3 nć. 129. številka. Izdanje za ćetptek 28. oktobra 1897. maii oglasi itd. ae raftnnajo po pogodbi Vsi dopisi naj se po&iljajo uredništvu alioa Caaerma it. 13. Vsako pismo mora biti frank evano, ker nefrankovana ae na sprejemajo. Bokopiat ae ne VTatajo. Nasećoino, reklamacije ia oglase apre jena upravniitvo ulica Molino pic-oolo hit. 3, II. nadot. Naroinlno in oglas« je plaievati loco Trat. Odprte reklama eije so proata poitnina. 61 ,r w««mn j* Castitim našim gg. naročnikom! Vsakemu je znano, da te plačuje naročnina naprej, a vzlic temu te velika večina čestitih gg. naročnikov ne dril tega pogoja. Minolo je tratje četrtletje in nastopilo četrto, a mnogo njih ni dopo-slalo naročnine ni za III., ni za tekoče četrtletje. Vtem zamudnikom dopoiljemo nakaznice, iz katerih j« razvidna zaetana naročnina. V interesu lista in Stvari same prosimo, da nam gg. zamudniki dono-iljejo v nakaznici ozuačeni znesek čim prej, ker drugače bodemo primorani ustaviti jim list. Upravništvo „Edinosti". Javni shod političnega društva ,Edinost" pri sv. Ivanu dne 24. oktobra 1897. (Dalje) Zborovalec I. B e v c je želrl vedeti, kako atoji stvar z verifikacijo istrskih volitev ? Predsednik mu je pojasnil, kako da vsled dogodkov ni taogla stvar priti na dnevni red. Volitve so se izročile v pretres takozvanemn ver:fikacij%kemu odseku. Ker pa je bil zaključen dtž. zbor, razšli 80 se tudi odseki. Sedaj, po zopetnem sestanku zbornice, so morali vnovič voliti tadi ta odsek. Ta Odsek bode proučeval te volitve in potem poročal abornici o vapehd svojega proučevanja. Toda mogoče je, da bodemo morali de dolgo čakati, ako bodo trajale nadalje sedanje homatije v zbornici. Morda pride cel6 do tega, da se odgodi zborovanje. Za besedo se je oglasil dr. R y b a f, ki je spregovoril v bitstvu tako-le: V parlamenta vladajo sedaj take zmešnjave, da niti poslanci sami ne vguo, pri čem da 30. To je žalostno za probi-valstvo. Tam gori bi se morali posvetovati in sklepati o prvih interesih ljudstva, o modrih zakonih, o pametnem preustrojenju davkov, in o tem, koliko bi morali dati vsakemu narodu za to, kar isti irtvnje za državo. Toda o vsem tem ni sleda. In morda še dolgo ne bo. Med tem pa se godi zlo, jako zlo, zlasti nam Slovanom na juga. Godi se nam tako slabo, da niti ne moremo več čakati. Mar nismo čakali že dovolj ? (Bat no odobravanje.) Posebno hudo nam je tadi v gospodarskem pogleda, Dolžnost bi bila parlamenta in vladi, da pomagata revežem. No, vlada bi bila pripravljena, nekoliko pomagati onim, ki trpe bedo vsled letoinjih elementarnih nezgod. Ali veste, kako delajo gori? Ravno danes sem čital, da je bila seja odseka, kateremu se je posvetovati o tej pomoči — — nesklepčna! Da se torej niso mogli posvetovati. (Senzacija). Kadar razsajajo Nemci in uprizarjajo škandale, takrat je vse po konci in vsi so na licu mesta, ko pa treba misliti na trpeče ljudstvo, tedaj ostajajo seje nesklepčne! (Viharno odobravanje.) To je sramota. Kar ae dostaje naaega političnega položaja, oziroma, kako nam je soditi o sedanjem zistemu, v tem pogledu nam je najbolje merilo vedenje naših Italijanov. Oni so povsem zadovoljni! S tem je povedano vse! (Vsklikanje: Tako je!) To je: tudi naa bi vlada rada imela na svoji strani, ali dati nau noče ničesar! Lahi so torej zadovoljni Prav poučno za nas je njih vedenje. S prvega niso vedeli, kam bi se dejali. Skakali so sem in tja. Včasih bo se celo razdelili: polovica jih je glaiovala za vlado, polovica pa proti njej. Včasih pa so se izgubljali iz zbornice, ko je priiel čas glasovanja. Menili so, da se na ta način ne zamerijo na nobeno stran. Ali ko je prišel trenotek, da so morali pokazati svojo pravo barvo, tedaj so pripoznali, da so prav zadovoljni »e tedanjo vlado 11! To je za nas najbolji dokaz. Saj ne bi rekel, ako bi mi zahtevali Bog ve kaj. Toda mi zahtevamo le pravične stvari. In ker nam jih vlada noče dati, so Italijani zado-I voljo j i žnjol (Tako je! Vsklik: Dvojezični napisi PODLISTEK Na straži. Spisal: Janko KeSBler. Ko je mati .itvrdila svoj opravek, prisela je k očetu in ogibala sta to iu ono. Večkrat je pri tem pomenku potegnila s predpasnikom preko obraza in čela in marsikatera grenka solzica je izginila v njem, o kateri ni nihče vedel, da jo je rodilo materiuo oku. Toda njegove misli se niso vrstile samo okrog teh dragih mu piuorov, ampak zašle so še drugam. Sredi vasice stoji veličastna lipa, pod katero je tolikokrat prepeval s tovariši in užival najslajše ure svoje mladosti, ko je bil še svoboden. Kako lahko je Še ukal ia prepeval tedaj! In ako tiio rosnih tedaj; kdo bi jih bil preštel ? t Oče je lahko švrknil po konju in zdajci je zajokalo vse na glas. Njemu pa je ušel pogled proti sosedovim. Tam na oknu med cvetlicami je zazrl mlado devo, ki si je z belim robcem brisala 'vroče, grenke solze. Še jedenkrat je pozdravil s klobukom, odi-čenim s Šopkom jesenskega cvetja in izginil za o> Vinkom. Kolikokrat je Že ponovil to slovo in vselej mu je bilo hudo kakor tedaj in morda ie bnjše. Blizu lipe stoji vaški vodnjak. Jasno vidi dve leti mlajšo sestrico, kako z vedricem zajema sre« bruo-Čiato vodo; in kdo prihaja po poti ? Rudeče-lično dekle v belih, kratkih rokavcih se je ustavilo poleg sestrice. Radost se jej je či-tala z ljubkega obraza. Skrivnostno jej je zacepetala nekaj na uho in pomaknili sti se od vodnjaka. Tam