poletju obilno rodile, plodovke pa žal do oktobra običajno ne bodo zdržale.
Prezimni radič
Slovenci veliko premalo sejemo prezimne sorte radiča, kot so verona in treviški z rdečimi listi ter sorte tržaški solatnik, magdenburške korenine in katalonski z zelenimi listi. Te sorte sejemo vse od druge polovice junija naprej direktno na stalno mesto. Med vrstami naj bo ravno tako 40 cm prostora, v vrsti pa ga redčimo le toliko, da rastline ne izpodrivajo ena druge. Treviški rad začne glavice zvijati že v jeseni, v tem primeru ga preredčimo na razdaljo 20 cm v vrsti.
Izjema je le tržaški solatnik, ki posejemo že konec maja ali še kakšen teden prej. Ta nam bo celo poletje pomenil rezervno solato na vrtu - kadar drugega ne bo, bomo lahko rezali njegove liste. Da pa ne bodo pregrobi, kosmati in grenki, poskrbimo, da bodo vedno mladi. To naredimo tako, da jih vedno režemo, tudi če jih ne potrebujemo za hrano. Z njimi lahko zastremo tla okoli rastlin, lahko jih kompostiramo ali pokrmimo živalim, če jih imamo. Ne porežemo cele gredice naenkrat, mogoče samo tretjino rastlin vsak teden. Tako bo vedno na razpolago nekaj svežih, mladih listov. Grenak pa ne bo, če ga boste redno namakali.
Pozno v jeseni, tik pred zimo, vse te pozne sorte radičev očistimo, odstranimo ostarele, bolne in poškodovane liste, pazimo pa, da srček ostane nepoškodovan. Nekoliko jih ogrnemo z vsake strani z zemljo, zato jih brez izjeme sejemo v vrste. Spomladi nas bodo zelo zgodaj razveselile čvrste ali manj čvrste glavice ali rozete. Takrat nam grenčina, ki mnoge moti, očisti iz telesa mnogo škodljivih snovi, ki se v nas nakopičijo čez zimo, zato naj vas ta grenkoba ne moti, ampak je bodite veseli. Manj bo grenak, če boste gredice teden do dva pred rezanjem zalivali.
Misel Pušenjak
Koža in sonce (2.)
Za zaščito celega telesa naj se uporabi 30 ml izdelka naenkrat. Za obraz uporabljajmo kreme, ki so namenjene prav za obraz, saj so še bolj bogate kot tiste za telo. Še posebej temeljito namažimo otroke, in to vse izpostavljene dele telesa (uhlji, nart ...), je pa seveda najbolje, da jih oblečemo v kopalna zaščitna oblačila (BABY BANZ, SOLE MIO, KONFIDENCE ...). Dobijo se tudi pri nas (uvzaščiti.me).
Zaščitimo se pol ure, preden gremo na prosto. Izdelki naj bodo vodoodporni, vsebujejo naj visok zaščitni faktor, ščitijo naj pred UVA- in UVB-žarki. Za otroke so najprimernejši izdelki z mineralnimi filtri, ki žarke odbijajo. Starši smo dolžni otroke primerno zaščititi pred UV-žarki in jih tudi ozaveščati o pravilni zaščiti ter jih navajati na uporabo zaščitnih sredstev.
Navadimo se, da uporabimo zaščitno sredstvo tudi takrat, kadar gremo po nakupih, na sprehod ali na vrt. Obenem pa bodite pozorni na zdravila, ki jih jemljete, saj se lahko v kombinaciji s soncem sprožijo neželeni stranski učinki. V lekarni vam bomo glede tega pravilno svetovali in pomagali.
Preobčutljivost ali alergijo na sonce ima skoraj vsak
peti Evropejec. Odraža se s srbežem, pordelimi bunčica-mi ali mehurčki, oteklino ..., ki se najprej pojavi na prsih in po rokah. Običajno se razvije v nekaj urah do nekaj dnevih po začetnem izpostavljanju soncu. V tem primeru se seveda izogi-bajmo sončnim žarkom, kožo zaščitimo z oblačili in vzemimo zdravilo proti alergiji. Če se alergija pojavlja vsako leto, vam v lekarni svetujemo, da jemljete zdravila proti alergiji že nekaj dni pred izpostavljanju soncu in ves čas, ko ste na dopustu. Uporabljajte kreme in mleka za sončenje, ki so namenjena prav posebej za ljudi, ki trpijo za alergijo na sonce. Le-te imajo lahko teksturo, ki ne maši por in omogoča koži dihanje, nudijo pa visoko zaščito.
Namenoma ne bom omenjala solarijev, saj je njihova uporaba škodljiva. Ker si koža »zapomni«, menim, da se bodo vsi slabi učinki uporabe sola-rijev pokazali šele čez čas. Po mnenju večine dermatologov bi jih morali prepovedati.
Kaj pa po sončenju, ko je koža suha, zategnjena in vzdra-žena? Uporabimo izdelke, ki naj bodo kakovostni. Vsebujejo naj hladilne učinkovine in vlažilne učinkovine (aloe vera, hialuron-
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek, farm. tehnik
ska kislina, akvaporini ...) kakor tudi učinkovine proti staranju kože (kolagen, peptidi ...) in ne nazadnje antioksidante (E-vita-min, resveratrol ...). Zavedati se moramo, da zaščitno sredstvo za sončenje, ne glede na zaščitni faktor, še vedno prepušča nekaj UV-sevanja. Te učinke lahko omilimo prav s temi pripravki. Priporočamo tudi sočasno jemanje antioksidantov v prehranskih dopolnilih.
Zaključek: porjavela koža je očitno še vedno moderna .Vendar pa v razmislek - porjavelost traja le kratek čas, škoda na koži pa je lahko nepopravljiva, tudi usodna.
