Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 I,In polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedei|ska Izdala celole no v Jugo-slavlfl SO Din. za Inozemstvo lOO D S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I sfolp. peUl-vrslo mnll oglasi po 130 In 2 D.večji oglasi nad 43 mm v i SI ne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 DId □ Pri veOem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljka !n dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici Al. 6 lil Kolcoplsl se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne sprelema/o j- Uredništva telefon il. 2050, upravnlšiva it. 232S PolUičen lisi sta slovenski narod Uprava /e v Kapilar levi ut.At.H ->- Čekovni račun: C/ublfana itev. 10.430 ln 10.349 xa Insera te. Sara/evošl.7Sti3. I.uqreb it. 39.011, Praga In Dunal 4/. 24.797 J. Šedivf: Ukrajinski problem. Vsa evropska politika stoji pod vplivom diplomatskega boja med Anglijo in sovjetsko Unijo. V tem času je postalo ukrajinsko vprašanje zopet pereče. Kajti usode več kot tri-desetmilijonskega in tako probujenega naroda kakor je ukrajinski, ni mogoče trajno rešiti na tak način kakor se je to zgodilo po svetovni vojni. Poljaki so pridružili svoji državi okrog 8 milijonov Ukrajincev, Romunija jc dobila Besarabijo in Bukovino s 700.000 Ukrajinci, ruski in deloma ukrajinski boljševiki so zasedli ozemlje, ki ima sedaj kot sovjetska Ukrajina z narodnimi manjšinami 28,720.000 prebivalcev. Boljševizem jc sicer zavladal v sovjetski Ukrajini in dal Ukrajincem narodne pravice, ni se mu pa posrečilo zboljšcvizirati ukrajinskih kmetov in uničiti starega nasprotja med Ukrajinci in Rusi. Kljub vsemu boljševiškemu nasprotovanju se vedno bolj razvija ukrajinski nacionalizem, ki teži po popolnoma samostojni, tudi od Moskve neodvisni Ukrajini. Ruski boljševiki dobro vedo, da je Ukrajina najbogatejši del sedanje boljševiške zvezne države in kako ogromno bi izgubila s popolno osamosvojitvijo Ukrajine boljševiška država tudi v političnem oziru. Ruski diplomati sc zavedajo nevarnosti, ki jim preti od rešitve ukrajinskega vprašanja. Zato si skušajo zagotoviti predvsem naklonjenost Bclorusov, na katere bi se mogli nasloniti Ukrajinci, ker imajo Bclorusi in Ukrajinci enake težnje. Tako postane jasno, zakaj je Rusija šele sedaj pridelila beloruski republiki 15.786 kvadratnih kilometrov s 550.000 Bclorusi, ki so bili dotlej pod rusko republiko in to kot odgovor na zatiranje Bclorusov na Poljskem in kot proiest proli zapiranju beîo-rrskih poslancev na Poljskem. Dočim Moskva s skrupuloznostjo deli Ukrajincem kakor tudi drugim narodom narodne pravicc, pa si skuša zasigurati čim več voliva na vodstvo boljše viške Ukrajine. Mo-sicva se boji zlasti AngTijc, ker sc ruski politiki zavedajo, da bi sedaj Anglija /. vso močjo podpirala poskus odcepitve boljševiške Ukrajine od Moskve. Ukrajinski politiki bi imeli tem večjo oporo v Angliji, ako ne bi zahtevali združitve ukrajinskega ozemija pod Poljsko in Romunijo s samostojno Ukrajino tako dolgo, dokler angleška diplomacija potrebuje ti državi. Gotovo ni slučaj, ako so so začele zadnji čas javljati brešure o ukrajinskem vprašanju v angleškem jeziku. Ni slučaj, čc se je vršil turkološki kongres v dobi, ko je začela igrati nova Turčija važno vlogo. Kongres za ureditev beloruskega pravopisa lanskega leta se je vršil v dobi, ko je Poljska začela še krutejše kakor prej zatirati belorusko narodno manjšino. Kongresi in ekspedicijc, ki se bavijo z zdravstvom in prirodnimi vedami, imajo svoje politično ozadje. Prešiniti hočejo ostale narode, zlasti Ukrajince in Beloruse, s spoštovanjem do ruske kulture in boljševiške Rusije, zmanjšati težnje po osamosvojitvi in z odkritjem pri-rodnih bogastev pripraviti Rusijo za slučaj, da se odtrga od zveze z Moskvo bogata Ukrajina ali pa sc vsaj gospodarsko in politično čim bolj osamosvoji, Moskva se zaveda, da se v Ukrajini nekaj kuha. Kratka poročila glavnega ukrajinskega boljševiškega lista, harkovskih »Visli«, povedo marsikaj, čc se te vesti dopolnijo z razlago nepristranskega ukrajinskega dnevnika »Dilo«. Tako je n. pr. »prostovoljno odstopil« ukrajinski komisar za prosveto Šum-skij, ki velja za »notorno znanega ukrajinskega nacionalista«. Ukrajinski komisar zunanjih zadev Šlihter, ki ga Moskva sumi separatističnih teženj, je prevzel začetkom tega meseca v zunanjepolitičnem oziru brezpomembni resor poljedelstva. Ni se dal komi-sarijat ukrajinskih zunanjih zadev Škripniku, kakor se jc pričakovalo. On namreč hoče čim večjo gospodarsko in politično neodvisnos't Ukrajine od Moskve in gotovo nc bi tolmačil in urejal državnopravnih odnosov Ukrajine z Rusijo v korist Moskve. Bolj kakor doslej pa vzbuja sedaj pozornost, da so višji konzularni in diplomatski uradniki boljševiške Unije skoro sami Rusi. Želeti je, da v sedanjem težkem zunanjepolitičnem položaju Jugoslavija stopi v redne zveze z boljševiško zvezno državo, ki bo pri sklepanju pogodb z Jugoslavijo pač sedaj po-pustljiveiša kakor bi bila pred leti. Pogrešno in usodno pa bi bilo, ako bi gradila Jugoslavija vso svojo vzhodnoslovansko politiko samo na Ruse in ne bi računala tudi г Ukra- jinci in Belorusi. Ze sedaj je treba vreči v ogenj drugo železo za slučaj, da bi začeli igrati Ukrajina in Belorusija večjo vlogo, če tudi bi ostali v zvezi z boljševiškimi republikami. Ukrajina tudi v gospodarskem oziru mnogo bolj dopolnjuje Jugoslavijo ko sama Rusija. Ukrajinska narodna duša in jezik sta južnim Slovanom, zlarti Slovcncem, mnogo bližja kot ruska mentaliteta in ruski jezik. 'Za bodočnost tudi ni brez pomena, da je /. italijanskim priznanjem besarabske romunske meje ves ukrajinski narod dobil istega »pri- jatelja kakor Jugoslavija z italijansko-alban-sko pogodbo. Zavoljo tega pa seveda ne smemo biti manj iskreni prijatelji ruskega naroda. Zla sti mladina mora posvetiti svojo pozornost ne samo ruskemu narodu in ruski kulturi, kakor to priporoča moj spošiovani g. kritik Mlinar v letošnji »Mladini« št. 4.-5., temveč vsaj toliko ludi Ukrajincem. (P S. V tolažbo g. Mlinarju si usojam pripomniti, da sem se žc eno leto pred njegovim člankom zavzemal v uvodniku belgrajske »Pravde- s polnim podpisom za priznanju sovj. Unije.) ffalija se boli ankete. Belgrad, 23. marca. (Izv.) Zunanji mini- j ster dr. Ninko Peric jc na vprašanje časnikarjev dal sledečo izjavo: »V trtnutku težke obtožbe v javnosti, da naša d'žava pripravlja vpad v Albanijo, sem v narodni skupščini izjavil, da smo voljni dovoliti anketo celega sveta. Lahko vam rečem, c'a se jc tem mojim besedam pripisovala velika važnost. Zalo vam lahko ponavljam, da smo voljni sprejeti anketo, ki jo odredi D. N. kot kompetenino, da preišče albansko in našo mejo in vzame v roke vprašanje o izviru nevarnosti. Ako D N. ugotovi, da je pretila opasnost miru, naj dovoli to anketo.« Ta Perice v a izjava je prišla v pravem času, kajti dejstvo, da smo pripravljeni do-pusiiti anketo, jc vzbudilo splošno zanimanje ■ačuri bo pravočasno sprejet. PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA SPREJET Z VSEMI HA ZEN ZEMLJORADN IsK EGA. GLASOVI ZBORNICE Belgrad, 28. marca. (Izv.) Proračunska debata so nemoteno nadaljuje. Vlada je odločno mišljenja, da je treba proračun sprejeti do 1. aprila in misli, da ima za to po sedanjem poslovniku tudi možnost. Zato je gotovo, da se bo pr.hcdnje dni napravil, načrt, kako bi se mogel do 1. aprila sprejeti sedanji proračun. Tudi med opo.'icijo je danes zavladalo veliko milejše razpoloženje. Dosedaj je opozicija že precej popustila od svojega prvotnega ob-str akcijskega stališča. Edino radičevci se vztrajajo na tem iu prjavljajo celo vrsto govornikov, da bi preprečili normalno sprejetje pr računa. Daues pa so tudi oni precej popustili. Pri vojnem ministrstvu se niso upali nastopali, marveč so dali samo kratko izjavo, da bodo glasovali za ta proračun. Ta nastop je preračun jen na to, da bi na vsak način prišli zopet v vlado. Na današnji seji, ki se je vršila dopoldne, popoldne in zvečer, sta bila sprejeta dva proračuna, proračun finančnega in proračun vojnega ministrstva. Nato je prišel v razpravo proračun ministrstva za javna dela. PRORAČUN FINANČNEGA MINISTRSTVA. K proračunu finančnega ministrstva so govorili hrvatski federalist dr. Milovan Zanič, musliman Šalili Baljič in samostojni demokrat dr. Sveti*lav Popovič. Na popoldanski seji sta govorila zeml.oradnik Ji ca Jovanovič in ra-dičevec Trnjar. Nal'o se je vršilo glasovanje. Vladua večina je proračun sprejela. PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA. Nato je vojni minister podal dolg ekspo-ze. V njem je naglašal, da znaša sedanji proračun 2 milijardi 348 milijonov 449 tisoč dinarjev. Od lanskega leta je manjši za 6-1 in pol milijona. Ta vsota ne samo ni velika, marveč je z ozirom na potrebe vojske zelo maji na. V Franciji znaša vojni proračun 18 odstotkov, v Italiji 28 odstotkov, v Bolgariji 18 odstotkov, v Turčiji 60, v Grčiji 52, v Albaniji 41 in pol odstotkov celokupnega proračuna, naš proračun pa 20 odstotkov. 