je sosedova izvlekla iz nedrij skrbno zavito slike. Ukljub mraku, ki je zagrinjal naravo, izvil ae jej je glasen vsldik iz persij, ko je spoznala brata v svetli vojaški opravi... Kako sladki spomini! V daljavi se oglašajo stražuiki. Slavec v grmiču je utihnil; to ga je vzdramilo teh tožnih in veselih mislij. Minoli sti dve uri; tovariš se bliža, da ga zameni. Kakšne misli mu bodo begale po glavi; morda slične; kdo ve? — — — — — — Toda ue, zmotil se je; zopet je tiho v naravi, le žabe regljajo v zopernih akordih. Slutnja se mu vzbuja; dozdeva se mu, da ga zalezuje nekdo. ,Kdo ie*, je zagrmel njegov glas, ko je 0- v Istri!) Da, dvojezični napisi! Ti značijo smer in taktiko zistema I Zahteva po dvojezičnih napi* sih v Istri je veadar najpravičneja, ker tam žive dve narodnosti. Ker pa so Lahi protestovali in grozili, ukrenila je vlada tako, da sedaj ni nika* kih napisov. (Smeh!) Ker niso hoteli Italijani, pa mi nismo smeli dobiti svoje pravice. In tako vlada zahteva našo podporo! Ne le, da vlada ne stori ničesar, da bi se zboljšalo naše stanje, ampak celo na slabšem smo sedaj ukljub temu, da so naši poslanci v večini. Veste, kaj bi svetoval jaz mesto poziva našim poslancem, naj bodo trdni in naj vztrajajo ?! Jaz bi predlagal, naj pridejo domovt in naj puite, da se vlada in Nemci prepirajo med seboj. AH ne storim tega, ker smo poslanoem poverili svoje zaupanje in v tem zaupanja prepaštamo njim, da ukrenejo najbolje po svoji previdnosti. Zato sem se zadovoljil tudi jaz z resulucijo, predlagano po g. predsedniku, ki v milejši formi izreka to isto, kar mislim jaz. (Pritrjevanje in pohvala.) (Zvršetek prih.) Ustava: vir narodnim prepirom v Avstriji. m. Nagibktvorjenjn narodnih strank. Pisec stavlja dve glavni vprašanji: a) Ali so državne ustanove na potu dosegi narodnega mirn ? b) Ali so narodne težnje taka zapreka ? Odgovor se glasi, da je glavna krivda na državnih ustanovah! To je v državnem zboru in v deželnih zborih. Tu ni mogoče vspelno delovanje. Zato ne, ker so ta zastopstva narodno mešana in se stranke ne morejo razvrstiti po političnih in gospodarskih, torej stvarnih razlogih, am-pak je odločilen le narodni moment. A ravno v tem pogleda nima nikake nade pisec brolnre, da bi se obrnilo na bolje. On ineni namreč, da kakovost nasprotnika je odločilna za tvorjenje strank. pazil črno osebo v temini. Za odgovor je počil strel. — — — Vsklik mu je zamrl na ustnicah; smrtno zadet se je zgrudil na tli. Iz male rane tik pod srcem pa je vrela kri, rudeča srčna kri; zavest ga je zapuščala. V vojašnici so čuli strel ter nemudoma hiteli na kraj nesreče. Vojak se je boril s smrtjo. Duh ma je postal meglen, neprozoren ; telo mu je le-denelo in vendar je še živel. „Ta h" in pokazal je v temo; hipema se vsklonil, lice mu je zarudelo, znak blaženosti se je za trenotek razlit po bledem obličju. Hotel je nekaj naročiti, a glasu ni imel več. Še jedenkrat se je ozrl v domovino sveto, hote se posloviti od svojih dragih. Trenotek še in izdihnil je svojo junaško dušo. — — — — — — — — Preiskava ni mogla najti zločinca, zlasti ker je bil vojak tih in ni imel nikaklh sovražnikov. Sodili so, da ga je ustrelil kak narodni nasprotnik. In kdor pozna razmere v Pulju, kdor ve, kako črtijo onega, ki se zaveda svoje narodnosti, lahko uvidi verjetnost tega domnevanja. Čez dva dni je spremljala vojaška godba mrtveca k zadnjemu počitkn, da mn izkaže zadnjo zasluženo čast, Za krsto pa sta stopala star mož in mlada deklica; prvi molč6 zroč pred-se, poslednja glasno ihteča. Bila sta njega oče in sestra. (Zvršetek). Ako jp drogorodni nasprotnik naroden, moramo biti tiarodui tudi im naši htraui. I u takoj« dau nagib za tvorjeuje narodnih strank t naših zakonodavnih ZH>topib. In U nagib je moćneji, nego vsi gospo-t arski oziri. To pa tem bolj, ker je narodni moment > e Je velevažen tudi z« mero politične moči, am-i-ak je ponenben tndi za gospodarski razvoj. Na rod, ki je duševno razvit v svojem jeziku, prihaja veliko nagleje do cvetja v gospodarstvu, nego bi ruogel to doseči pomočjo tujega jezika. Po takem }e le naravno, da vaaka narodnost ljuboiuiaoo in instinktivno stremi po tem, da si zagotavlja in širi prilike za razvoj. S tem je pojasnjeno, zakaj pu-litiaki In gospodarski nagibi ne morejo paralizo-vati narodnega momenta. Na to se je obrnil pisec do zel6 važnega vprašanja: do socijalaega. In tu nam podaje isto trdite?, katero smo dokazovali tudi ni v ciklu Člankov na adreso stcijalnih demokratov, trditev, da socijalna demokrac.ja ne more in ne sme prezirati narodnega momenta 1 Pisec meni celč, da je sreča za socijalno demokracijo, da je v Avstriji nastopila se le sedaj, ko je postalo nemogeče, da bi jedna narodnost nadvladala drugo. Tako ni mogla gojiti nade, da bi podtala narodno jednotna. Taki poskusi bi se bili izjalovili tudi njej in storiti bi morala pot nazaj k po^tevanju narudi.ega momenta, katero pot nazaj delajo avstrijski odnoaaji že leta sem. Socijalna demokracija je bila prisiljena urediti se po obstoječih odnošajib. Zadovoljili se nora le s stvarno zvezo med seboj in Suvati se nora pre l po>ku3i, da bi postala tudi narodno jednotna. Iz kratka : tudi pri njej je deloval nagib za organizacijo stranke po narodnostih. In ravno a ten, da ses je ločila po narodnostih, zagotovila si je socijalna demokracija svoj obstanek. Ali razumejo ta