Vlasta Kamenšek, farm. tehnik Lekarna Ptuj
Spomladi nas tako razveseli v juniju posejani radič - sorta Verona.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 4. junija 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
¿lashene
scene
Ameriška gospodarska revija Forbes je v svoji zadnji številki objavila seznam najvplivnejših žensk na svetu. Na tem zanimivem seznamu najdemo tudi tri znane glasbenice Beyonce, Shakiro in Lady Gaga. Med glasbenicami je na 17. mestu najviše uvrščena Beyonce. Ta uspeh je dosegla s pomočjo pogodbe, ki jo je podpisala z podjetjem Pepsi, ki ji je navrgla 50 milijonov dolarjev, lep dobiček pa ji je prinesel tudi letošnji nastop na Super Bowlu in njena aktualna svetovna koncertna turneja. Lady Gaga je na 50. mestu med najvplivnejšimi ženskami na svetu, njena kolumbijska kolegica Shakira pa se je znašla na 52. mestu. Najbolj vplivna ženska je po mnenju revije Forbes nemška kanclerka Angela Merkel.
Z novim studijskim izdelkom se na glasbeno sceno vrača priljubljena britanska
Jessica Ellen Cornish
http://celebrities.yoangames.com
pevka Jessie J Jessica Ellen
Cornish). Album že več kot uspešno napoveduje s prvim singlom, ki nosi naslov Wild. Pri nastajanju omenjene skladbe sta sodelovala priznana glasbenika Big Sean in Dizzee Rascalo. Naj spomnimo, Jessie J je svoj debi-tantski album Who You Are izdala leta 2011, na njem pa je bilo nekaj velikih uspešnic, kot so skladbe Price Tag, Domino in Who You Are. Ali bo drugi studijski album Jessie J podobno uspešen, kot je bil njen debitantski album, ki je bil najbolje prodajan album v letu 2011, pa bo seveda pokazal čas. Za vse ljubitelje te glasbenice v Sloveniji pa ponujamo še dobro novico, saj se bo Jessie J poleti odpravila na turnejo po Evropi, v sklo-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LA LA LA - NAUGHTY BOY FT SAM SMITH
2.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
3.	LET HER GO - PASSENGER
NEMČIJA
1.	MEIN HERZ - BEATRICE EGLI
2.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES
3.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
pu katere bo 27. junija prvič nastopila tudi v Sloveniji.
Po pisanju številnih svetovnih medijev se je prejšnji teden zgodil pomemben dogodek, saj je padel "zgodovinski rekord" najbolje prodajanega singla v zgodovini. Novi rekorder je s skladbo Baby iz leta 2010 postal Justin Bieber. Do nedavnega je ta rekord držala skladba Candle In The Wind/Something About The Way You Look Tonight, ki jo je Elton John leta 1997 posnel v spomin na pokojno britansko princeso Diano. Omenjena skladba je po podatkih ameriške organizacije RIAA (Recording Industry Association of America) kar 11-krat dosegla platinasto naklado, prodali so kar 33 milijonov izvodov te skladbe. Ker pa je letos prišlo do sprememb določenih pravil, po novem upoštevajo tudi podatke, ki vključujejo tudi spletne oglede in ne samo fizično prodajo, kot je bilo do sedaj. Justin Bieber in njegova skladba Baby se je prodala v 3,9-milijonski nakladi, pohvali pa se lahko tudi z več kot 858 milijoni poslušanj na spletnih straneh.
Na trgovskih policah je že novi studijski album priljubljene ameriške zasedbe Thirty Seconds To Mars. Četrti studijski izdelek te alternativne rock zasedbe iz Los Angelesa nosi naslov Love Lust Faith + Dreams!
Na novi zgoščenki, ki sta jo producirala frontman skupine, znani Jared Leto in svetovno priznani producent Stephen Lillywhite, bo 12 novih skladb. Za prvi singel z naslovom Up In The Air so že posneli zanimiv videospot, v katerem nastopajo znana ameriška starleta Dita Von Teese ter gimnastičarki McKayla Maroney in Jordyn Wieber.
®@®
Kitarist Brian May, ki je svetovno slavo požel skupaj z zasedbo Queen, še naprej uspešno sodeluje s pevko Kerry Ellis. Skupaj sta posnela novo skladbo, ki bo izšla 16. julija in bo nosila naslov The Kissing Me Song. Za omenjeno skladbo pa sta posnela tudi že videospot. Kerry Ellis velja za prvo damo West End muzikalov, saj ima za seboj sijajne predstave v Londonu in na Bro-adwayu. Brian May že vrsto let sodi med najboljše svetovne rock kitariste, za svoje delo pa je prejel že številne pomembne glasbene nagrade. Oba omenjena se bosta v juniju odpravila na zanimivo glasbeno turnejo, ki sta jo poimenovala Acoustic and
By Candlelight.
®®®
Avstralska pop pevka Kyle Minogue je pred dnevi praznovala svoj 45. rojstni dan, ob tej priložnosti je vse svoje privržence razveselila z novo skladbo. Nekaj podobnega je za svoj rojstni dan Kyle storila tudi lani, ko je ob istem času izdala skladbo Timebomb. Za produkcijo nove skladbe z naslovom Skirt je tokrat poskrbel Chris Elliot. Pevka je preko Twitterja še sporočila, da je zadnje mesece zaprta v studiu, kjer pridno dela na novem studijskem albumu. Kylie Ann Minogue se je rodila 28. maja 1968 v Mel-bournu, prvi pravi preboj na svetovno sceno pa ji je uspel že daljnega leta 1987, ko je zaslovela z avstralsko teleno-velo Sosedje.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
km	
% <i	EP
Informacije
Že nekaj časa živimo v informacijski dobi in vsak dan smo globlje v njej. Vladajo nam računalniki in slednjih je vse več. Če jih vidimo ali ne. Uporabljamo jih praktično za vse in mikroprocesorji dandanes upravljajo naše avtomobile, pečice, telefone, vrata, termostate, medicinske pripomočke in tako naprej, skoraj v neskončnost.