1/. tega se vidi, da naš proračun ne predstavlja vsote, ki je potrebna za mnogobrojne potrebe armade, zrakoplovstva, mornarice in obmejnih čet. Od lanskega leta zmanjšani proračun je dokaz, da varčujemo do skrajnih mej. llekrut-ni kontingeut znaša 9Ô.OOO vojakov in korpo-ralov. Po njegovih navedbah je stanje armade v Sloveniji najboljše, tako glede vojašnic, kakor glede prehrane. Po njegovem mnenju DR. LESKOVAR V BELGRADU. Belgrad, 23. marca. (Izv.) Danes jc prispel v Belgrad mariborski župan in predsednik mariborskega oblastnega odbora dr. Lc-skovar radi zadev oblastne skupščine in mariborske občine. Takoj po svojem prihodu je in najrazličnejše komentarje. Brez dvoma je že pripravljenost naše države, da kaj takega dopusti, zelo ugodno vplivala na zunanji svet. Pokazala je, da so vesti o naši pripravljenosti za vpad v Albanijo običajne italijanske intrige. Samoobscbi se i mogel pristati na sodelovanje z njimi. Videl som, da delajo s staro taktiko, da lovijo na vse strani, kdo se prej ujame. Ce so res razgovarjaino za sestavo vlade, potem jo treba povedati, s kom se razgovarjajo iu katero stranko se misli sodelovati. Drugače se vodijo pogajanja za koalicijo, drugače za široko koncentracijo. Potrebno je vedeti, s katero stranko bomo sodelovali, da se lahko opredelimo. Vsaj to se mora jasno vedeti. Ne moro se istočasno razgovarjati na več strani. . Kaj mislite o možnosti ustvaritve parlamentarne zajednice, kakor jo je zamislil Srskić'.' »Zajednice se ne ustvarjajo tako na hitro po želji nekal« rib politikov. Za zajednico je treba medsebojnega zaupanja in enoduš-nosti v važnih političnih vprašanjih. Zajedni-ca se sestavlja po dolgem skupnem delu, ne pa na hitro. Mi smo /. JMO sodelovali dve leti, predno smo ustvarili zajednico. Morali smo se v praksi prepričati, če obstojajo vsi pogoji za zajednico. Zajednica se ustvarja, ko se razvijejo za to povoljni pogoji. Teh pogojev pa za zajednico. kakor bi jo želel Srskic, ni. Mi ne vemo, ali sploh obstojajo potrebni pogoji za koalicijo.« »Pa vendar bi lahko sestavili koalicijo / radikali. : »V poslednjem času se zdi, tla so se v tej smeri razmere zboijšale. Odvisno jo ocl tega, kdo od radikalne stranko jo sestavlja. Eden to lahko stori, drugi ne more. Kar la'hko stori Janko, ne more Marko. Potrebno je, da vzame delo v roke tista oseba, do katere imamo zaupanje. >Torej gre za osebnosti ? •Ne. Ne gre za vprašanje oseb, marveč za medsebojno zaupanje iu lojalnost. Če me kdo petkrat opehari, kako bi se tnogel šestič z njim pogajati za sodelovanje? Tu no gre za vprašanje oseb, marveč /.a sistem. Mi ne napadamo Maksimoviča, nego sistem, ki ga izvaja. Zato no odgovarja on sam. Zato mi. slim, da bi bilo potrebno, razširiti obtožbo tudi na predsednika vlade Nikolo Uzunoviča. On ravnotako odgovarja /л\ ta sistem.' :>Pa vi se morate razgovarjati s tistim ki predstavlja radikalni klub, če se želite razgovarjati z radikali.< Kdo predstavlja radikalni klub? Kdo lo lahko pravi? Vi pravite klub, jaz pa pravim, da je to vprašanje.« AMANDEMENTI. Belgrad, 23. marca. (Izv.) Finančni, odbor je danes nadaljeval razpravo o amandementih. Sprejelo sc jc večje število amandemen-tov, o katerih smo bili žc svoječasno poročali. POGREB SEKAVSKEGA KNEZ0ŠK0FA. v Gradec, 23. marca. (Izv.) Ob veliki udeležbi z vseh strani se je danes izvršil pogreb sekavskega škofa Schusterja. Pokopal ga jo /. velikimi svečanostmi kardinal Piffl. Pogreba se jo udeležil tudi škof dr. Karlin v spremstvu stolnega kam nika Tomažiča in kanonika Jane/.iča, škof iz Linca, solnograški škof in sekavski pomožni škof dr. Pavlikowski. Rim. 23. marca. Bivši poslanec in zp «Ion Sturzoni glavui tajnik krščan. ljudske stranke De Gaspari je bil aretiran, ko je ravno hotel odpotovati iz Iluliie v Jiufoilaviiu. Govor dr. Besednjaka v rimskem parlamentu. ITALIJANSKA VLADA TAJI, DA HOČE RAZNARODIT1 SLOVANSKO MANJŠINO. -ITALIJANSKA VLADA SE ZARADI MEDNARODNEGA POLOŽAJA BOJI PRIZNATI SVOJO NASILNO POLITIKO NAPRAM PRIMORSKIM SLOVANOM. t Rim, 23. marra. (Izv.) V debati o proračunu n.iučnega ministrstva je povzel besedo poslanec dr. Besednjak iu v daljšem govoru izvajal, kako postaja sistem nasilnega raznarodovanja pod naučnim ministrom Fe- delejem vedno ostrejši in neizprosnejši. Dr. Besednjak je ugotovil, da je bil naučni minister v svojem govoru v zadnji debati o nauč-nem proračunu zagotovil, da se bo zavzel za slovanske učitelje, ki bi prišli po znanem zakonu o državnem mišljenju uradnikov v pre-iskavo, da bi se jim ne zgodila nobena krivica. Toda ta izjava ni imela nobenega uspeha. (Minister Fedele nervozno ugovarja in neprestano vpada dr. Besednjaku v govor.) Dr. Besednjak ugotavlja, da so se slovenski učitelji odstavili samo zaradi svojega slovenskega mišljenja in se jim ni dala niti možnost, oziroma priložnost, da na obdolžitve odgovorijo. Govornik ostro obsoja način, kako se je tozadevna ministrska odredba izvršila in obdolžu-je zlasti tržaškega šolskega nadzornika, da je brez vsakega obzira nastopal. Fedele : »Jaz nisem odstavil -amo slovanskih učiteljev, ampak vse učitelje v državi, ki so očitovali sovražno mišljenje proti narodu.« Dr. Besednjak nadaljuje, da se odslej tudi verouk od četrtega razreda naprej poučuje v italijanskem jeziku. »Borba proti slovanskemu jeziku in kulturi se je razširila tudi na druga polja.« Radi te dr. Besednjakove trditve je nastalo v zbornici veliko razburjenje. Predsednik zbornice izjavi, da ni res, kar dr. Besednjak -trdi. Naučni minister Fedele se je takoj vzdignil, da odgovori dr. Besednjaku. Izjavil je, da ni resnica, da bi politika vlade merila na raznarodovanje slovanske manjšine. Italija hoče samo v svojih mejah braniti svojo civilizacijo. Tajil je tudi, da bi se verouk poučeval v italijanščini in trdil, da se poučuje v slovanskem je iku od slovanskih učiteljev. Na sred-niih šolah so se celo otvorili slovanski kurzi. Kar se tiče otroških vrtcev, pošiljajo slovanski starši svoje otroke vanje prostovoljno. Učitelje pa je odpustil samo one, ki so se udeleževali protiitalijanskih in protiTaši-stovskih manifestacij. Italijansko-jugoslovanski spor pred francosko zbornico. Pariz, 23. marca. V včerajšnji zbornični j seji je zunanji minister Briand odgovarjal : na socialistično interpelacijo glede italijansko- i jugoslovanskega spora. Ob napeti pozornosti i celol.upne zbornice je izvajal ZUNANJI MINISTER BRIAND: Ako bi hil prepričan, da bi mogla javna razprava 0 dogodkih, na katere hočejo inter- I pelanti opozoriti vlado in zbornico, kakorkoli koristiti stvari in napotiti spor proti enemu koncu, kakor ga vsi želimo, bi bil jaz sam prvi, ki bi zahteval takojšnjo razpravo. Toda j ne mislim, da bi to moglo biti koristno. Zato prosim interpelante, da se odpovedo svojemu vprašanju. Morem jih zagotoviti, da se usmerjajo drgodki po na„normalnejši poti nasproti zadovoljivi in miroljubni rešitvi. Francoska vlada je od prvega početka zavzela stališče v prid taki rešitvi. Brez odlašanja je sveiovala lam, kjer je