jezik sucijalni demokrat je v Trstu ?! Ali se jin ne zdi pogubno, da tirajo svoje sodruge v meduarodnost U AKnijo-li, da ue velja tadi zanje gornja nepobitna trditev, da gospodarski razvoj je najhitreji ob opori lastue narodnosti ?! Po nepremagljivem narodaem nagiba se da tudi tolmačiti na videz čudno, v resnici pa povsem naravno dejstvo, da imamo v naših parlamentih skupin, v katerih sede različne politično nasprotne si stranke. Dokler je v nevarnost] narodni interes, dotlej odlagajo radi vsi vse druge stvari. Narod, ki išče svoje blaginje v sebi, je podoben krepkemu možu; ako ne stori tega, mora siromašno prosjačiti pri drugem narodu, v katerem slfldujič izgubi. Horda as pr bliža nekoliko blaginji, ali kako dolg« pot je to 1 Še le daljnji potomci podajajo jeduakovredni člen;. Pisec prihaja torej do zaključka, da je brez-vspešno prizadevanje, ako bi hoteli siliti na politiški in gospodarski razvoj, dokler si državne ustanove — v prvi vrati parlamenti — taki, da narodni nagibi silijo v nedsebojui boj. Moči, ki bi bile poklicane ustvarjati kaj pozitivnega, se v resnici 1h duše med seboj. Ker v parlamentarnih zastopih se vse doseza le a bojem, so vse narodnosti pri* siijene, da uveljavijo svoje zahteve in se morajo urejati kakor narodne stranke! Putem izvaja nadalje: ker narodnim stremljenjem ni nikjer pravega kraja, ker je z narodnim gibanjem spojena tudi velika občutljivost, je jasno, da naša neprimerna ustavna naredba n a-ravnost izzivlje sedanje žalostne razmere. In zaključuje, da tu ni pomoči s takimi krparijami. Dokler se ne premene, oziroma popolne nase u-stavne uredbe, bode le rasla razburjenost. Kje da tiči pomaujkijivost naše ustave, o tem p* prihodnjič. _ DOPISI. Iz Skopega, 17. okt. 1897. (Izv. dop. Ker se je neki dopisnik iz Skopega v cenj. „Edinosti* št. 124 od dne 16. t. m. prav ljuto in srdito zagnal v nojo osebo, predbacivaje mi raznovrstne napake, blagovolite mi, gosp. urednik, dati nekoliko prostora, da zavrnem krivične napade. Najbrže je dala povod ten obrekovanjem sumnja, da sem jaz provzročitelj dopisa od dne 9. t. m. v „Edinosti". Velecenjeno uredništvo mi nore potrditi, da tega dopisa nisem jaz poslal. (Potrjamo. Op. uredn.) Ob enen pa je gnala dopisnika k tem napadon tudi njega škodoželjnost ter oizko maščevanje nad mojo oiebo. Toda k stvari! Naj;rvo pravi dopisnik, da se je god sv. Mihaela obhajal — .prizanesljivo rečeno" — brez petja. Cernu prizanašati ? Dajte torej pravo ime onemu petju ! Po menenju mnogih je bilo eno petje zadoatno v takih razmerah. Ali zahtevate mari od dveh fanti če v cel zbor P Na oČ tano .škripanj« zamolklih orgelj" pa (in naj misli pri tem na inštrument sam, ali pa na noje orgijanje) mu odgovarjam z narodno prislovico: »Čevljar sodi naj kopita'. Bilo je drugih veščakov, nego je g. dopisnik, ki so se izrazili pohvalno o tukajšnjih or« gljah in tudi jaz nisem kak nevednež v orgijanju, kakor bi me rad naslikal moj nasprotnik. Nadalje trdi g. d., da sem jaz kriv, da niso pevci peli, ker jih nisem vabil na vaje. Komu hočete zabivati to v glavo ? Vrabci na strehi čivkajo že, da ed ni vzrok je bil ta, da jim ni dal g. župan dovoljenja za ples. Ali niste nič izvedeli o tem, da so eno uro pred veliko mašo fantje stavili gosp. županu alternativo: »če ne dovolite plesa, ne bode petja v cerkvi iu tudi „duplirjev" ne bo nihče nosil?!' In ako je to znano g. dopisniku, zakaj brije resnici v obraz ter vali krivdo uane ? Ali se mu zdi g. župan ali kdo drugi pretrda kost ? Kar se pa tiče uporabe županske oblasti nasproti služabnika, mislim, da je dopisnik še premlad, da bi snel dajati nasvete g. županu. KakoljubeznjU je dopisnik vščuvauja! Poten mi predbacila trdo srce v narodnem ozira, češ, da sem jaz kriv, da se ne ustaupvi kako društvo. To je pa hud tabak I Gospod I Ali si nisen ravno jaz veliko prizadeval pred leti, da bi se zasnovalo pevsko iu bralno društvo ? Ah ni znano dopisniku, da sen sklical dne 11. febr. 1894. prvo skupščino in dne 24. maja i. 1. drugo v ta namen, da bi ae ukrenilo potrebno za sestavo pravil ? Napravil sem jih jaz, kakor sem se obvezal na skupščini. Ako je drago dopisniku, mu jih se danes lahko pomolim pod nos. Tudi denarja smo imeli že dokaj nabranega v to svrho. Kdo je razdrl vse to?! Kdo je krir? Dopisnik in njega itrankarji naj se udarijo po prsih in naj vsklikajo: 9mea culpa" ! Jaz obžalujem srčno, da začeto ni imelo vspeha. No, sedaj pa naj g. dopisnik napravi enak poskus. Mogoče, da se njemu bolje posreči, nego meni, saj ina „gorko srce za narod"! No, do seda) še nismo nikdar čutili te njegove gorkote. H koncu še jedno vprašanje: kako on tolmači to, da sem ravno jaz kriv, da ni narodnega blagostanja pri nas? Ali se je v Skopem že kdaj ganilo le z me-ziucem v prospeh narodni stvari — brez mene ? In jaz da bi bil to preprečil se svojo navidezno sposobnostjo P1 Dopisnik ne ve, kaj govori. Sledujič meni smešno: „on ima dvojno mero ča$a". Odgo* varjam na kratko: Časa imam res dvojno merot ako gre za narodnost. Tebi ga pa vedno primanjkuje v takih slučajih. In vzgledi ? Tvoje posneme ne Bezajo niti do kolen nojin vzgledom. Glede pajčevine po cerkvi niti ne odgovarjam; najbrže je mislil dopisnik takrat na pajčevino v svoji lastni glavi. S tem sem pri kraji. Na morebitne nadaljnje napade ne bom odgovarjal. Franjo Prencis. Polltiike vesti. V TRSTU, rloe 