Kar se mi osebno zdi fantastično, saj nam olajšuje marsikateri aspekt življenja, ljudem pa omogoča, da smo bolj učinkoviti. Vendar na obzorju vidim problem. Velika večina človeštva namreč nima blagega pojma, kako vse to sploh deluje. Kako mikroprocesorji funkcionirajo, kaj so programi in kako jih ustvarimo. Večinski delež ljudi sploh ne razume, kako delujejo računalniki, temelječi na siliciju, človeštvo pa se približuje kvantnim računalnikom. Kar je za moje pojme zaskrbljujoče. Kaj namreč lahko pričakujemo v prihodnosti, če ljudje ne razumemo niti osnov tehnologije, ki nas obdaja na vsakem koraku, hkrati pa se počasi seli tudi v naša telesa?
Nerazumljivo mi je, da se je kaj takšnega sploh zgodilo. Da se tehnologija razvija že zadnjih sedemdeset let, pa je javnost še zmeraj ni posvojila, oziroma prenesla v splošen izobraževalni sistem. To se mi zdi primerljivo s tem, kot da večina ljudi ne bi poznala niti osnov matematike, kljub temu da je naš svet prežet s števili in enačbami. Prevelik razkorak med znanjem in neznanjem lahko vodi samo prevlado enih, če ne celo v določeno obliko suženjstva, kakorkoli pretirano se že to sliši.
Zakaj osnov računalništva in programiranja ne poučujejo na nobeni osnovni šoli? Zakaj na nekaterih srednjih šolah poučujejo izumrlo latinščino in antično grščino, programskih jezikov enaindvajsetega stoletja pa se ne učimo? Tega ne razumem. Računalniške tehnologije je vsak dan več in prepričan sem, da bodo programski jeziki v prihodnjih petdesetih letih to, kar je angleščina danes - lingua franca. Brez poznavanja vsaj osnovnih principov ne boš mogel funkcionirati. Izobraževalni sistem je ponovno zatajil. Generacijam ne zagotavlja znanja, ki ga bodo potrebovale.
V osnovnih šolah si morajo otroci polniti glave z neštetimi nepomembnimi podatki, ki jih pozabijo takoj po testu, o tem, kar pa je uporabno in v prihodnosti zares pomembno, pa ne slišijo niti stavka. Računalniki so dejstvo in so izjemno velik del naše družbe. Vse bližje smo domačim robotom in umetni inteligenci, ljudje pa ne vemo drugega kot pritisniti na gumb. To je v najmilejši obliki absurd in izobraževalni sistemi so na tem področju zakrneli po vsem svetu, ne samo v Sloveniji. Ne zdi se nam pomembno vedeti kaj posebnega o enem najpomembnejših odkritjih sodobne družbe, kot ključnega pomena za sodoben svet pa dojemamo naštevanje neskončno imen, krajev in letnic. Dvomim, da bomo na tak način dosegli boljšo družbo in blaginjo. Morda pa bi ravno pri tem lahko bila Slovenija med prvimi in uvedla učenje kakšnega programskega jezika v osnovnih šolah. Tam se namreč začne vso gospodarstvo in informacijska tehnologija je vse večji del tega. Lahko se tega zavedamo in izkoristimo (sicer že pretečeno) priložnost, lahko pa se delamo, da so računalniki in vsa povezana tehnologija nekaj samoumevnega, kar kratkomalo je, pa če o tem kaj vemo ali ne.
Matic Hriberšek
Le s t v i
NAJ
.. ROS, !. LET I
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SANA - WAX ' HER GO - PASSENGER GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
4.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
5.	ITS A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE
6.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON
7.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
8.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
9.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
10.	HEY PORSCHE - NELLY
11.	WHAT ABOUT US - THE SATURDAYS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 4. junija 2Q13
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
telečja obara, sadje SREDA
juha z mladim grahom in mladim krompirjem, jogurtovo pecivo ČETRTEK
špinača, hrenovke, pire krompir PETEK
krompirjevi svaljki (popraženi na zaseki, drobtinah in česnu),
solata
SOBOTA
korenčkova kremna juha, mesna lazanja*, paradižnikova solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, dunajski zrezki, riž, solata, torta Giotto** PONEDELJEK
govedina v solati (iz nedeljske juhe), polnozrnat kruh
*Mesna lazanja
Sestavine: listi za lazanjo; nadev: 1 čebula, 50 dag mletega mesa, 2 korenčka, sol, 2 lovorova lista, bazilika, 2 paradižnika, žlica paradižnikove mezge; bešamel: 5 dag masla, 5 dag moke, 1/2 l mleka, muškatni orešček, poper; sir (edamec).
Čebulo olupimo, jo sesekljamo in prepražimo na olju. Dodamo mleto meso in nekaj časa mešamo. Korenje operemo, narežemo na kocke in dodamo k mesu. Začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom, dodamo še lovorov list in baziliko. Dobro premešamo. Paradižnik operemo, narežemo in ga dodamo k mesu. Prilijemo malo
paradižnikove mezge in vode ter vse skupaj dušimo približno 30 minut. Med tem pripravimo bešamel omako. V lončku stalimo maslo, dodamo moko in počakamo, da porumeni. Nato prilivamo mleko in ves čas mešamo. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Omaka mora biti nekoliko gostejša. Pekač namastimo in dno pokrijemo s plastjo listov za lazanjo. Dodamo nekaj mesne omake in prelijemo z nekaj bešamela. To ponavljamo, dokler nam ne zmanjka sestavin. Zadnjo plast končamo tako, da damo plast listov za lazanjo, potresemo z malo mesne omake, prelijemo še s preostalim bešame-lom in potresemo z naribanim sirom. Pečemo približno 30 minut pri 200 °C.
Torta Giotto
Sestavine: biskvit: 6 jajc, 225 g sladkorja, 200 g mletih lešnikov, 100 g mlete čokolade, 1 žlica moke; nadev: 3-4 vrečke smetane v prahu, 3 vrečke strjevalca za smetano (kremfixa), 3 vrečke vanilijinega sladkorja 30 kroglic Giotto; za okras (po želji): 150 g nasekljanih lešnikov, 10 kroglic Giotto.