imela vpliv, zmernost in razumnost. Poudarjam, da se je to zgodilo v popolnem 1 sporazumu z Anglijo in Nemčijo. Bclgrajska vlada je podala v skupščini izredno poštene in zadovoljive izjave, da more mednarodna preiskovalna komisija ugotoviti, da so proti njej dvignjene obtožbe neresnične. Zato upam, da zadovoljiva rešitev ne more izostati. Ne rečem, da se bo dosegla ta rešitev nocoj ali jutri, a znamenito je že, da moremo gojiti tako dobre nade. Gotovo je v položaju Evrope in sveta še mnogo možnesti za razne nevarnosti; svet je doživel potres, od katerega se še ni opomogel. Kljub temu je napravil mir v teh zadnjih letih velik korak naprej ter se tako okrepil, da ga grožnja, pa bod'si tudi diplomatičnega značaja ne more na mah spraviti v nevarnost. Ugodni element obstoja v sporazumu, ki se je ustvaril med velesilami za sodelovanje, kadar je treba. da se razženo oblaki. Francoska vlada, ki jo preveva živa želja po miru, je vesela, da so se tudi vse druge dežele pridružile za skupno mirovno akcijo. Socialisti in komunisti se s temi izjavami zunanjega mnistra niso zadovoljili in so viharno zahtevali, da se razprava nadrljuje. Socialistični govorniki so ostro napadali italijanski fašstovski režim. Src'alt st Font an i er je nnglašal, da je Briandov optimizem neopravičen -in da so še ra legi za v. nemir jen je. Čudi se, zakaj se stvar ni takoj izročila Društvu narodov, ker je sedenji položaj na Balkanu podoben onemu pred letom 1914. Komun st Berton si od Društva narodov ne ol eta uspeha in zahteva, da naj se zbornica točno obvesti o položaju. Vpraša zunanjega ministra: Ali je res, da se pripravlja Italija na okupacijo Valone? Kakšne so posledice tirans ega pakta? Ali je res, da Ju-g slavi a koncentrira svoje čete in Italija svojo mornarico? — Govornik ostro napada fašistovski režim v I talij i in izraža kontno svoje začudenje, da Društvo narodov ni niti mislilo na to, da bi se takoj pečalo z Albanijo. Poincare pripomni, da se Društvo narodov ni pečalo z albanskim vprašanjem, ker je bila to vprašanje že prej rešila poslaniška konferenca. Vodja socialistov B 1 u m je istotako ostro govoril proti napadalnemu fašistovskemu režimu v Italiji. Rekel je: Sedaj se govori o mirnem poteku dogodka, a še pred 48 urami se je vprizoril velegrozilen diplomatičen manever. Nisem z Jugoslavijo, toda prepričan sem, da ne goji nikakih vojnih nakan. Kar se t če Francije, je v njenem lastnem interesu, da nemudoma odgovori na podtikanja italijanskega tiska, da v Jugoslaviji hujska. Treba je vedeti, da je res pretila nevarnost, da se krši mir in kdo je bil tisti, ki je hotel v Evropi za/gati vojno. Parlament in vlada se morata zavedati nevarnosti, ki jo predstavlja danes fašistovski režim. BRIAND ponovno ugotavlja, da razprava ni oportuna in zavrača napade na odgovoren režim, ki ga je sprejela za svojega kaka druga dežela. Da se franco ka vlada ni varala, priča dejstvo, da se razvi.ajo dogodki v ugodnem zmislu; a treba je premisliti, da more kaka neprevidna beseda vzbuditi novo vznemirjenje. Francoska vlada je prepričana, da je v polni meri storila svojo dolžnost. Francija, Anglija in Nemčija so zavzele isto siališče in skupni napor tolike važnosti se ne more izjaloviti. Zakaj se ni si.tiralo Društvo narodov? Dežela se ne sme vda ati iluziji, da more Društvo narodov delati nenadne čudeže. Društvo ima v varstvu pogodbe ki jamčijo neodvisnost in to je edina stvar, ki se ga tiče. Socialisti govore zgolj s strankarskega stal šča. Jugoslovanska vlada natančno ve, kaj ima storiti. Jugoslovanska vlada je v celi zadevi pokazala najlojalnejše in najpoštenejšo ravnanje in po zaslug' njene zmernosti so dogodki, ki bi bili megli tudi hujše izpasti, izpadli mile-je. Dogodki so krenili na dobro pot. Čemu ofcvarjati razpravo, v kateri bi mogla ena sama neprevidna beseda povzročiti konflikt? Morda se bo mogla kasneje vršili velika razprava o celokupni zunanji politiki, o sedanjih dogodkih odločno odklanjam vsako nadaljnjo besedo. Zbornica je Briandove izjave sprejela z velikim odobravanjem in proti glasovom social stov in komun stov sklenila, da se raz prava o socialistični interpelaciji odloži na nedoločen čas. Nove italijanske hujskanje. v R:m. 23. marca. (Izv.) Nekateri veliki listi, med njimi »Corriere della Sera« prina-š;.jo na uvodnem mestu brzojavko poluradne »Agenzie Štefani« iz Belgrada, ki se glasi: Do/.nava se, da so bila pogajanja za dosego ameriškega posojila Jugoslaviji v znesku 30 mil jonov dolarjev, o katerem se je te dni razpravljalo, prekinjena in sicer radi vesti o vojnih priprav ah Jugoslavije. »Corriere della jugoslovanskim sporom in pristavlja tej vesti še poročilo, da je Pellegrinetti dobil nalog, da svetuje Jugoslaviji, naj bo v vsej zadevi umerjena. »Secolo«, ki je do nedavna liberalni list, se hoče mend«< s tem prikupiti fašistom, katerim »Secolo« ni več potreben in ga hočejo ustaviti. Rim, 23. marca. (Izv.) Ultrafašistični list »Tevere« z zadoščenjem ugotavlja, da je jugoslovanska vlada takoj dala zadoščenje radi izpadov Vilderja proti Bodreru. V spor z Jugoslavijo Društvo narodov ne bo .poseglo, češ da tu ne gre za italijansko-jugoslovanski spor, temveč le za italijansko ovadbo evropskim velesilam proti Jugoslaviji, ki predstavlja akt najvišje mednarodne morale. Italija je opozorila vse, ki hočejo pogledati v to temno framasonsko jugoelovanslft zadevo. Italija je dolžna jamčiti neodvisnost Albaniji in je pripravljena to pokazati né le na papirju, ampak na licu mesta, če bo to potreba. n Angleško časopisje na naši strani. Loindon, 23. marca. Jugoslovanski poslanik se je oglasil na tukajšnjem zunanjem uradu in imel pogovoç z zunanjim ministrom Cham/berlainom. Zagotovil je, da v Jugoslaviji ni bilo n kakih mobilizacijskih odrç4b, ker za to ni bilo nikakega povoda. Sir Austen Chamberlain je svetoval naj ve"; o zmernost. Po splošnem mnenju je pripravljenost jugoslovanske vlade, da se spor razčisti z imenovanjem vojaške strokovne komisije, zelo olajšala položaj. Merodajni krogi so mnenja, da se taka komisija dejansko sestavi in tako spor začasno reši. Na vsak način naj bi komisija, tako men'jo tukajšnji krogi, svoje delo ra: širila tudi na ono stran albanske meje. Ne izključuje se pa idi misel, da bi se stvar vendarle poverila Društvu narodov. Na Foreign Officeu se je zglasil tudi nemški poslanik, a kakor se naglaša, samo v informativne svrhe. Časopisje se " brez izjeme postavlja na stran Jugoslavije. Listi ugotavljajo, da je Ju-gosla vija na konfliktu popolnoma nedolžna in da je Italija zagrešila intelektualno, če ne celo materialno kršitev pogodbe. Angleška javnost napeto pričakuje, kaj bodo odgovorili italijanski merodajni krogi na ostri očitek »Times«, da Italija kljub angleškemu nasvetu ni pritegnila Jugoslavije kot soporoka k tiranskemu paktu. Musgolini je, tako pravijo tukajšnji krogi, Anglijo in Francijo speljal na led. London 1 in Pariz sta Mussoliniju pač dovolila nekake ; svobodno gibanje na Balkanu, v pričakovanju j vsekakor, da bo porabil svoj vpliv v to, da uresniči na Balkanu drugi Locarno. To pričakovanje je Mussolini popolnoma razočaral in ozlovoljenje v Londonu in» Parizu je veliko. Anketa sklenjena. Pariz, 23. marca. Briand je zadnje dni neprestano razgovarjal z Londonom in Berlinom radi italijansko-jugoslovanskega spora. Francoski poslanik v Belgradu je prejel navodila, da takoj posreduje pri jugoslovanski vladi. Istočasno je francoski poslanik v Rimu protestiral pri italijanski vladi proti kampanji, ki jo vprizarja italijanski tisk proti Jugoslaviji in posredno tudi proti Franciji, češ, da slednja hujska Jugoslavijo. — Nemški poslanik je nad eno uro razpravljal z Briandom o možnosti in potrebi sklicanja sveta Društva narodov, ki naj bi pod vzel korake v jugoslo-vansko-italijanskem sporu. v Pariz, 23. marca. (Izv.) Jugoslovanski poslanik Spalajkovic se je zedinil z Briamdom glede poteka ankete, ki naj ugotovi, če je Jugoslavija pripravljala vdwI v Albanijo. Anketo bodo izvedli vojaški atašeji, ki so zastopani