27 oktobra lt»7. Državni zbor. Zopet so namlatili nekoliko prazne slame. Preko predlogov, da se ministerski predsednik položi na zatožno klop radi dogodkov v Hebu dne II. julija t. 1 prešla je zbornica va dnevni red. V imenu nemških velepos je predlagal posl. B H r n r e i t h e r, da je preiti na dnevni red na sličen način, kakor o prvi zatožbi: dodal je nekoliko graje na adreso vlade. Za obtožbo je prvi govoril Nemec B e n d e 1. Predno je jel naštevati vse grehe grofa Balenija, izrazil je svoje obžalovanje na odstopu Kathreina od predaedništva. Mož, člen židovsko« liberalne stranke je očital skupinam na desnici, da nimajo srca za blaginjo drŽave in ukupnosti, marveč, da mislijo le na svoj interes. Tako je očital strankam v večini člen stranke, ki tepta državne ustanove v blato, ki ugonobljuje parlament, ki ne dopušča nikakega dela za blaginjo ljudstva samo zato, ker — ni več na krmilu onal! Ti gospodje so kakor tat, ki kriči: Primite ga! Posl. Kindermann je delal pjklone Nemcem drugih pokrajin, ker postopajo solidarno z Češkimi Neme-. Puteni je prišel na vrsto neizogiben Wolf Začel pa je z opazko, da se njemu samemu čudno zdi, da govori — da-si iz mlajših poslancev — že v tretjič za zatožbo nin strov. Potem pa je povedal Badeniju, da Nemci sovražijo to vlado. Dokler bode na krmila ta vlada, Nemci ne privola v nobeno razpravo, bodisi katerega koli zakona. Da pa dokaže, da je tudi on pogumen v svojih trditvah, je vskliknil, da Nemci nimajo talenta za šovinistično manifestacije. Človek mora biti res le Wolf, da more zatrditi kaj tacega, po vsem tem, kar prirejajo sedaj Nemci v parlamentu in izven istega I A ne samo pogumen, ampak tudi odkritosrčen zna biti gosp. Wolf. Povedal je namreč naj« nedolžnejšim obrazon, da za nje ima država vred« nost le dotlej, dokler ne spravlja v nevarnost nemške narodnosti, in dokler priznava Nemcem pravice, da stoje na čelu drugim. Ta izjava posl. Wolfova je izzvala živih protestov na desnici. A mož je rasel se svojo nalogo, vskliknivši: .Dose-daj nismo Škilili preko meje, anpak smo gledali tja naravnost in odkrite. Sedaj pa nas s bodali gonijo preko meje. Mi se čutima združene z brati ? Nemčiji !* Ali ni to jako odkritosrčno! In dalje je rekel g. Wclf, da sedq, ko so dali Nemci nekoliko kulture drugim narodon v Avstriji, jo morajo pričeti nositi na Vztok! (Aha! Vsklik stav« čev.) Klasičen je bil vsklik Wolfov: ali menite, da se s tem dviga patrijotizem naroda, ako se grdo postopa žnjim ?!" Tem vsklikon je Wolf najgroz« neje obsodil svojo lastno stranko, kije najgrje dutila patrijotizem v druzih. Za tem je razkril svojo srčno željo : Avstrija naj bi stopila z Nemčijo v tako razmerje, v kakoršnem so združene države nemške. To je, Avstrija naj bi se ponižala na nivo kake nemške državice v žepnem formatu!! Cesar naš naj bi se uvrstil med tiste nemške potentate, ki nimajo nikacega druzega posla več v zgodovini, nego izvajati voljo v Berolinu. Tako ulogo prisojajo Nemci naši Avstriji! — In po takih veleizdajskih izjavah je Wolf zaključil svoj govor grdo profanacijo, da je klical Boga na ponoč. Ko sta se še nekoliko zbesedila podpredsednik Kramar in Nemec Lechner, vršilo se je glasovanje. Vspeh dela ? Velik kup — prazne slame V Zrnja pa naj si išče prebivalstvo — kjer hoće I Pred zaključkom se j« prečital tudi že omenjeni predlog sncijalntov za novo obtožbo ministrov. K položaju. Zadnjič smo rekli, da je vreme jako premenljivo v katoliški ljudski stranki. Se še ni posušilo čruilo, katerin smo napisali to zatrdilo, že so dokaz.11 dogodki vnovič, da j» t^mo raa-tako. V cer^j še se je zdelo, da so se ti gospodje zopet nekolik« sprijaznili z večino, sinoči pa uaa je presenetila v .-s t, da je predsednik zbornice dr. K a t h r e i n odložil svoje čast In da je jasneje, da je to storil zato, ker ni v soglasju z večino, storil je ta toli važen korak, ne da bi bil obvestil o tem skupine na desni. Pa tudi z vlado je baje nezadovoljen dr Kathrein. Zlasti da ni hotel čuti o kakem stiožeiu postopanju proti obstrukciji. Ker se ima volitev novega predsednika vršiti morda že jutri, vaakaku pa te dni, je naravno, da vsi ugib-Ijejo o kand datih za to čast. VeČina je baje za to, da se novi predsednik zopet izvoli iz nemške katoliške ljud^k« stranke. Le ta poslednja h:>če baje kandidirati zopet dva. Kathreina, in se čnje tadi glas, da imenovana stranka n* bi hotela voliti nobenega druzega iz svoje srede raaun Kathivina, ker to da bi bila nekaka nezaupnica dosedanjemn predsednik n. Ostale skupine n.i ve-3;ni — *ako pravijo uaddl|e poročila — pa ne mislijo več na Kathieiua, amp*k na Ebenhocha ali Fuchsa, ali pa na češkega veleposestnika grofa Ze>lwitza. Ako smemo verjeti brzojavki v „Mattir>uw, je Kathrei-nov odstop uplival poživljajoče na večine. Le-ta da se je kazala včeraj zmagosvestnejo nego kedaj poprej. Poleg predsedniške krize vzbuja vso pozornost parlameotariških krogov zadnji govor barona Banifya, iz katerega je razvidno, da se pripravlja Ogerska na izkoriščenje sedanjih homatij v Avstriji v lem zm slu, da izdatno razširi svojo Samostojnost in nezavisnost od Avstrije. Vsakako pa je jasno iz teh izjav, da ogerska vlada ne računa več na to, da bi se moglo v Avstriji ustavnim potom urediti razmerje do Ogerske. To jedno pa je gotovo, da je odstop Ka> threinov poojstril tudi vprašanje nagodbenega