Penasto umešamo jajca s sladkorjem, dodamo mleto čokolado ter z lopatko narahlo umešamo moko, pomešano z mletimi lešniki. Model (premer 26 cm) premažemo z margarino in posujemo z moko. Vanj vlijemo maso za biskvit. Pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Ohlajen biskvit prelijemo z mlekom, likerjem, kavo ... Čvrsto stepe-mo smetano v prahu (okusnejša je tista, ki jo pripravimo z mlekom) z vanilijinim sladkorjem in strjevalcem ter vmešamo zdrobljene kroglice Giotto. Premažemo torto. Lešnike zdrobimo, jih popečemo in z njimi okrasimo torto. Po vrhu podevamo nekaj kroglic Giotto. (Torta je okusna tudi brez tega okrasa!)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
JASNOVIDNOST Žena se vrne domov in pove: »Bila sem pri jasnovidki. Plačala sem ji sto evrov in povedala mi je, da me ne ljubiš več!« »To bi ti jaz lahko povedal brezplačno.«
©©© PRIPRAVA
»Obdolženi, vsi dokazi govorijo proti vam. Ko so vas pripeljali, ste imeli pri sebi pripravo za vla-mljanje.«
»Potem, me morate obsoditi tudi zaradi posilstva!« »Kaj, tudi posiljevali ste?« »Nisem, ampak pripravo nosim
vedno s seboj.«
©©©
PREHITRO
Pijanec na železniški postaji vstopi v taksi in reče: »Na železniško postajo!« »Pa saj ste že na železniški postaji!« se začudi taksist. Pijanček izvleče denarnico in taksistu izroči tisočaka:
»Drugič pa vozite počasneje!« ©©©
KOPIJE
Komandir policijske postaje pravi tajnici:
»Te akte lahko uničite, toda prej
mi naredite kopije.« ©©©
PONOREL JE
Dva prijatelja se srečata na hodniku psihiatrične bolnišnice. »Kaj pa ti tukaj, Nace?« ga je vprašal Janez. »Dolga zgodba!« »Pa bi jo vseeno rad slišal!« »No, na neki zabavi sem srečal lepotico. Malo pod paro sem bil že, ko sva plesala, nato pa mi je vsilila še nekaj kozarcev pijače. Odpeljala me je k sebi domov, sploh ne vem, kaj se je dogajalo v spalnici, ko je nenadoma zavpila: 'Moj mož se je vrnil domov!' Hitro sem se oblekel in stekel na balkon. Zavihtel sem se preko balkonske ograje in se le s prsti držal za betonsko ploščo balkona, toda takoj, ko je njen mož stopil na balkon, me je zagledal in mi s čevlji stopil na prste. Bolelo me je, da sem videl zvezde, toda vzdržal sem. Ko je krenil z balkona, sem že mislil, da sem rešen, takrat pa se je vrnil in mi po prstih začel tolči s kladivom. Mislim sem, da bom umrl od strašnih bolečin. Ta čas, ko je tolkel po mojih prstih, pa so sosedje že obvestili policijo, in ko so se policisti pripeljali, sem v soju žarometov videl, da visim z balkona v pritličju, od tal sem bil pa oddaljen le pet centimetrov. Takrat se mi je zmešalo!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
VISOKA SAMOSTOJNA STAVBA
PREMIK ZARADI TEŽE
ZIDAK
PRISTAJANJE
MESTO V ITALIJI
EKSTREMITET
SPODNJI DEL
KONJSKI PEKET
ODEJA
MLAKA, LUŽA, LOKVA
PRVOTNI, OSNOVNI TIP
NAS BANČNIK (STANE)
SOCIALIST
KREPKOST, TRDNOST
POROČILO, OBVESTILO
RADIJ
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
PRVI NATIS
ATLETSKA DISCIPLINA
VODJA OBREDA
RAŠEVINA
NEVESTINA OPREMA
POZDRAVNI GOVOR
NAŠ SKLADATELJ (ATI)
ROBAVS
POKROVITELJ UMETNOSTI
NAJVZHODNEJŠE HRVAŠKO MESTO
CELJE
VRTIČ
KRAPCI
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
DOLGOČA-SNEŽ
PISATELJ
MLEČNA ŽLEZA
DIVJA RACA
KIPARSKI IZDELEK, STATUA
UROŠ SLOKAR
VISLICE, VEŠALA
RUS. VOJ. SUKNJIČ
SODOBNA BOLEZEN
MORNARSKA PIJAČA
SPAJKA
SMUČAR (PETER)
FINŽGARJEVA POVEST
GOJITELJ ATLETIKE
ORGAN PRI ŽUŽELKAH
ALBERT EINSTEIN
TIP FORDA
NASELJEN SVET
PREČNO VTKANA NIT
TOPOTANJE Z NOGAMI
KRAJ PRI ROGAŠKI SLATINI
NAPAD, NASKOK
NAŠA SPIKERICA GLADEK
UGANKARSKI SLOVARČEK: EKUMENA = naseljen svet, FRENČ = ruski vojaški suknjič, KAMENCE = naselje pri Rogaški Slatini, OGORČICA = morska riba, OTVA = divja raca, tudi utva, PODOR = premik zaradi teže, SRST = mačja dlaka, SVETOVIT = slovanski bog poletja.
■eojuv 'e^eje 'aouaiuey
'ladao '^aioA 'euaiun^a 'o|edn '}a|}e 'puis 'Hej 'ouay '0|esaA 'sn 'd!H 'JegAep 'euoiu '33 '^o|| 'y\eqoj 'ssos 'joaoSbu 'sej 'jepaïqo '^snoAJd '^ainisod '^ao^as '}a|op 'e^ado 'jopod 'd|0}s :3"HNVZId>H 31 A3HS3d
torek • 4. junija 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da so se po predlogu za bistveno zmanjšanje števila občin v državi najbolj razburili prav župani najmanjših, že skoraj žepnih občin, ki imajo najmanj dela, ampak očitno največje skrbi.