v Belgradu. Nemčija pri tem ne more biti udeležena, ker po mirovni pogodbi ne smo imeti vojaških atašejev. Druga vprašanja med Jugoslavijo in Italijo pa se bodo uredila potom neposrednjih pogajanj. Kaos v Šanghaju. London, 23. marca, V Šanghaju vlada nepopisen kaos, ki se razteza tudi na mednarodno naselbino. Včeraj so se vršili krvavi boji za severni kolodvor, kjer so se bili utrdili šantunški vojaki pod vodstvom beloruskih častnikov. Kantonske čete so kolodvor bombardirale s topovi, nato ga pa vzele z naskokom. Bilo je mnogo žrtev. Kolodvor in več sto drugih poslopij je zgorelo. Plenitve in usmrtitve so na dnevnem redu. S severnega kolodvora je pobegnilo 500 šantunških vojakov v mednarodno naselbino. Angleško vojaštvo jih je hotelo zadržati, a zaman. Vnel se je boj, v katerem je padlo 20 kitajskih in 3 angleški vojaki. Sploh vlada v mednarodnem oddelku vsled množic kitajskih beguncev, ki neprestano prihajajo, velika stiska. Moške odklanjajo, le ženam in otrokom skušajo čuditi streho. Mnogi prenočujejo na prostem. Štrajk se širi; štrajka do 200.000 delavcev. Zasilna pomoč deluje le slabotno. Razsvetljava je omejena. Stiska narašča. V naselbino padajo slepe granate. Ne manjka tajnih hujskačev in pogosto prihaja do spopadov. Isto velja za francosko koncesijo. Vojaštvo je neprestano v najstrožji pripravljenosti. Šanghaj, 23. marca. (Izv.) Včeraj popoldne so se v kitajskem predmestju Ča aj dodajali burni prizori. Med bitkami na ulicah se je prebivalstvo, predvsem angleški in japon-' ski državljani trumoma odpravljalo v mednarodni del mesta. Po cestah so se drenjali tovorni vozovi, male dvokolnice, avtomobili in najrazličnejša vozila in vse je hitelo iz teh ulic proč. Tudi m.estna uprava je šla na roko in dala na razpolago svoje vozove in oklopne avtomobile za spremstvo. Prihajali so v mesto j tudi begunci iz zgornje doline Jangtsekjanga, Veliko število ljudi so namestili po bolnicah, drugi pa so našli zavetje pri svojih znancih. Vsled silnega navala se že opaža pomanjkanje živil. V francoskcm samostanu v Čapaju so spravili pod streho nad 300 inozemskih otrok. London, 23, marca. (Izv.) Boji v kitajskem delu mesta so tekom današnjega dneva nekoliko prenehali. Čete severne armade, ki štejejo nad 10.000 mož, so se udalc maloštevilni posadki južnih čet. Nad 3000 vojakov šan-tunške armade je prešlo k angleškim četam, Sera« pristavlja pod naslovom': »Značilni čin ameriške vlade« tej brzojavki strupeno pripombo, da so bili opomini Washingtona povedani v izdatni obliki. — »Secolo« prinaša isto vest, in poroča v nasprotju s tem, da je dobila Italija v Ameriki ravno te dni za italijansko paroplovno družbo večje posojilo, kar je znamenje, da Amerika' Italiji popolnoma zaupa. v Rim, 23. marca. (Izv.) Današnji »Secolo« poroča, da je belgrajski papeški nuncij odložil svoje potovanje na oddih v liulijo. List skuša spravljati to v zvezo z itaiiiansko- ki so jih razorožile. K Japoncem pa je prešlo 1200 mož. Šanghaj, 23. marca. (Izv.) Snoči so se vršila pogajanja med poveljnikom južnih čet in dosedanjim severnim poveljnikom Pišu-čenom, v katerih se ta izjavlja pripravljenega, da se preda Kantoncem. V glavnem stanu generala Pišučena je izobešena zastava Kuo-mingtanga, vendar pa moštvo šantunške armade o tej akciji Pišučena ne ve ničesar. Nacionalistične čete so danes zjutraj zasedle predmestje Čapaj. — General Čangtupgšeg je izdal povelje, da se mora ščititi življenje in imovina inozemcev. Položaj v Šanghaju se je radi prihoda nacijonalističnih čet pomiril, ker je voiaštvo vzpostavilo red. Nekaj kitajskih trgovin v Čapaju je zopet odprtih. Pri dosedanjih spopadih z mednarodnimi četami je bilo ubitih 100 Kitajcev. Položaj stavkujočih pa se ni še nič spremenil. Vsa mednarodna trgovina je popolnoma prenehala. Šanghaj, 23. marca. (Izv.) Vse portugalske, holandske, japonske, španske in italijanske posadke so se združile z angleškim voja-i šivom. Zasedle so vso mejo mednarodnega dela mesta. Na obrežju stražijo japonske ia ang'eške ladje. London, 23. marca. (Izv.) Število stavkujočih znaša 160.000. V stavko so stopili tudi kitajski nameščenci pri carinski upravi, katerim so se pridružili tudi peštni nameščenci, tako da je nastal v poslovnem prometu po-polen zastoj. v Washington, 23. marca. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da Amerika zaenkrat ne namerava poslati ojačenj na Kitajsko, vendar je pripravljen'h 2000 mornarjev v Quandisoo (Virginija), kateri bedo za slučaj potrebe odposlani. Ravnotako so v pripravljenosti tri kri-žarke, ki sedaj stoje pred otokom Honolulu. Ameriška vlada nn.peto zasleduje ves potek d gedkov in bo vse svoje odkčitve naredila v sporazumu z Angl.jo in Francijo. Angleški zastopnik pri kantonski vladi. Šanghaj, 23. marca. Angleška vlada je brzojavno imenovala Basila Newtona, člana tarifarne konference v Pekingu za diplomatičnega zastopnika pri kantonski vladi s sedežen: v Hankovu. Ogrska, Italija in Jugoslavija. Budimpešta, 23. marca. (Izv.) V zunanjepolitičnem odboru zgornje zbornice je poročal minister Valko o razmerju Ogrske do Jugoslavije in Italije. Večkrat so se že pojavili glasovi, kot bi se Ogrska pri teh vprašanjih nahajala na razpotju, češ, da se mora odločiti za prijateljstvo, bodisi z Italijo, bodisi z Jugoslavijo. Ogrska pa rie stoji pred nikako dilemo. Vsa leta po vojni poskuša živeti z vsemi sosednimi državami prijateljsko. Z Jugoslavijo je Ogrska že sklenila prijateljsko pogodbo in poskuša nadalje politiko sporazuma praktično pokazati tudi v življenju. Obe državi sta sklenili razsodiščno pogodbo in sklenili dogovore rudi reškega pristanišča. Obe državi bosta to svojo politiko nadaljevali tudi v bodoče. Istotako živi Ogrska ves čas v najboljših odnošajih z Italijo, ki je v težkih povojnih časih ponovno dokazala svoje prijateljstvo. V zvezi s to prijateljsko politiko bo v kratkem odpotoval v Rim ministrski pre'd-sednik, da stopi v ožje zveze z italijansko vlado. Urediti bo treba vprašanje glede upo-rabljahja reškega pristanišča in ogrskega pomorskega prometa na Jadranu. Tudi sklenitev prijateljske in razsodiščne pogodbe pride na vrsto, s čemer se bodo jasno izrazili dobri odnošaji med obema državama pred vsem svetom. V debati o tem poročilu zunanjega ministra so vsi govorniki odobravali načela in smernice vladne politike. »materinskFdan« 25. marca v hotelu »Union«. „Najiatii človek". Samostojno - demokratski tisk venomer trdi, da se SDS ne ponuja v vlado. Preberite govor Sv. Pribičeviča k ekspozcju ministra za zunanje zadeve. Ves govor ni nič drugega kakor ponujanje v vlado! Vse, kar je govoril Pribičevič o zunanjem položaju, je samo uvertura k ponudbi v vlado. Komaj je konstatiral, da je naš mednarodni položaj težak, jc patetično vzkliknil, da je v takem položaju treba imeti vlado najjačjih ljudi, s čimer je brez dvorna mislil sebe. To je potem do konca ponavljal z vso zgovornostjo. Dejal je, da se sicer kot strankar boljše počuti v opoziciji, da je pa mednarodni položaj naše države tak, da je pripravljen doprinesti domovini na oltar težko žrtev, da vstopi v vlado. Brez ujega naša država ne bo premagala sedanje zunanjepolitične krize in ne L>o rešila ne evropskega miru niti narodove časti. Ali je to 4il dne 25. februarja 1830. v S moteni vasi pri Novem mestu. Gimnazijo jo dovršil v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani. Nato je bil eno leto kaplan v Cerknici, odkoder jo odšel na Dunaj študirat modroslovje. od L 1911. je deloval kot profesor klasičnih jezikov na škofijski gimnaziji v Št. Vidu. Svojo službo je opravljal 7. veseljem in zelo vestno. Mladini je bil očetovski prijatelj ili svetovalec, svojim kolegom pa odkrit in ljubezniv tovariš. Poleg svojih stanovskih dolžnosti je oskrboval več let službo božjo na Šmarni gori. Svojo dolgo in hudo bolezen je prav udano prenašal. Pogret» rajnega gospoda profesorja bo na praznik, dne 25. marca ob 3. uri popoldne i z zavoda sv. Stanislava na šentviško pokopališče. N. v m. p.t Materinski dan v Slovenska krščanska ženska zveza priredi dne 35. marca НГ27 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona Materinski dan. s sledečim sporedom: 1. Orkestralna točka. 