provizorija. Sedaj se nora odločiti tako ali tako. O rednosti položaja priča tadi vest, da takoj po svoji povrnitvi na Dunaj vsprejme cesar parlamentarcev Iz raznih skupin, da jih ponči o posledicah, ki morajo nastati, ako se y Avstriji pokaže nemožnost za rešenje razmerja do Ogerske ustavnim potom. Naši Italijani so se poizgubili včeraj nekam tja na stran v grmovje, ko bi trebalo glasovati za ali proti grufu Badeoiju. Junaški vztrajajo torej v svoji taktiki guncanja sem in tja : niso glasovali ne tako, ne tako, da bi jim pozneje ne mogel očitati kdo, da so glasovali tako ali tako. Živio! —Toda včeraj so hoteli biti gospodje še bolj navihani. Poslali so v svet nekoliko peska za oči, češ: predsednik Malfati je imel pripravljeno še posebno resolucijo v imenu italijanskega kluba, ali ni je mogel oddati, ker je bil pozabil prijaviti se za besedo 1 Še enkrat: živio t Resolucija je bila baje prikrojena tako, da se izreka rahla graja vladi, ker ne postopa dovolj liberalno glede zborovanj, a zajedno se izreka, da Vlada ni kršila nobenega zakona, ko je — prepovedala shod v Hebu. Le škoda, da ni prišla v zbornico ta salo-aonska razsodba. Potem bi bili vedeli vsaj, da vlada ni prav postopala v Hebu, a da je - če se pomisli prav — vendar prav postopala. Veče ela-sticitete si pač ne moremo misliti. Daleč so že na Hrvatskem 1 Nekaj že- nijalnega iz „banoviueu 1 Občina Virjo na Hrvatskem je morala izdati sledeči oglas: .Zvedelo se je, da tudi ženske na javnih prostorih v večji družbi rade govore o volitvah. Ker so pa taki razgovori, slasti če jih provzročajo ženske, lahko v povod, da se motit* javna varnost in red iu ker se ženske tudi kažejo agitatorke, lato se opozarjajo prebivalci, da se vzdržd takih pogovorov sploh, posebno pa še* med ženskami. Opozarjajo se posebno oni, ki nimajo volilne pravice, da se kar nič ne razgovarjajo o takih stvareh, ker bi se sicer moralo proti njim nastopiti z naj-večo strogostjo." Župan občine Virje je še pozabil v svojem razglasu št. 1038 dostaviti, da se bode najstrože kaznoval tudi oni, ki bi se smejal radi vsebine tega razglasa. No, presrečna občina Virje v banovini 1 Tebi ne zašije tako kmalu žarek ženske emancipacije, razuu, ako se preselijo vse tvoje zastopnice krasnega spela v — Ameriko. Toda bodimo resni. Stvar je resna in — Žalostna. Silno žalostno je to za zistem, ki se mora posluževati t h k i u sredstev, da duši javno me-nenje in vzdržuje — sebe. Ali usoda nositeljev takih sredstev bi nas ne brigala dalje, ako bi z istimi ne bila v zvezi usoda bratskega nam naroda. V očigled takim ukazom je pač umestno vprašanje: Ali je v Hrvatski še možno govoriti — nočemo govoriti o pojavih ustavnega življenja — ampak o najprimitivnejih pojmih osebne svobode?! Srečni po« daniki države turške — njim je bolje! Daleč so prišli politiški odnošaji na Hrvatskem pod zastavo areda in dela", a še datfe je došel zistem: menda na Bvojo — zadnjo postajo. Dobro je le to, da je često tudi v najžalostnejih dogodkih nekaj tolažbe. In tu je res v veliko tolažbo nada, da je vladaioči zistem na Hrvatskem res srečno dospel na svojo zadnjo postaj ), kjer strojevodje navadno — zapuščajo lokomotivo. Komisar za Kreto ali „Drang nach Osten". Kakor poroča „Wiener Allg. Z«ituug" jo ob soglašanju vseh velevlasti imeno^au provizornim komisarjem za Kreto polkovnik Ssbftffer, doma iz Luksemburga, torej iz Nemčije. Scii&ifer je že dolgo čaia škilil na Kreto ia želel postati administratorjem na tem otoku ter se je sam poganjal za to mesto, katero je baje dosegel sedaj. V ta namen se je pridno učil v novo-grškem jeziku. Ako Schaffer rea pride na Kreto, bode njegova prva skrb, da naj me veliko posojilo v namen zasnovanja gospodarske oprave na otoku, potem pa da reorganizuje vojsko v svrho pacifikacije otoka. Schaffer baje dobro pozna Orijent, kjer je že v nekaterih bitkah služil za vojaka, konečno se je oženil z begato Armenko Dadjano, a katero živi kakor upokojen polkovnik. Stvar se saua na sebi glasi jako priprosto in Scb&ffer utegne postati dober gospodar, istina pa je, da so Nemci zopet neksj dosegli na Vztokn in da nemški upliv ne ostane brez vspeha i na Kreti. Da <*e Nemčija sč svnjim nplivom na jeden J ali drog način pririne na Vztok, o tem ni bilo dvoma, saj je cesar Viljem II. brat grške kraljice. In ako bi hoteli iti še dalje, Nemčija ni imela zadnj" besede pri započetju in razvitku krečan-skih homatlj, kjer se j« spekel zopet debel kostanj za velikonemško politiko. Ia žerjavice potegnil pa je ta kostanj krvaveči grški narod. Ali ne pomeni vse to in ono označeni „Drsne: nach Osten- ? Vztočnia narodom pa, ne njihovim vladarjem, izrecno narodom, katerim ja še ljuba njihova narodnost in domovina, pa glasno kličemo : p a* lite se! . Različne veatl. Flapp je imenovan nadškofom v Gorici. Tako poroča „Piccolo* v povsem pozitivni obliki in označuje to imenovanje kakor veliko zmago Italijanov. Mi se vzdržujemo vsake opombe. Ako se vest potrdi tudi od druge strani, potem spregovorimo tndi mi svojo, in sicer tako odkrito, da bode imel čistega vina pred seboj njegova prevzvišenost. Nemikl In slovanski duhovniki. „Ostdeutsche Rundschau" ima neki članek pod naslovom „Nemški narod — nemška cerkev — nemški duhovniki". V tem Članku se kar peni nemška strast in pan-germansko sovraštvo do Slovenstva. Z ozirom na to, da se