. da se je na simpoziju o po-etovionskem dominikanskem samostanu med umetnostnimi zgodovinarji in zavodom za varstvo kulturne dediščine vnela pravcata mnenjska vojna. Baje zato ker so slednji, ki bi morali kulturno dediščino najbolj varovati, zatajili stroko in pokleknili pred interesi (zaenkratše)prvega moža mestne občine.
... da so baje zaradi tega in morda tudi zaradi proevrop-ske usmerjenosti od nekdaj nemškutarskega mesta že padli predlogi, da naj bi novo kulturno kongresno dvorano preimenovali v Štefansdom.
...da so pri svetem Lovrencu v Slovenskih goricah še enkrat dokazali, da se z enotnostjo in trudom veliko doseže. Samo v
enem dnevu so podpisali pogodbe za več milijonov evrov, s čimer bodo pripeljali tudi evropski in državni denar. Res škoda, da to ni nalezljivo tudi za sosednje občine.
.da bomo baje kmalu dobili povsem nove turistične vodnike. Vprašanje je le, koga bodo vodili po praznem mestnem jedru, ki vse bolj spominja na mesto duhov.
... da so v šterntalski občini končno pričeli graditi hišo zdravja. Baje samo zaradi tega,
ker jim je uspelo za projekt pridobiti zasebnega partnerja. Pa se v delavskem naselju že sedaj bojijo, da gre bolj za zasebne kot javne interese.
Vidi se ...
... da se tudi cerkev obnaša vse bolj racionalno. Namesto da bi na Rodnem Vrhu za svoj avto gradili garažo, ga postavljajo kar v mrliško vežico. Saj je ta povečini brez »podnajemnikov«.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Julija Golub ima šele 10 mesecev, vendar se najraje vrti po kuhinji. Tudi hoditi še ne zna, pa že peče pecivo. Tudi lonci jo zanimajo. Ko bo velika, bo odlična kuharica, nam je sporočila babica Zdenka.
ä^Z TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vse za šolo!
Posebne ugodnosti ob nakupu učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin za imetnike
kartice Pika. Več na http://icarus.dzs.si/ ali v novem šolskem katalogu, ki ga najdete na vseh prodajnih mestih DZS.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 10. 6. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja DZS. Nagrado prejme Klaudija Horvat, Hajdoše 78a, Hajdina.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Foto: Borut Kosec
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	PoseC	Denar'	Zdravje
Oven	vv	©©	€€€	O
Bk	vvv	©	€€	OOO
Dvojčka	v	©©©	€	OO
Rai	vvv	©©	€€€	O
Lev	v	©©©	€€	OOO
Devica	vvv	©	€	OO
Tehtnica	vv	©©©	€€	O
Škorpijon	vvv	©©	€	OOO
Strelec	v	©©©	€€	O
Kozorog	vv	©	€€€	OO
Vodnar	v	©©©	€€	OO
Rbi	vvv	©©	€	OOO
(Vir: www.pregovor.com)

»Posmehovati se filozofiji, to pomeni filozofirati.« Blaise Pascal
•k**
»Pred časom sem poskušal biti filozof; vendar ne vem zakaj, vedno se mi je prikradla dobra volja.« Oliver Edwards
»Brezdelnost je mati filozofije.« Thomas Hobbes
»Verjeti le, kar je možno, ni vera, temveč le filozofija.« Thomas
Browne
»Kadar se v svetu pojavi pravi genij, se ga spozna po posebnosti: vsi bedaki se dvignejo proti njemu.« Elie Freron
»Genij ni drugega kot večja zmožnost biti potrpežljiv.« Georges-Louis Leclerc de Buffon
»Genialnost je ena desetina nadarjenosti in devet desetin trdega dela.« Thomas Alva Edison
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: PLAVALNA MRENA
Velja za teden od 4. do 11 - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
junija 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski"TEDNIK
Poslovna sporočila
torek • 4. junija 2013
iir
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj
VABIJO NA OGLED ZGODOVINSKE TRAGEDIJE V PETIH DEJANJIH
PTUJSKI GRAD - turnirski prostor 7.,8.,9.,14.,16./I7. junij 2013 ob 20.30
Koprodukcija
MESTNO ■^M GLEDALIŠČE PTUJ
120
Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož -1893-
Medijski sponzor
RADIOllI
V primeru slabega vremena predstava odpade.