2. Slavnostni govor. Govori g. prêtât dr. Sla-vič, vseuč. profesor v Ljubljani. 3. Zvestoba, Johann Brauns. 4. Ariin Tosca. — Oboje poje gdč. Slavka Saksova. 5. Nastop Orlic: Pesem slovenskih deklet. Štiri proste vaje. (j. '».borovo petje Slov. glasbenega društva Ljubljane^. 7. Dve deklamaciji. Gdč. Anica Zalarjeva. 8. Orkestralna točka 0. Vdova. Gračaninov. 10 Dekle, Niewiadomski. — Obe točki poje gdč. Saksova. 11. Orkestralna točka. — Godbene točko igra dijaški orkester Prosvetne zveze. Vstopnice v predprodaji v trafiki v Unionu po 10, 5, 3 in 2 Din. Za po$oinc vrnitev avtonomnih pravic. M ar i b o r , dne 23. marca. , Mariborski mestni magistrat je bil hud boj, prodno ' si je zopet priboril avtonomne pravice, ki mu grejo. Vrnil se mu je predvsem obrtni referat in pravica podelitvo koncesij za gostilne. Kakor hitro je imelo mesto zopet vrnjeno pravico glede gostim in javnih lokalov, so je takoj sestavila posebna komisija, ki je začela pregledovati gostilniške proste:-:: z ozirom na snago in higi-jeno. V primeroma kratkem času sc je doseglo s temi pregledovalnimi komisijami veliko in je precejšnje število gostilničarjev preuredilo ter osnažilo krčmar&ke prostore tako. da se danes lahko imenujejo jedilnice in točilnice. Kar naenkrat pa je poseglo ravno glede go- stiln vmes veliko županstvo in to n« pritisk SDS, ki skuša že od nekdaj ravno pri podeljevanju koncesij kovati zase kapital. Komaj vrnjena mestna avtonomija jo bila po velikem županstvu okrnjena za pravice glede gostiln in se je ta pravica prenesla zoj>et nazaj na glavarstvo. Pri tem okrnjenju se je sklicevalo tedaj veliko županstvo na nek tozadevni odlok notranjega ministrstva, ki določa, da mestne gostilno in nadzorstvo nad njimi ne spada pod koin-petenco magistrata, ampak okrajnega glavarstva ozir. velikega županstva. Odkar pa ima glavarstvo zopol v rokah mestne gostilne, ni bilo niti eno pregledovane komisije. SDS je zgubila sedaj odločilno besedo pri velikem županstvu in sedaj bi bil čas in prilika, da se pobriga mestna občina za popolno vrnitev avtonomnih pravic. Pri podeljevanju gostilniških ■koncesij in pregledovanju krčmarskih prostorov mora imeti glavno besedo mestnn občina. Pri go-stilničarskem vprašanju gre občini, dn deli krčmarske koncesije nepristransko, skrbi v gostilniških prostorih :'.a red ter snago in je odločno proti nemorali, ki se je žalibog v zadnjem času tako močno razpasla po gotovih mariborskih zakotnih beznicah » . -, Za red v naših bolnicah. Maribor, dne 23. marca. 1927. Danes je došlo v Maribor 6 odlokov, s katerimi se s i- aprilom t. 1. odpušča fi zdravnikov-praktiknntov. Vest je povzročila precej vznemirjenja ne-le pri prizadetih, ampak tudi v javnosti. Afcsolvirani medicinci imajo v svojih doktorskih diplomati nalog, da morajo pot prak-tikanti v bolnici praktdcirati. To se je dozdaj vršilo nn ta način, da so ti praktikanti dobivali za svoje delo v bolnicah hrano in malo prispevka za življenjske potrebščine. Ves ta strošek je znašal v celi državi 5 milijonov dinarjev. Ker v odloku ni rečeno, ali morejo oz. morajo пдргеј brezplačno prakticirati, je seveda sedaj ta odlok v nasprotju z zahtevo v diplomi. Tudi sicer So. ni nikakega navodila, kako in kje naj mladi zdravnik začne s prakso in če bo potemtakem takoj po končanih študijah lahko začel samostojno prakti-fcirati, kar pa je skoro neverjetno. Zadeva pa je zanimiva in važna tudi za splošno javnost. S tem, da se ukinejo ta mesta v bolnicah, bo potrebno število drugih zdravnikov povečati, s čemer se bo aparat podražil. Poleg tega pa je le v korist splošnosti, j.iviti |к> Gorenjskem najnevarnejši zločinci, kar jih pozna naše ljudstvo, in to so požigalci. — Kljub vsej pozornosti naših oblasti so so požigi ponavljati in to včasih kar na več krajih v eni noči. ln na vsoti |>ogoriščili so ugotovili, da je zanetila ogenj zlobna roiia — i>oži-galca. Ljudstvo je postalo seveda silno razburjeno in je poseglo končno po samopomoči. Izbralo so se takozvane nočne straže, pri katerih so morali |>o go'oveni vrstnem redu sodelovati vsi odrasli moški in pa tudi. zanesljivi fantje. Kljub temu pa požigalcev niso zalotili in še danes ne vedo, kdo jo požigal. Pač pa se je pri tem pripetilo tudi več nesreč. — Posledici dveh takih nesreč sto se obravnavali včeraj pred senatom deželnega sodišča ljubljanskega. Prvi slučaj se je pripetil v Križali pri Tržiču, kjer jo ustrelil nočni čuvaj čevljar Ludvik Gradi-šar svojega najboljšega tovariša in več kot petletnega prijatelja Franceta T e r a n a. Usodni slučaj so je pripetil ravno na Sveti večer, kar je šo bolj žalos no. Kavno za ta večer so dobili namreč posestniki v Križali pismene grožnje nabite na vrata in okna, dn jim bodo požigalci ravno ta večer posebno posvetili pot k polnočnici. Gradišar je običajno, kadar jo prišel na vrsto, poslal čuvat kaktv ga tovariša. To noč pa je šel sain na stražo. S sabo je vzel tudi hlobert-puško, katero sii je izposodil od svojega brata. Takrat so imeli zaradi obstoječe nevarnosti ljudje dovoljenje nositi orožje, če so imeli orožni list. Pokojni Teran, ki je bil tudi vnet nočni čuvaj, jo obljubil par dni pred tem žalos'nim dogodkom,, da lx> on sam preizkušal čuvaje, če imajo kaj korajže. Po Gorenjskem j*', znana dogodba, ki se je pri|>etila tudi v radovljiškem okraju. Tam je živela korajžna kmetska deklica, ki se ni nikogar bala in jo strahovala celo fante na vasi. Nekoč je šla kinplu po polnoči — bila-je krasna lunina noč — na njivo žet. Njena sestra pa jo je hotela preiskusiii, če je res tako korajžna. šla je ogrnjenn /. rjuho proti n.iivi in jo je, ko je prišla par korakov do nje, nenadoma poklicala. Neustrašena žanjica se je ozrla nazaj. Ko p.i je ugledala belo strašilo, jo skočila kot divja proti strašilu in udarila i>o njem s srpom. Strah je omahnil in bolestno vzkliknil. Žanjica je pristopila k padli, odvila rjuho in ugotovila, da je umorila svojo sestro. — V drugem slučaju pri|>ovedujejo, in jt; bilo tudi res o nekem kranjskem .»Janezu , ki je služil pri naših Janezih v Celovcu. Ko so mu dali ih> prvih vojaških vežbah nekoč nočno stražo pri nekih samotnih vratih, ga je skušal njegov stotnik preizkusiti. Tudi ta se je /-iivil v rjuho in jo stopal |K>časi proti fantu. Ta pa st' ni umaknil. Zaklic-il je trikrat >Stoj! , in ker stotnik ni obstal, ga je ustrelil v prsa. Tudi ta stotnik'je plačal to nevarno preizkušnjo s smrtjo. Umrl je namreč takoj drugo jutro, fant pa je bil oproščen in še celo pohvaljen, češ da jo vršil neustrašeno svojo vojaško dolžnost nu straži. No in žitev |>odobne preizkušnje svojega tovariša je postal tudi pokojni Teran, ki jo bi! po izpovedi prič sicer jako dober človek, imel pa je navado, da je rad nagajal. — Tako je šel tudi tisti usodni Sveti večei: skušat svojega tovarišu. Stisnil jo k sebi suknjič, potisnil klobuk do oči, krenil s potu in zavit proti skednju, pri katerem je straži! Gradišar. Ta ga je seveda opazil in mu znklical: >Stoj!' — Teran pa se je pognal s poti proti skednju. V tisitem hipu pa je Gradišar, ki je bil uver-jen, dn ima pred seboj požigalca. nameril proti neznancu in ustrelil. Teran je omahnil in s klicem >0 Marija pomagaj! jo padel. Gradišar, ki je spoznal po glasu svojega tovariša, je prestrašen skočil proti njemu in vzkliknil: Marija! Francelj ali si res ti! Nudil mu je prvo pomoč, spravil ga je s [»močjo doštili. ki so čutj strel, domov, toda vse je bilo zaman, fant je zjulrnj umrl. — Ta dejanski stan so potrdite tudi razne priče, katerim jo tudi Teran povedal, da bo svojega tovariša preizkusil. — Po daljšem posvetovanju jo razglasil predsednik senata dr. Kaiser sodbo, s katero je bil obtoženi Gradišar oproščen. Pršdofeiva^ паго&пш Jos. Lavtižar: Pot na Sveto Planino. Tujec, ki zapusti v Zagorju železniški vlak, Ima ondotno okolico za nekak planinski svet. Gorovje s strmimi stenami in