namerava leto« izročiti papežu, — tako čitamo v ljublj. „Slovencu" — spomenica v staroslovenskem jezika, v kateri se prosi papeža dovoljenja, da se uvede v bogoslužje zopet ataroslovenski jezik, postavlja se člankar na staliiče — nemškega bogoslnžjn, ka-koršno je uvedel v cerkev Martin Lnther. Člankar svetuje, da se zahteva od Rima nemško bognCastje: „Kar je že jedenkrat bilo, zamore zipet priti, in kar je dovolil jeden papež (Janez VIIT.), ne more odbiti drngi (Leon XIII), kajti sicer se poruši umetno podprto poslopje nezmotljivosti". Ako bi ta nemška misel imela resno podlago in bi vsa vsebina ne bila že znana nemška objestnost, vredno bi bilo, se pečati na širje Šnjo. Ker pa člankar prav izveatno ne doseže tega, česar „želiu, tedaj moramo vso vsebino njegovega spisa smatrati le izbruhom nemškega fanatizma, v katerem še govori sledeče: „Nemški duhovniki, posnemajte slovanske duhovnike! Njihovo delovanje je grozno in vi? DoČim so si slovanski duhovniki V svesti svojega pokoljenja, mislite vi, da morate biti brezbarvni v narodnem obziru. Tam narodna zavest, tu narodno izdajstvo! Kaj vam pomaga vaše slepo obračanje do Rima ? Ali niste ogoljufani vi, duhovniki, proletarci duhovskega stanu ?" Tako Ščuje člankar nemško duhovščino v narodno nestrpnost in želi nvesti i v cerkev politično sovraštvo. Ker je odpadnik Luther uvajal v svojo cerkev nemški jezik, potem hoče postavljati Lutbra nasproti bratoma Cirilu in Metodu, katera sta učila sveto vero v slovenskem jeziku, toda v smislu rimske cerkve. Najbolji znak, kako malo je člankarju v „Ostdeutsche Rundschau" v resnici za vero, pak je zakljaček njegovega opisa, v katerem pravi: „Blagor Vam, ako kličete z nami: nemškemu narodu nemška cerkev, na katere žitvenikih služijo nemški duhovniki nemškemu B >gu !" Komentara ne bi trebalo. No, le jedno opazko. Ako se med slovansko duhovščino krepkeje pojavlja narodna zavest, ako se slovanski duhovnik izraziteje identifikuje z narodnimi težnjami, ako je gorečneji v narodnem pogledu, nego nemški dn-hovnik, je tu le Cisto naravna stvar. S tem se slovanski duhovnik ne pivgrešuje proti naukom ljubezni svoje cerkve, nit: se nunski duhovnik ne pregrešuje proti svojemu narodu. Naravna je taka razlika v postopanju nemškega in slovenskega duhovnika iz tega jednostavnega vzroka, ker ]e Nemcu zagotovljena narodnost, narodnost Slovana pa viti v tisoč nevarnostih. N. mški duhovnik nima po voda, dn bi se utikal v borbe za narodnost, slovanskemu duhovniku pa je tako utikanje — dolžnost! Vabilo na občni zbor pod;*. učit. druStva, ki bo 4. dne nov. meseca v Nabrežini točno ob 10; uri dop. Dnevni red: 1. Praktični uk : čitanje pol ure, naz. nk pol ure s prvo'etniki. 2. Verifikacija zap snika zadnjega zborovanja. 3. „Iz Celja v Kam* nik" — potop, črtica. 4 Predlogi. 5. Pevske vaje. Na obilno udeležbo uljudno va^i odbor učit, društva za Sežanski š. okraj. Odbor „Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico* bode imel svojo redno se|o v soboto dne 30. t. m. pop. ob uri. Himen. V CMm se je poročil narodnjak gosp, Ivan R e b e k z gospodičino Josipiuo Životni« k o v o. Bilo srečno ! Vodovod v Logatcu. Dela za ta vodovod so se ie pričela in t>odo že dovršena do prihodnjega poletja. — Kdor trka, niemu se odpre. Uvoz ovac iz Kranjskega. Ker se je v okraja černomeljskem pojavila nalezljiva bolezen med ovcami, je odredilo c. kr. namestništvo tržaško, da se ne smejo goniti ovce iz omenjenega kraja na Primorsko. Iz ostalih delov Kranjske smejo se ovce dovažati na Primorsko samo po železnici. Iz LJubljane nam pišejo: Naši Nemci in nemškntarji so vam drugi tiči v svoji „politiki", nego smo mi. Ti si mislijo: počasi se tndi daleč pride. „Kranjska hranilnica" jim stavlja vsako leto na stran 20.000 gl. za zidanje nem. gledališča ^kadar bo k&cib 150.000 gld. vkup, prično pa z zidanjem poslopja. — V nedeljo, 30. t. m. se bo pa vktjub protestn obč. sveta vršila tu nemškonacijonalna sla »nos t društva „Siidm&rkischer Sangerbund filr Krtin nad Kttstenland!" Pa bomo že skrbeli Slovenci za to, da se bodo vedli ponižno ti nemški junaki. Kar jim bo manjkalo kulture, jim jo posodimo mi 1 Torej nemška gospoda, le ponižno. Zopat tatovi v cerkvi. Is Gročane v Istri nam pišejo: „V noči dne 25. in 26. t. m. so tatovi vlomili v župno cerkev na Gročani. Zlomili so ključavnico ter odnesli skrinjico z miloščino. Ker je cerkev na samoti in je tndi burja pihala, ni bilo slišati ničesar. Cerkev je uboga, zato toliko bolj občuti storjeao jej škodo". (To j>? v najnovejem času ie mendajtretji slučaj v okraju koperskem, da se je izvršil najgnusrieji vseh ropov: rop v božjem hramu, v>vetišču. Peklenske nravi mora biti lopov, pravi duševni nestvor. ki svojo tatinsko roko skruni svetišča. Prosimo slavne oblasti, sosebno pa pripoinano vrlo orožništvo, da stori vse mogoče, da čim prej dobi v svojo pest gnusne lopove. Op. ured.) Odbor slovenskega akad. druitva „Slovenija" na Dunaji, izvoljen na I. občnem zboru dne 23. oktobra, sestavil se je za zimski tečaj tako - le: Predsednik : phil. Amon Jeršinović, Podpredsed.i iur. Fran Suklje, Tajnik: phil. Ivan Merhar, Blagajnik : iur. Dragotin Dernovšek, Knjižničar: phil. Hinko Vodnik, Arhivar: iur. Alojzij Mesar, Gospodar : iur. Matej Marinček, Namestnika: iur. Ivan Lavrenčič, iur. Fran Vidmar, Pregledniki: iur. Metod Dolenc phil. Ivan