ISOf9	Televizija
Skupnih ntemih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Praznik Občine Destmik 9:15 Polka inMajoika 10:15 Utrip iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Srečanje ljudskih pevcev na Destmlku 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Koncert Učiteljsko-vzgojiteljskega zbora 10:00 Kronika iz Občine Starše 10:45 Oddaja ŠKL 11:30 Video strani 18:00 Ob prazniku Občine Starše 20:00 Mesečna Kronika iz občine Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani 8:00 60. let Komornega zbora Ptuj 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Od kleti do kleti s prijatelji 12:00 Video strani 18:00 Seja sveta občine Domava - V ŽIVO 19:40 Ptujska kronika 20:00 Zaključni koncert zborov OŠ Domava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski 2x
¿taiersRi
TEDNIK
tedensko
www.radio-tednik.si
torek • 4. junija 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 4. junij
13:00 Ptuj, MO: 11. redna seja Kolegija županov Spodnjega Podravja 17:00 Ormož, jedilnica Gimnazije: predstavitev projektnega dela in dejavnosti
Sreda, 5. junij
15:00
17:00
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: Osrednja prireditev 6. mednarodnega srečanja Comenius regio partnerstvo, predstavitev projektnega dela, CSO Ormož
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev predšolske glasbene vzgoje Glasbene šole Ormož
Četrtek, 6. junij
13:00 Videm, velika dvorana občine: okrogla miza Vpliv povodja reke
Dravinje na gospodarsko učinkovitost regije, reke Polskave 16:00 Lancova vas, vaški dom: Oj, lepo je res na deželi, 30-letnica FD
Lancova vas, delavnica izdelovanja voščenih šopkov 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene
šole Ormož, ki zaključujejo šolanje 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademskega slikarja Marka Jakše
19:00 Ormož, prostori MCO v gradu:Kako razviti zdrave prehranske navade, predavanje Zvonka Pukšiča 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: razstava, Človeka nikar, aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever Maribor, Ptuj, Muzej slovenske policije 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: koncert ženskega zbora DPD
Svoboda z gosti, otroški zbor OŠ Pohorskega odreda 20:00 Ptuj, grand hotel Primus: strokovno srečanje Manager kluba, Vpliv korupcije na stanje in razvoj slovenskega gospodarstva
Petek, 7. junij
15:30 Tinje, knjižnica: ogled razstave o Jožetu Tomažiču in pohod Zakladi
Tinjskega Pohorja, Ančnikovo gradišče 16:00 Lancova vas, vaški dom: Oj, lepo je res na deželi, 30-letnica FD
Lancova vas, predstavitev knjige Nežke Lubej 18:00 Ptuj, razstavišče Stari zapori: odprtje zaključne razstave slikarske
kolonije Grad Turnišče - včeraj, danes, jutri 20:00 Jeruzalem, dvorec Jeruzalem: Salon Jeruzalem 2013, koncert Neisha
z bendom, KID Kelih 20:00 Poljčane, Dom športa in kulture: slavnostna akademija s podelitvijo
priznanj, DPD Svoboda Slovenska Bistrica 20:30 Maribor, Narodni dom: Odprimo vrata mladim talentom, dobrodelni koncert Big banda Konservatorija za glasbo in balet Maribor s solisti, Rotary Club Maribor Grad 20:30 Ptuj, turnirski prostor ptujskega gradu: predstava Črni križ pri
Hrastovcu, dramska sekcija KD Grajena, za izven; če dežuje, odpade
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 6. junij: 19:00 Opomba
Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9. junij: 17:00 Mali volkodlak Dolfi; 19:00
Otrok iz zgornjega nadstropja; 21:00 Opomba Sobota, 8. junij: 10:00 Kino vrtiček, ogled filma Otroci z gore Napf in izlet na kmetijo
SVET ZAVODA OS IVANJKOVCI Ivanjkovci 71a 2259 IVANJKOVCI
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA.
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 1. 11. 2013. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku,) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ IVANJKOVCI, Ivanjkovci 71 a, 2259 IVANJKOVCI, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in življenjepis.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Odšel si z bolečino, ki ne sme boleti, ostal boš v spominu, ki ne sme umreti.
V	SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 4. junij 2012, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Janez Hajšek
IZ SESTRŽ 23
V	naših mislih in srcih živiš z nami.
Tvoji najdražji
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
CHEVRGLfT LACEmi.41EV,SVRAT	2001
CMXSARAPICASSOI.SSX	2003
FIAT BRAVO Ijt 16V T-JET5 VRAT. ODUČEM	2001
FORD HESTA 1A1REND.S VRAT	2010
FORD HESIACOMFOFT U 1GV,5 VRAT	2001
F0RDCMAX1.G	2008
FORD FUSION COMFORT 1 A, 5 VRAT	2001
FORD FOCUS KARAVAN 1.G	2007
OPE MERIVA I.ti,S VRAT	2004
OPB. CORSA 1.21EV,S VRAT	2003
PEUGEOT 407 SRCONFORTI.GHDL4 VRATA	2008 PEUGEOFT 207 HIUESIIIM VRAT^ONČNA STRBIA 2010
PEUGEOT RCZCOUPE1.«, OOUČEN	2010 RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 00 PRMQE 2004
SEAT AL1EA XL U IDI, 5 VRAT	2007
4.610,00	KUMA#RV.KNJ,UASINIK	KOV. SREBRNA
2700,00	AVT.KUIAElEKI1l.PAKn..	SREBRNA KOVMSKA
7.800,00	le44.848lml.IASTJVT.SERV.KN	KOV.ÍRIIA
7.910,00	h34.17SWI.IASTjERV.KN	RBA
5.790,00	mMAWASTjERV.KN	KOV. MODRA
S.900,00	KUMAjERV.KNJ,ELMKET	SREBRNA KOVMSXA
8.630,00	AVT.K1SU|LPAKFT^BS...	KOV.THIMO SIVA
8.900,00	2 KOMPLETA GUM S PLAT1ŠČI.I.L	KOVjREBRNA
4.990,00	le 09.700 ki^VlEÍNAKUUKA.UA	KOVMO MODRA
2990,80	le 73.aD0lan,1 .LASTHIK,aOLIČ£N	KUEBRHA
8.700,80	AVT-KUHAELPAKETZELO LH>	K0VÜRNA
7.990,80	h 3BJIDOIan,1.1AST^ERV.IOUIGA	KOMA
19.800,80	le 37.417ln,I.L,Z KDKFLGUM..	KOV«
3.800.00	AVmNAWLPAKEL	K0VÜRNA
9.490.01	l.lASrjOlR.SERV.KN.ELPAKEI	»SRNA
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomabilipr
Mali oglasi
STORITVE
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo.arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM hrastov suh les (mostnice) debeline 8 in 3 cm. Tel. 761 64 41 ali 051 221 710.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814._
KUPIM nakladalko, lahko starejšo ali v okvari. Tel. 041 856 442._
KUPIMO pujske, težke od 50 do 70 kg, ter bikce simentalce, 150 kg. Tel.
031 443 117._
PRODAM drva (mešana in bukova).
Gsm 040 217 485._
KUPIM traktor s priključki. Gsm 041 235 349.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642
195._
ODDAM gostinski lokal v najem v okolici Ptuja. Tel. 031 895 529 ali 02
781 53 01._
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konca leta 2013. Informacije 041 646 662. Lončarič Aleksander, s. p., Hajdina.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in avgust, oddaljenost od morja cca.