skalnatimi vrhovi ga spominja naših gorenjskih krajev. Toda pri pogledu na umazano Savo je konec vse romantike. In ko stopa skozi sotesko mimo še bolj umazanega potoka ter gleda peči za kuhanje apna, ga popolno mine vse navdušenje za pokrajinsko lepoto. Prišel je namreč v kraljestvo premoga in v resnobo življenja. Cesta je, kakor nanese vreme: ali polna prahu ali polna blata. V okajeni obleki nas srečujejo delavci, ki kažejo /. bledimi« obrazi, da si služijo v slabem ozračju tiste maloštevilne dinarje dnevne plače. Druge vidimo, kako prožijo kamenje iz strmin na ravnino. Tukaj čakajo vozovi, da odpeljejo težko tvarino v peči, potem pa kot kuhano blago na kolodvor. Prijaznejša slika se nam odpre ot) koncu soteske. Dolina je razširjena in na mali višini stoji mogočna zgradba z dvema zvonikoma. Pred nami je cerkev župnije Zagorje, ki šteje do 7000 prebivalcev. Dolino zapira na severni strani visok gorski greben, na katerem sem opazil v popoldanskem avguslovem solncu belo pičico. Marijin dom na Sveti Planini (985 m). Ker leži Zagorje 270 m nad morjem, se moraš dvigniti 709 m više, da prideš do vrha. Vprašal sem marsikoga, koliko ur je tjngor ter dobil «a odgovor: dve uri in pol, trt ure, tri ure in pol. Take cenitve niso zanesljive, glavna reč je namreč, kako hodiš. Najbolje ml je povedal mož, ki me je srečal: »Če boste tako stopali, kakor sem \as videl I , od daleč, boste hodili štiri ure. In prav je imel. Saj v goro ne sir.e leteti, ali ti je zdravje drago. Ko sem bil kapian v Tržiču, me je tamošnji sloveči zdravnik Tomaž Pire svaril radi prehitre hoje in mi dajal sledeča navodila, ki naj jih upošteva vsak hribolazec: ..•Navzgor stopajte kakor rotarski vol, počasi in umerjenih korakov, da ostane srce zdravo. Usta imejte zaprta ter dihajte skozi nos Ako imate tovarišijo, ne govorite veliko. Semintja nekoliko postojte in poglejte nazaj, koliko ste že prehodili. Pri polivanju ne sedajte na mrzla tla. Ne rabite alkohola, Ali vidite cerkev sv. Neže in nekaj hiš? To so Prapreče. Pod cerkvijo pojdite na levo. Ko pridete mimo hiš v gozd, pazite na križ, ki stoji v gozdni samoti. Tam držijo štiri pota nn razne strani. Pot na levi o;l križa jc prava. Poslovil sem se od dobrega človeka in stopal poleg strmih njiv navzgor. Pa prišla je nova skrb. Po dolinah so ležale sence in' vrhove višjih gora so že poljubovali prameni zahajajočega solu-ca. Nekaj mi je reklo: Danes ne prideš več na Sveto Planino, kje boš prenočil? Dospel sem do male hribovske naselbine! Pri kmetu so pravkar dovršili mlatvo pšenice, ko sem stopil pred pod in vprašal, kako daleč, je še do cerkve nn Sveti Planini. Povedali so mi. da še eno uro. Toda davno že vem, koliko je ena gorjanska ura. /Kdo bi šel z mano, seveda za dobro odškodnino? Pogledali so oglasil. i Pa prenočile tukaj, liomo že dobili prostor.c Sprejel sem )>ovnbiln sploh kdo vabi. Zvečer so imeli priboljšek Irug drugega in nihče se ni je reklu gospodinja, in bit vesel, da me spravili žito v kašče. P ker so srečno mora i tihi i ! a k mizi. V začetku jih je nekoliko motila moja navzočnost, toda kmalu smo si postali domači. Ker je bilo v hiši prevroče, so odprli vsa okna, da jc dohajal svež /.rak, višji hlapec pa je maha! /. mu-hovmikom in branil muham blizu. Mati je nosila na mizo, oče pa oskrboval goste s pijačo. Imeli smo tudi mnziknnta, ki je sviral na harmoniko in z živahnim taktom izvabil mladino, da se je nekoliko zavrtela po hiši. Jaz sicer te zabave po celodnevnem trudu nisem smatral kot od počitek, temveč kot nov trud, toda ljudje imajo o plesu druge nazore. Angleški modroslovec John Ruskin pravi: »Človek je ustvarjen — kar zadeva življenje na tem svetu — za delo, trpljenje in veselje. Vsako teh treh ima svojo plemenitost, pa tudi svojo ni v kost.« Ob desetih zvečer sem se poslovil. Domači sin me je peljal po visoki lestvi na vezan kozolec. in mi pripravil ležišče v mrvi, kjer sem premišljeval, kako sem hodil danes in kako boin jutri. Prepiha je bilo na vse strani dovolj, tie do--ti drugače kakor bi bil spal na prostem. Na misel ini je prišel izrek župnika Knoippa: So solit ihr lebenlc Naj ima soba še tako velika okna, !o ni nič s prostorom v naravi; tudi najvišji strop jo prenizek in te le tlači v primeri z veličastvom zvezdnatega neba. že spanje pri odprtih oknih nam dokazuje blagodejni vpliv svežega zraka. S prvini jutranjim svitom sem zapustil visoko bivališče. Vse je počivalo, le skrbna gospodinja je žc devala vred stvari ki niso bile zaradi sinočnjega večera na svojem mestu. Ker ni hotela imeti plačila, sem se ji iskreno zahvalil. Sedaj ni bilo nobeno ovire več Le v gozdu, ki ga je včeraj omenil mož s hruške, sem nekoliko bolj uporabii svojo razumnost. Tam .jo sla! križ, poleg katerega so držala štiri [Kita na razne strani. Izbral sem st pot na levi strani križa. Poprej pa som še ogledal sv. znamenje, kakršnih je Baewie novice k Konkurzni razpis. Potom okrožnic sta bili razpisani: župnija'Komenda v kamniški dekani ji in župnija Topla reber v kočevski dekan1 ji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi za prvo 15. aprila, za drugo 10. aprila 1927. •k Dnhovniške izpreinembe v lavantinski škof ji. Prestavljeni so gg.: Andrej Stakne, kaplan, iz Selnice ob Dravi na Prihovo; Ignacij M alej, kaplan, iz Vitanja v Jarenirto; Anten Medved, provizor, od Sv. Marjete pri Rimskih toplicah kot kaplan v Selnico ob Drvi; Jakob Bolmk, kaplan, iz Jarenine za provi-zoija k Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. "Ar Občni zbor županske zveze v Mariboru bo v nedeljo 27. marca ob 10 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Maribo-ru, Aleksandrova cesta 6. k Za oblastnega kmetijskega referenta pri velikem županu v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije je imenovan g. Franc Č e r n c. k Upokojen je tajnik pri ravnateljstvu za vode Levicki. k Prometno ministrstvo je na intervencijo posl. Sušnika načelno ugodilo prešnji nekaterih železničarjev, ki hočejo v Celju polagati izpit čez dva razreda gimnazije. •k Lekarniška koncesija v Žalcu je podeljena mag. pharm. Bono Karlčiču iz Maribora, k Jugoslovansko-bolgarska liga v Parizu bo priredila te dni predavanja po glavnih mestih Jugoslavije. V ta namen je poslala svoja podpredsednika g. dr. Kostova (Bolgara) in g. Božiča (Srba). Tako predavanje o zl liža-nju južnoslovanskih nar dev se bo vršilo prihodnje dni v Mestnem domu v Ljubljani, na kar že sedaj opozarjamo. Predava!olja želi*a stopiti v stik s predstavniki slovenskih kulturnih organizacij, da tudi tu navežeta stike. Datum predavanja se pravočasno objavi. ■k Ustanavljate brcrolkoholne gost'lne! Vedno se ponavljaj? pr,u;.be, da v nekaict-ui krajih go tilne noče'o p-streči z bre alkoholnimi pijačami, njih uslužbenci se cclo zanič-Ijivo izražajo o tre nostnem pokretu, če absti-nentje .zahtevajo pr'merne<;a okrepčila. V takih krajih je 1 rez.alkoliolna gostilna nujno po-trelna! Op arjamo vse zasebnike in društva, k' ra prpgajo s primernim prostorom, naj po možnosti osnujejo bre ali oholno gostilno. V kn.j gi »Alkoliclno vprašane«, ki je ravnokar izšla n"Jdejo vsi interesentje to adevnn po-ja n";a z vzorcem prošnje za brezalkoholno gostilno ter prodaj ) vsakovrsln h gc-rkih in тг'1'h Jedil. Kdor želi v tem cziru posredovanja, posebno tam, kjer bi se delale kake 7гр eke naj se obrne na -.S.eto Vojsko« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki tozadevno brezplačno p sreduje. k Rezervni častniki za spomenik kralja Petra v Ljubljeni. _V ponedeljek zvečer so imeli rezervni castn ki izredni oboni zbor. na katerem je bilo sklenjeno, da bo voliral ljubljanski pododbor iz svojih sredstev za spomenik kralja Fetra Osvoboditelja v Ljubljani 50.000 Din. Ta znesek se bo kril s prispevki, ki jih boc'o plačali člani v dveh obrokih letos in pri odnje leto. Ako pomislimo, da so rezervni ča.