Orel iur. Fran Novak. Izpred sodišča. Marijo Luin iz Ajdovščine je bilo ubsodilu deželno sodišče na 4 mesece ječe radi razžaljenja Njegovega Veličanstva. Kasacijsko sodišče je razveljavilo to razsodbo in je odredilo novo razpravo. Ponovna razprava se je vršila predvčerajšnjem in je bila Luin rešena obtožbe. — 26letni E tvar i Seunig je dobil 10 mesecev radi tatvine in pride pod policijsko nadzorstvo po prebiti kazni. Papelov jubilej. Dne 1. januvarja 1898. bode 60 let, odkar je sv. Oče Lev XIII. pel novo mašo. V ta namen se bodo dne l.janavarja brala posebne maše po vsem krščanskem sveta. Doli s sleparjem I Ako je res, kar se Čuje 0 nekem Itahjanu iz Vidma, potem^trebs, da se tega človeka postavi na obtožno klop. Dotični slepar pošilja baje po vsem Sloveuskem in Hrvatskem okrožnice in vabi ljudi na izseljevanje v Brazilijo pod silno zapeljivim; p.goji. Na drugem m-sta lista opozarjamo naše občinstvo na akaz Šenpavelske vlade v Ameriki in prosimo, naj bi ljudje pazili in poslušali naše svarila. Mnogokomu bi bilo seveda ljubo, da se kar največ Slovencev izgubi iz domovine in naredi prostor tujcem. Zlasti iz Notranjskega da je izvAbil slepar že mnogo ljudi. Pazite na sleparja ! Izseljevanje v Ameriko. Vlada v San Paolu v jnžni Ameriki je prepovedala neki firmi za naseljevanje Evropejcev v Ameriki, da nadalje ^naseljuje ljud j v državi. Tvrdka je namarevala naseliti okoli 60,000 ljudij iz Evrope in je razpo* slala svoje agente. Seveda bi v teh 60,000 bilo precejšen del prebivalcev iz Avstro - Ogerske. Z ozirom na ta nkaz Šenpavelske vlade, še bolj pa z ozirom na žalostno resnico, da so izseljenci v poslednjih časih bili grozno varani, ko so došli v novi svet, ker so prišli v roke brezvestnim pijav- kam, agentom tacih naseljevalnih tvrdk, opozarjano slovenske prebivalce, naj se pazijo teh za-peljivcev, kateri obetajo zemljišča izseljencem pod ngednirai pogoji. Taka zatrjevanja so gole, zlobne laii, katere morajo drago plačati izseljenci. Vlada T San Paolo je izjavila, da ne namerava dopuščati več samostojnih naselbin. To bodi v svarilo izseljencem v Sv. Pavel in sploh v Ameriko, kjer so zavladale po največ krajih ialostneje gospodarske razmere, nego so že v Evropi. Ker pa se je nade* jati, da se tadi v Avstriji obrne na bolje v gospodarskem pogledu, je torej že s tega stališča nespametno. opuščati domovino, kjer je še vedno najboljše, dasi je treba pretrpeti to in ono. Ustrelil se j« Josip Pongrac, sedlar v Krškem in sicer na kegljišča neke gostilne. Uzrok samo> moru je neznan. Mačka, ki bere „Piccolo". Nemalo smeha je provzročHa predsinočnen slika v ulici San Cilino, ki vodi k sv. Ivanu. Ondi je ležal blizu svetilnika na cesti star list „Piccola* in pred njim je čepela mačka. Dolgo je strmela žival v vrste časopisa, ne zmenć se za ljudi, ki so postajali in smehom STli na ta Izredni prizor. Konečno je mačka ne> neverjetno stresla z glavo in počasi se obrnila na odhod. ,Piccola" pa je odnese! veter. Ker je pisec teh vrst tudi bil med gledalci, si je napravil sledeči zaključek: „ako je zmajevala z glavo nad listom neunna četirinožna žival, kako ne bi zmajeval z glavo razumni dvonožni ftlovek?* Žrtva štrajkov. Na Ogerskem se je pripetil sledeči slnfiaj: Neka žena. mati treh otrok, je bila pUsiljena štrajkati z drugimi delavci jedne in iste tovarne. Ker pa jo je gnala lakota, sprejela je zopet delo pol starimi pogoji. Na to so jo prisilili Strajkovci, da je ostavila delo. Ker reva ni vedela, kaj bi počela, je obupala in se hotela usmrtiti. Vrgla je najprej svoje osemmesečno dete v vodnjak, potem je hotela utopiti še ostala dva otroka in — sebe. A zabranili so jej in rešili otroka. Potem pa je bila tožena poskušenega detomora (ker zakon se ne ozira na duševno in materijalno stanje obupanega!) in je morala presedeti 4 mesece v zaporu. Ni pa znano, koliko odškodnine so jej dali voditelji Stajka za prebito sramoto in bedo. Velika netre&a na ielsznloi. V Ameriki se je prevrnil v reko Hudson ekspresni vlak, ki je vozil iit Buffala v New-York. Progo je prej izpodkopala voda in vlak se je v najhujem diru udri in izginil v valovih. 98 oseh je mrtvih, nekatere so rešili težkim trudom tako, da so razbili strehe pdgrezlib vagonov in izvlekli iz njih ljudi. Morska lisica. Dne 20. t. m. so vjeli ribiči v Bakru morsko lisico. Žival je dolga štiri metre in tebta čez dve sto kilogramov. To čudovito ribo nanerarajo poslati posredovanjem gosp. Barača v v zagrebški coološki muzej. Nepravi poklic. Socij ali stični poslanec Geil-lenberger, katerega je nedavno tenu zadela kap, ravno ko je dovršil neki svoj govor v državnen zboru nemškem, je bil ključar iz Niirnberga v Bavarski. Človek je bil izboren zastopnik socijalistov v'državnem zboru, ali'pred zbornico učenih ljndi je težko govoriti onemu, ki se ne čuti v svojem elementu. Zato je menda ta govor toli razburil ndrubernskega poslanca, da ga je zadela^kap. Ne, ni vsakdo poklican..... Najnovejie vesti* Dunaj 27. (Zbornica poslancev). Finančni ■inister je predložil zakonski načrt za uravnavo plač državnim slugom. Potem so pričela glasovanja po imenih. Do 2. ure 45 m. popoludne je bilo že 9. glasovanj. Glasovanja se nadaljujejo. Dunaj 27 Uradni list objavlja naredbo ju-stičnega ministerstva od 7. oktobra 1897 o polaganju sodnih spisov pri občinskem načelniku v Trstu. Petrograd 27 „Novoje