150 m. Tel. 031 742 714._
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K
Mitreju 2, 2251 Ptuj._
NUDIM občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu. Tel. 031 770 849.
www.radio-tednik.si
Ni te več v vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Zdaj sredi tišine spiš, v srcih naših še živiš.
V SPOMIN
4. junija je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil
Kalman Roganov
IZ GOLOBOVE ULICE 4, PTUJ
l T r
+ M
Tvoji najdražji
Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
SPOMIN

Danes, 4. junija, mineva 10 let, odkar smo te izgubili
Maja Cvetko
Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanjo.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih, sestra ljubljena, za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči zgubi drage sestre
Otilije Gašparič
IZ BRATONEČIC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka pri Sv. Tomažu, za njo molili, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev, nam pa izrazili sožalje ter velikodušno stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, govornici za besede slovesa, iskrena hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora, pevcem skupine Slovo iz Ivanj-kovcev ter godbeniku za odigrano Ave Marijo. Hvala nosilcema simbolov in pogrebnemu podjetju Aura. Prav posebej pa hvala vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in tako radi obiskovali.
Vsi njeni
Razblinile so se sanje, ugasnilo je upanje, ostala je le bridka resnica.
V SPOMIN
1. aprila je minilo 14 let, odkar nas je zapustila draga mama
Marija Žvegla
29. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče
Ciril Žvegla
IZ PODVINCEV 64
Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima poklonite lepo misel, svečo ali cvet.
Vajini najdražji
RADIOPTUJ
89,80 98,20 10473
tttt, ájkíetcc www.radio-ptuj.si
Markovci • Koncert ob 75-letnici folklornega društva
Praznik vseh norcev skozi ljudsko izročilo
Folklorno društvo Antona - Jožeta Štrafela Markovci je ob 75-letnici pripravilo samostojen koncert z naslovom Praznik vseh norcev, v katerem so ljubitelje ljudskega izročila skozi domačo pesem, ples in glasbo popeljali v čas od svečnice do pepelnice.
»Pust je čas, ko prideta veselje in ples najbolj do izraza, to pa je tudi priložnost, da človek z maskiranjem spremeni svojo identiteto in tako prevzame novo vlogo, kot jo sicer živi v vsakodnevnem življenju. Z masko privzame novo osebnost, ki mu odpira novo območje ravnanja in vedenja,« je pojasnil predsednik folklornega društva Janez Golc na slavnostnem koncertu v soboto, 1. junija, v dvorani ob osnovni šoli Markovci. Poleg domačih ljubiteljev ljudskega izročila, šeg in navad pa je posebej toplo pozdravil Mirka Ramovža, Vasjo Samca in Adrijano Gabr-ščik, znana imena slovenske folklorne scene, in se ponosno pohvalil, da so rekonstruirali veliko novih kostumov ter pustnih in drugih likov, ki so jih prvič predstavili na jubilejnem koncertu. Ob visokem jubileju je slavljencem čestital markovski župan Milan Ga-brovec, ki je v društvu aktivno deloval celih 23 let in so ga tudi zato proglasili za častnega predsednika.
Kot je bilo nekoč v navadi pred svečnico, so ljudske pevke najprej zapele staro svečen-sko kolednico, zaživeli so skrivnostni pustni liki, prikazali pa so tudi priprave mladih fantov na prvi ples korantov, ki so prvič skočili le z zvonci. Nato so občinstvu predstavili, kako so včasih potekali vogledi ali snubljenje, folklorna skupina je predstavila odrsko postavitev Bil Jure je fantič vesel, godci so na ljudske inštrumente zaigrali »cis polko«, nato pa je folklorna skupina izvedla še splet Deklica in žena. Sledilo je vabilo zafčinov na gostu-vaje, pri čemer so pevci ljudskih pesmi svojemu prijatelju svetovali, naj se nikar ne ženi. Na mastno soboto so nato poskočno zaplesali kopjaši, sledil je znameniti gostuvanjski ples z bosmani, ki ga je predstavila starejša folklorna skupina. Nato je prišel mali fašenk, ples s picekom je predstavila otroška folklorna skupine OŠ Mar-kovci, odrasli plesalci pa so predstavili, kako je bilo pred
leti Snočkaj pri ljubici. Na veliki fašenk so pred vsako hišo zaorali orači s korantom, ki so zaorali tudi na jubilejnem odru, nato pa so predstavili še folklorni splet Šmentana muha, kaj si tak suha. Ko je bilo pustnega veseljačenja konec, pa so na pepelnico marko-vski folkloristi vseh generacij pusta tudi dostojno pokopali in za nameček tudi vsi skupaj zapeli ter na oder povabili vse avtorje. V celovečernem koncertu je sodelovalo okoli sto članov vseh sekcij, umetniški vodja in avtor programa je bil Peter Bezjak, vodja ljudskih godcev Mitja Petek, vodja ko-pjašev Marko Forštnarič, vodja ljudskih pevk Aljoz Štumpf, korepetitorji so bili Jasna Forštnerič, Alenka Rožanc in Marija Prelog, avtorji kostumske podobe pa Anja Kostanje-vec, Marija Makarovič, Peter Bezjak, Andreja Rižnar, Brane Dremec in Primož Klinc.
Folklorno društvo Antona
-	Jožeta Štrafela Markovci je bilo ustanovljeno leta 1938 pri takratnem telovadnem društvu Partizan na pobudo Janeza Feguša in se že leta 1939 po zaslugi etnomuziko-loga Franceta Marolta tudi prvič udeležilo javnega nastopa etnografskih skupin v Mariboru. Uspešna predstavitev kopjašev in pustnih likov
-	korantov, hudička, oračev, pokačev, picekov, ruse-čarga, rabolja in medvedov je bila pobuda, da je Janez Feguš leta 1939 zbral nekaj mladih fantov in deklet in sestavil še plesno folklorno skupino. V kratkem času so osvojili številna občinstva in opravili precej nastopov, predvsem v okoliških krajih.