-tniki po pretežni večini državni ur dniki in privatni nameščenci, torej pripadniki nnmovitih srednjih slojev, moramo priznati, da pomeni njihov prispevek za spomenic občutno gmotno žrtev. Želeti bi b.lo, da slede p jžrtvovalnim rezervnim častnikom tudi druga društva in zasebniki, osobito pa druga podjelja, ki razpolagajo s tolikimi sredstvi, da lahko prispevajo za spomenik. Žalostni bi bili. ako bi premožnejši sloji pri akciji za spomenik zaostajali za rezervnimi častniki, med katerimi je mnogo takih, ki se z. zaslužkom komaj preživljajo. veliko postavljenih ob mejah in razpotjih naše domovine. Nobenega predmeta niso kiparji tolikokrat upodabljali kakor Kristusa na križu. Tudi slovenski samouki so izrezljali z boljšim ali slabšim uspehom marsikako sv. razpelo. Ni lahka stvar, predstaviti obraz in anatomično sestavo telesa v kolikdr mogoče dovršeni obliki. V tem oziru najbolj slovi španski kipar Martinez Montanéz (t 1649). Ta je izrezljal Kristusa na križu, ki ga častijo v nadškofijski cerkvi v Sevilji na Špan-' skem, s tako umetnostnim čutom, da ga dosedaj še menda ni nihče presegel v ti stroki. Kot zgodovinsko posebnost omenjam neko drugo Kristusovo podobo, ki sem jo videl v vatikanskem muzeju v Rimu. Med sijajnimi predmeti visi na steni pri oknu majhen križ iz črnega lesa. Menda ga opazi le malokdo, ker gledajo ljudje rajši zlate in srebrne stvari, ki mamijo oko. Na križu je naslikana Kristusova podoba s krvavimi sledovi po telesu. Pod križem sem čital sledeči napis v latinskem jeziku: »Ta križ je držal v roki francoski kralj Ludovik XVI., ko nru je v Parizu 21. januarja 1793. ob desetih dopoldne gui-lotina odsekala glavo.« Je li mogoče, da sega človeška hudobija tako daleč? Jakobinci in krvoločna zver Robespierre зо kričali: »Smrt je zâslu-jill« _ kakor so kričali Judje pred Pilatovo hišo. V francoskem narodnem konventu je bilo takrat 721 poslancev. Kljub vsemu strahovanju jih je glasovalo le 361 za kraljevo smrt, 360 pa zoper. Odločil je torej en sam glas Ludovikovo grozno usodo. Nedolžnega kralja je tpremljeval na mo-rišče duhovnik Edgeworth in mu dajal poljubo-vat križ, ki je hranjen sedaj v vatikanskem muzeju in mu zakllcal, ko je padla ua glavo sekira loputnica. »Sin svetega Ludovika, povzdigni ee v k Za naše izseljence v Franciji nabira Prosvetna zveza knjige, katere bi rada poslala za pirtihe slovenskim delavcem v Lotringijo, Pas de Calais in Entiennes. G. Val. Zupančič, ki pastiruje med endotnim delavstvom, nam z dne 7. marca piše: »Prejel sejn zaboj s knjigami in se lepo zahvaljujem darovate-Ijem. Tukaj pride vse prav, ker so slovenske knjižnice revne, ljudje pa radi čitajo. Priporočam se se za naprej k Prosimo tudi za note, igre, pesmarice in knjige. Rojaki, spomnite se svojcev v francoskih rudokopih in pošljite pi-ruhe za nje v obliki knjige na naslov: Prosvetna zve a v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. k Kdo želi službo v inozemstvu? Zahteva se znanje petja in orgel j. Primerna eksistenca zagotovi ena. Reflektanti naj se zglase v pisarni Prosvetne zveze osebno ali pismeno. k Obrtnikom! Urad za pospeševanje obrti v Ljul l ani si je tudi za letošnji ljubljanski velosejem, ki se bo vršil od 2. do 11. julija, zagotovil primeren ra-stavni prostor. Da omogoči revnejšim obrtnikom udeležbo na vele-sejmu, bo urad kril razstavne stroške. Obrtniki. ki se nameravajo poslužili te ugodnosti, naj priglase najkasneje do 15. maja svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, I. kjer dobe tudi vsa natančnejša pismena, oziroma ustna pojasnila. k Naš vozni park. Pokvarerij vagoni, ki so let,a in le'a v celih vrstah po ramih postajah širom Slovenje propadali, so do malega poplavljeni in izročeni prometu. Danes čakajo po ravil še pokvarjeni vagoni v Zalogu in na Teznu, ki pa bedo v doslednem času zopet pora! ni snj se njih število od dne do dne krči. Ambulančni vagoni za ljubljansko poštno rav-ratcl stvo so tudi že prenovljeni n preskrbljeni elektr'čno razsvetljavo. Sedaj sta v popravi'u za nja dva gtiriosna ambulantna vagona . ki sta nam pripadla ed razdelitvene n as.' avs'rij?kera voznega parka. Ko bedo popra i eni vsi p kvarieni vagoni ljubljanskega žel niškega ravnateljstva, dobe mariborske državne delavnice v popravo pokvarjene vagone od ostal:h želemiških ravnateljstev. Trvo bo belgrajsko železniško ravnateljstvo, 'i noši je pokvarjene vagone v popravilo v Mar bor. k Klic belnih orožniških upokojencev. Sot r.d tj' in potrti živimo že v drugi pclo-ki skoraj pri nobenem ne presega 750 Din. je že tako b rna. da moraš pri njej le stradati, 1 viri tega meseca brez pokojnine. Naša plača, sedaj pa še te ne dajo. Nam, ki smo v večni nevarnosti služIli preko 30 let in skrbeli a I javni mir in red. ne dajo sedaj teh bornih ! krajcarjev. »Zman1 alo je kredit?«, nam pra-I vi jo tov ar ši, ko hedim dnevno, a vselej za-I ma i spraševat po n ši neki.mini. Tare nas skrb in obup. Toliko otrok pa niiraš skorjice, da bi jim utešil lakoto' " govec ne da več na upanje, brez kruha pa ne moreš živeli. Ko je bilo iztoženo po dr. Pad' vanoviču od Državnega sveta, da bi morali dobili družinski udje orožniških upokoencev, ki so lili upokojeni leta 1922, doklade. smo se veselili, da nam vendar enkrat izplačajo ravlike od 8. oktobra 1924 dalje, katerega dne so nam bile ukinjene, sedaj nam pa še mesečne poko nine ne dajo. Apeliramo tem potom na vse meredajne faktorje da še pred eventuelno katastrofo poskrbijo in se zavzamejo za to, da se nam redno iiplačuje pokojnina ln tudi zaostale ra like, ki nam po zakonu pripadajo. — Eden izmed pri :adttih. k Aretacije bankirjev. Na Reki so are+i-rali ravnatelja banke in hraniln ce za Primor-je. Po'eg njega so aretirani tudi članj ravna- teljstva te banke Anton Kozulič in Ivan Krem-zir. Aretacije so v zvezi s konkurzom te banke. * Prepoved kina. Ravnateljstvo sarajevske ženske gimnazije je svojim učenkam prepovedalo obiskovati kino. To . je prvi zavod v državi, ki je izdal lako pametno prepoved. I * Ustrelil se je ravnatelj Hrvatske banke v Livnu Josip Gjokift Vzrok samoumora ni : zean. * Goljufija na borzi. V Zagrebu so aretirali borznega senzala Dragana Vučkovdča, ki je po dosedanjih prijavah policiji oškodoval stranke, s katerimi je bil v. poslovnih zvezah, za poldrugi milijon dinarjev. Aretacija je vzbudila v zagrebških poslovnih krogih veliko senzacijo. Vučkovič je prijavil kenkur?. ; Stranke se druga za drugo, javljajo z novimi obremenitvami proti Vučkoviču. k Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12, so darovali: Posojilnica v Trbovljah 500 Din, Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah 100 Din, Hranilnica in poso-jiln'ea v Domžalah 200 Din, Cilenšek M. v Ptuju 100 Din, Matija Bončar v Ljubljani 50 d in i rev, Josip Petkosig v Ljubljani 20 Din, Jernej Serjak v Ljubljani 20 Din, Janko Mlakar v Ljubi ani 30 Din, Antonija Koutny v Lju' ljoni 20 Din, Helena Bavdek v Ljubljani 10 Din, župni urad Mosilj 20 Din. — Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala! — Odbor. * Pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu se je vodil postopek o zapuščini pokojnega Wllliama Ziegler j a, umrlega v Ameriki. Pokojnik je zapustil okoli 13 milijone.' dolarjev in se je radi tega prijavilo mnogo interesentov. Da si posamezni Ziegler ji in ostale osebe ne bodo delale zaman stroškov in da ne bi nadlegovale pristojnih' oblasti, se objaslja, da je zapuščinski postopek dovršen in da je pokojni William Ziegler za-pust 1 v (poroki svoje imetje sinu Williamu mlajšemu v Newyorku kot glavnemu dediču, soprogi in še nekaterim upravičencem. Prepis opor ke se lahko dobi pri izseljeniškem komisariatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15. k ITO — zobna pasta najboljša. k Pri pokvarjenem želodcu, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhaniu in driski učinkuje že en kozarec, naravne »Franz-Josefc-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Zna »'en i strokovni zdravniki iz/pr čujejo, da se »F r a n z - J o s e fc-voda za z. jedjo in pračo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se.v lekarnah, dro-grrijah in špecerijskih trgovinah. k Angleške prevode in iz drugih tujih jezikov ali v te oskrbi ceno in hitro: dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna; Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. k Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa po: aviia pri pu-škarju F. K. Kaiser, Ljubljana. O Sobotna akademija »Borbo« bo jako zani i lva. Na programu bo petje kvarteta-JJorcev, godba, govor, deklamacije Anton Vodnikove p srni in drugo. Akademija se prične ob p 1 de.eth. Vstopnine ni. Vabljeni vsi! © »Ljubljana.