Vremja" dokazuje, da princ Josip pl. Battenberg bi bil najsposobneji guvei ne na Kreti, in sicer po svojem nemškem pokoljenju in po svoien zakonu z črnogorsko princezinjo. Atene 27. Nekaj stotin Tesalcev se je že povrnilo donanv. Splošna povrnitev se bode vršila, ko se odloči o podrobnostih. Brzojavna zveza med TurAko in Grško je zopet odprta. V Tesaliji je že ostra zima. Zapadel je sneg. Zobobol olajšujejo zobne kapljice iekarja Piccoiija v Ljubljan (Dunajska cesta) rano z NajviSjim p it. prejasno gospe^prestolonaBladnice-udove nadvojvodinje it«re ao bil« odlikovane jim priznanjem Nj. c. in k. Štefan tj* Steklenica velja l>0 kr. Tužnim vest, da je njihova predraga srcem naznar\j«yo podpisani sorodnikom in prijateljem prežalostno ^ lihova predraga mati, oziroma tašča in stara mati, gospa g B % ii danes zjutraj ob 4. uri po dolgi in mučni bolezni, previdjena se svetot^jstvi v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage se prenesejo jutri, v četrtek dne 28. t. m. naravnost na pokopališče sv. Ane. TRST, dne 27. oktobra 1897. Ema Abram, Julya Neth, hčeri. Ivan Abram, Gustav Neth, zeta. Rudolf in Ema Abram, Irma, Ana in Erminia Neth, unuki. Trgovinah e bMojavkc lai vasll.| BadlUVeita. fužino« 7,u jeaen —.--•— Pfieuitin att spomlad 1898 11.78 do 11.80 Ovca za spomlad 6.34 6.36. — Rs za jesen 8.70 8 72. Koruza r* maj-jnni 18«?. 5 14' 5.15 Pftenioa nova od 78 kil. f. ISSBO -12.90 >1 79 kilo 12 H5 18 — od 80 kil f. 13.05—1310 , od m. kit. 1 13,15 13 20 od 82 kil. for. _._. 6*30 9.— j.r 6-15* 6'45 Pšenica: Slabe ponudbe, omejeno povpraševanje, trg mla&en. Prodaja 24000 mt. st. Vreme : lepo, < ratffc. Nera.inintm 52 25 London 10 Lat........Il9.ti5 Napoleoni ......... 9.52 SO mark . . 11.75 ino «t*r. . . . 15.10 109.10 102.35 122.90 101.45 352.-119.85 9.52'/, 11.75 45.10 ZAHVALA. Podpisani odbor izreka tem potom svojo dhj'-piisrčuejšo zahvalo vrlemu tamburaškomu zboru od Sv. Mir Magd. spodnja za prijazno sodelovanje na naši veselici dne 24. t. m., — g. J. Sancinu, dolinskemu županu in č. g. A. Šćituju, ricipanj-skemu duhovnu, za uenarni prispevek za veselico; — g. Jan. Granduču za brezplačni odstop krasne dvorane j vsem pevkam iu pevcem diuitva .Slavec« in njega pevovodju za divno petj-^; — domačim igralkam in igralce«, ki so častno rešili svoje uto-je, kakor tudi vsem udeleženc-m, ki so pripomogli, da se ie veselica — navzlic d < v jej burji — »»ponesla v vsakem pogledu sijajno. Živeli! Odbor bralnega in pevstega društva .Slavec". V Riciaaujin, 26. oktobra 1897. IsTzALOGA pohištva in ogledal^ <3> Rafaela Stalia «S> <3> Via Malcanton it. I. «£> <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <£> <3^. sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in ^^ železnih blaganj, po cenah, da se ni bati ^r^ ^ konkurence. ^ k $$$$$$$$$ axxzxxx XX Zaloga pohištva in tapetarij lastnega izdelka, t ulioi Cordaiuoli it. 2, (nasproti | pivarno „Aurora") kompletne zakonske sobe In jedilnice, železno pohtitvo In kuhliiftko pohištvo po izvanrednih cenah. Provzemljem naročbe v vsaki stroki. ■t.t.t.t.t. Udani O. Dalla lorre. .▼.▼.▼.▼.t.T^T: r><><><><><><><><><><><><^ X Hotel Volpich J j,pri črnem orlu4 (Aquilanera) j v A v T R B T Via S. Spiridione, Corso, Via S. Nicolb, najbolj v središču popolnoma na novo opravljen. A popolnoma na novo opravljen. £ Jkopelji, voz k vsem vlakom. J V V pritličju .Restavracija Piiseu" v A od F. Volpich a. A Uniforme za jednoletne prostovoljce vst-li orožnih \r-t po nnjniiji ct-iii in vjmI<.> vrstne vojaške oprave po originalnih tvorniških cenah, kaker tudi civilna obleke po najnovejšem kroju in fazonu pri Franu Jirat) *nvod za uniformiranje Ulica Caserma Stev. 9. J Domača slovenska gostilna FRANA VALETIĆA v ulici Solitario št. 12. Podpisani priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. Toči vipavska vina, bela in crna, po najnižjih cenah. Kuhinja je preskrbljena vedno z jedačami. Postreže se tudi pristnim brfojovcem, tro-pinovcem in sRvneem itd. Udani Fran Valetič. Y „Narodnem domu" v Barkovljah dno frišen kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje v pecivo tudi domač kruh. Matija Martinčič. Ulica Dnnota Stev. 9. Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. A-bonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota Stev. 9. S o o 3 O ? < «0 Svečar v I IfflPAft Solkanska cesta Gorici J« IWIi*1ll §t. 9. priporoča Telečaatitemu svećenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu obiinntvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 nč. Ha so one nv-fit, koje nosijo pretokolirnno tvorniino znamko, nepokvarjene, jamčim bo svoto 1000 kron. Sveče nlr.beje vrste za pogrebe iu poBtran-ko razsvetljavo cerkva dobivaj" se po jako nizkih cenah. Prodfjein tudi tamijan za carkve: Laorimn najflneji.......k'gr. po gld. 1.20 n običajni....... n " » .................. n n » Blngo poSiljn be na vho strnni avstro-ogerska moli arhije poštnine prosto. ^ Izložba pohištva in tapetarij j z Dunaja in lz Trat«. ¥ od ANGELA DELPIN ) Via Torrente 32, I. n. nasproti gledališču Armonla Jedini knj, kjer se dobivn znres dobro pohištvo. Fina oprava in spalnice od 236 gld naerej. — Oprave z n jedilnico od 16« gld. do 260 gld , vsakovrstne solidne mobilije za vsaki stnn. 8<>be od 136 do 1H0 gld. Kadi neznatnih troSknv njyfiin-nine in drngfga so pravo konVuronČne c