Kljub bližajoči se drugi svetovni vojni je skupina delovala vse do napada na Kraljevino Jugoslavijo, saj je še marca 1941 nastopila na akademiji v Markovcih. Po vojni sta začeto delo Janeza Feguša nadaljevala zakonca Anton in Terezija Štrafela. Želela sta nadoknaditi in obnoviti vse, kar je bilo med vojno dotrajano in uničeno. Tako je skupina
Foto: M. Ozmec
Ob 75-letnici so zaplesale in zapele vse generacije vseh sekcij folklornega društva Markovci.
že leta 1946 zabeležila nastop v Zagrebu, julija 1948 pa jo je Socialistična republika Slovenija povabila na enotedensko gostovanje pri takratnih graditeljih Novega Beograda. Folklorno društvo Markovci je bilo vrsto let nekakšen steber folklore in ohranjanja običajev v celotni Sloveniji. To se je spremenilo šele z razmahom in popularizacijo folklore,
saj je nastalo veliko število folklornih društev v večjih mestih in krajih po celotni državi. Danes v društvu aktivno delujejo folklorna sekcija, kopjaši, ljudske pevke, pevke ljudskih pesmi, godci domačih viž ter seveda znani pustni liki, od korantov, oračev in medvedov do rus, gamel, picekov, vil in kokotičev. Prav raznolikost sekcij v društvu in
specifičnost okolja jih danes uvršča med najbogatejša društva v Sloveniji, saj ni možno nikjer drugje najti toliko šeg, navad in običajev, še posebej pustnih, kot prav na območju občine Markovci. Še vedno se trudijo ohraniti vse tisto, kar je nekoč bilo stalnica v vsakdanu preprostega, kmečkega človeka.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Svoj znameniti ples so zaplesali tudi markovski kopjaši.
Osebna kronika
Rojstva: Natalija Senekovič, Spodnji Leskovec, Zgornji Le-skovec - deklica Žana, Katja Bi-škup, Brstje 27 e, Ptuj - deček Matic; Karin Krauthaker, Križev-ci pri Ljutomeru 141, Križevci pri Ljutomeru - deklica Maja; Leonida Poljanec, Bukovci 126, Markovci - deklica Lana; Nela Golc, Kraigherjeva ul. 23, Ptuj -deček Jaka; Janja Gašperič Bra-čič, Podvinci 56, Ptuj - deček Val; Simona Šamperl, Črmlja 15, Trnovska vas - deček Žiga; Nina Fuks, Brunšvik 21, Rače
-	deklica Teja; Urška Hansel, Kicar 26 a, Ptuj - deček Jaka; Darja Žganec Horvat, Ul. dr. Ke-lemine 8, Ormož - deklica Živa; Helena Belšak, Gruškovec 64, Cirkulane - deček Domen; Mateja Ogrizek, Zg. Hajdina 11 c, Hajdina - deklica Brina; Danijela Hajšek, Mestni Vrh 75, Ptuj
-	deček Lukas; Tina Novak, Vr-hole pri Laporju 16 a, Laporje -deček Tin; Suzana Lah, Stojnici 20 a, Markovci - deček Vito; Si-monca Požar, Ulica Borisa Kraigherja 6, Kidričevo - deček Nai; Mili Žagar, Pesniški dvor 19, Pesnica - deklica Inja; Amela Salkič Rakuša, Meljski hrib 22, Maribor - deček Max Amel. Umrli so: Alojzij Anželj, Slav-šina 22, roj. 1932 - umrl 14. maja 2013; Miroslav Vuk, Maj-šperk 95, roj. 1953 - umrl 17. maja 2013; Vida Žmauc, roj. Dornik, Zagorci 51, roj. 1935
-	umrla 24. maja 2013; Marija Petek, roj. Pondrk, Sobetinci 14 a, roj. 1930 - umrla 24. maja 2013; Terezija Topolovec, roj. Merc,Velika Varnica 81, roj. 1943-umrla 24. maja 2013; Marija Šalamun, roj. Horvat, Ga-brnik 6, roj. 1922 - umrla 24. maja 2013; Simon Bezjak, Bukovci 61, roj. 1932 - umrl 26. maja 2013; Antonija Mohorko, roj. Drevenšek, Zg. Leskovec 17, Videm, roj. 1925 - umrla 26. maja 2013; Ivan Gale, Erjavčeva pot 2, Ptuj, roj. 1944
-	umrl 26. maja 2013; Terezija Majcen, roj. Plohl, Bratislavci 26
a,	roj. 1945 - umrla 28. maja 2013; Janez Cafuta, Seliškarje-va ul. 19, Ptuj, roj. 1923 - umrl 30. maja 2013.
Poroke - Ptuj: Andrej Majcen in Smiljana Florjanič, Lasigov-ci 13, Dornava; Aleksander Arnuš, Dolič 12, Destrnik, in Mateja Smiljan, Trnovski Vrh 35
b,Trnovska	vas; Dejan Arnuš, Podvinci 31, Ptuj, in Tamara Čeh, Podvinci 75 a, Ptuj; Uroš Drevenšek, Breg 38, Majšperk, in Mateja Bezjak, Majšperk 85; Sebastjan Golob, Kicar 140 c, Ptuj, in Špela Vilčnik, Muretinci 20, Gorišnica; Simon Peter Fe-guš, Krekova ulica 18, Maribor, in Nina Murko, Ciril Metodov drevored 10, Ptuj.
Napoved vremena za Slovenijo
Preveč dežja v rožnem cvetu 10/19 ni nič kaj bo volji kmetu.	^
Foto: M. Ozmec
Na fašenk so pred vsako hišo zaorali orači s korantom - in zaorali so tudi na jubilejnem odru.
Danes ponoči bo predvsem v vzhodni in delu osrednje Slovenije občasno rahlo deževalo. Jutri se bo delno zjasnilo, vendar bodo popoldne znova nastale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Malo topleje bo.

Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si