« Dre vi eb 8 vaja mešanega zbora. Vaja je za vse pevke in pevce sfcTcgo obve na, ker nastopi pevski zbor jutri, v petek z nekaterimi točkami pri prireditvi v »Unonu«. © Pogreb gospe Minke .Tclnčinove. Včeraj ob 4 popoldne se je vršil iz hiše žalosti na Emonski cesti pogreb p kojne gospe Minke Jelačinove. Pogreb je dokazal vso priljubljenost in položaj, ki ga je pokojnica zavzemala v niši družbi. Pogrela so se p leg im-po antnega števila obŽins! a udeležili skoro polnoštevilno naši gospodarski kr>gi ter odlični predstavniki naše ja\n sli, društev ter nebesak Prišel sem do lesene hiše, ki je čepela sredi ( gore. Pred hišo je stal mož in zamišljeno gledal v globoko dolino proti Trbovljam. Oblečen je bil le v srajco in hlače, sicer pa ni itnel ne pokrivala in ne obutve. Na moj pozdrav je odgovoril tako hladno, da sem mislil ili kar dalje. Sodil sem, da ga morijo skrbi in da premišljuje, kai bi danes delal, ker je bilo še pred šesto uro zjutraj. V bližini stare hiše je stal novozgrajeni štiristraiski zid, pokrit z deskami. »Tu delate nekaj novega* sem pripomnil. Pogledal me je ' bolj prijazno, menda zato, da bi našel sočuvstvo pri tujem človeku. »Da, delati sem mislil majhno hišo za otroke, sedaj pa ne morem naprej. Zidarji so ustavili delo, ker jim nisem mogel več plačevati. Čakam boljših časov, ki jih pa menda ne bo. Velikokrat hodim žalosten okrog zidovja in si pravim: »Da bi ga vsaj ne videl! Cemu sem začel, ko ne morem dokončati.« »Pa menda ni tako hudo« sem mu rekel ne toliko iz prepričanja, temveč da bi reveža potolažil. »Nova hdša bi vam lahko pogorela in še stara poleg nje, ali bi jo zapravil sin, če bi slabo gospodaril. Saj poznate pregovor: »Starši zbirajo, otroci zapravljajo, vnuki stradajo. Ni nesreče, da bi ne mogli iz nje izvajati kaj dobrega.« Zmajeval je z glavo, kakor bi bila moja opazka neumestna. »Prašal bi vas še: fiegava je ta njiva pod hišo?« »Moja« je odgovoril. ■In ona nad hišo?« v,Tudi.« »Imate kaj gozda?« »Ne veliko.« » »Torej ste posestnik, čeprav ne irnovit. Ako ima vsa suha zemlja 196 milijonov kvadratnih kilometrov površine, in ako je veliko milijonov ljudi brez vsega zemljišča, se morate vendar zavedati, da vi niste 'med tistimi, ki nič nimajo, temveč vas je Bog postavil za gospodarja tegale prostora pod Sveto Planino. Vse zemljišče pod hišo in nad hišo je vaša osebna last. Tudi v glo-bočini, če kopljete v zemljo, je vse vaše in v zraku, če hišo dvignete v deset nadstropij, je vse vaše.« Mož je spoznat, da ree ni tako reven, kakor si je domišljeval. Spremljal me je precej daleč, veliko govoril in se vesel vrnil domov. Taras je jutranje solnce pogledalo izza gora in raz.lilo svoj čar po prirodi. Povsod svetloba in wselje. Ko stopaš v prijetnem vzduhu po rosna-tih tratah ali skozi gozd, ne moreš vredno cenili dobička, ki ga imaš od takega sprehoda. Prvič telovadiš z gibanjem rok in nog, kar je velike vrednosti za osveževanje mišic. Drugič uživaš sveži zrak, ki je izmed vseh potrebščin najbolj potrebna, ker je zračni kisik glavni pogoj vsemu življenju. Tretjič imaš pred seboj vedno nove prizore, ki ti jih nudi* mati narava povsod, najbolj pa na gorskih vrhovih. »Fant, še ti pridi pomagati« sta klicali dve ženski dečku, ki je pasel krave v bregu. Imeli sta dolgi palici v rokah in mahali z njima po smreki pri ograji. Sedaj je prišel še fant, da bi vsi trije uničili sovražnika. »Tn škodljivec!« je vpila ena. »saj bi mu že privoščila, če bi gri/.el jabolka po vrsti, kakor jih mi. pa iz vsakega pozoblje samo peške in ga potem vrže proč. Le mahaj lani, da ga dobimo.« I raznih gospodarskih, javnih in drugih kor-poracij. Pokojnico so položili k večnemu po-j čitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. 0 Telovaj/ia akademija Jugoslovanske j orlovske zveze se bo vršila v nedeljo 3. aprila : ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela Uni-! ona. Sodelovala bo godba dravske divl-.ije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. J. j Čerina. Vstopnice se bodo dobile od sobote i 26. marca dalje v trafiki hotela Uniona in v 1 orlovski podzvezi v Ljudskem domu. ' © Društveni sestanek »Svete Vojske« in dramatičnega odseka se vrši danes ob 20 v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Na dnevnem redu je: 1. Recitacija gdčne Rovanove »Žrtev prekletstva (Fr. Kolenc), 2. prvi del predavanja s skioptičnimi slikami. Predava g. Lindič; 3. Debala. Vabljeni vsi, ki bi radi spoznali pravo lice laži-tolažnika in največjega sleparja — alkohola. — Vstopnine ni. © Počastite spomin svojih mater na materinskem dnevu na Marijin praznik v Uni-onu ob osmih zvečer! © Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice za kolodvorski okraj se vrši nocoj ob 7 zvečer (v slučaju nesklepčnosti ob 8) v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5, z običajnim dnevnim redom. •) »Edinost«, orgànizacija mestnih uslužbencev, naznanja, da se za nocoj napovedani sestanek preloži. — Odbor. © Poštni dom. V soboto 19. marca se je vršil redni ol vni zbor Poštnega doma, r. z. z o. z. v Ljul ljani v Mikličevi restavraciji v Kolodvorski ulici. Po društvenem poročilu je bilo ,ob koncu lanskega leta 545 članov z 1284 deleži. Vseh reelnih dohodkov je bilo 7806.35 dinarjev, vseh reeln h izdatkov pa 4064.20 Din, tako da izkazuje poslovno leto 3741.15 Din dobička. G'avniea je znašala 89.750.35 Din. — K zadrugi e letos pristopila med drugimi tudi krajevna skupina Osrednjega društva nižjih uslužbencev v Mariboru s 50 deleži. Letošnje poletje bo zadruga prired la efektno loterijo, ki bo, ako uspe, kar se vsekakor pričakuje, glavnico znatno povečala. Za predsednika je bil izvoljen Fr. Mariinšek, za podpredsednika Joško Čampa, z.a blagajnika Vinko Slamič, za tajnika pa Ivan Stanič. © Tombol^. Osrednje društvo nižjih pošt-nih uslužbencev Ljubi ana priredi, kakor običajno vsako leto. tudi letos svojo veliko tretjo dobrodelno javno tombolo v korist onemoglim bolnim članom, vdovam in sirotam. Prosimo tudi let"s blagohotne naklonjenosti slavnega obč.nst' a. — Odbor. © Gremij trgovcev obvešča članstvo, da je računski zaključek za leto 1926 vsakemu čl°nu v gremijalni pisarni na vpogled. — Na-čel.tvo. © Mani radio-kluba se ep°7ariajo, da bo klub sp ejemal danes 'celi dan akumulatorje vseh vrst v polnitev. Tisti člani, ki imajo članarino plačano do tekočega meseca naj izroče akumulator ie os' rbniku veiesejma g. Logarju. Člansko izkaznioo je treba prinesti s seboj. © Samoumor vojaka. Včeraj proti jutru se je v belgijski vojašnici ustrelil neki vojak z vojaško puško v glavo, da je bil takoj mrtev. © Pobalinstvo. Na vogalu Pr sojne ulice in Kette-Murnove ceste ima trgovino s špecerijskim blarrom T. Marinko. Nekdo pa mu je v no "i na sredo z apnom pomazal zid in firme nad trgovino. © Nesreča. Na Selu se je pripetila v ponedeljek popoldne nesreča. Ključavničarske- Za izlete Vem iznolovi moderne športne obleke za dame in gospode iz krasnega športnega blaga naj-elegantnejše in poceni tvrdka ШШ SCHWAB - LJubljana, Precej visoko je niirno čepel za smrekovim debi m polh in le včasih nekoliko pomigal z repom. Zavarovan kakor v trdnjavi je menda vedel, da ga ne doseže nobena palica. »! ako ljubka živalicat« sem rekel mimogrede. »Nič ljubka« je bil odgovor. »Vsa jabolka nam bo uničil, preden bodo zrela. Le poglejte, koliko jih leži po tleh.« »Oči vseh gledajo v Tebe, o Gospod, in Ti jim daš hrano o pravem času. Ti odpreš svojo roko in napolniš vsako žival z blagoslovom« — tako sem molil s kraljevim pevcem in tem živalim prišteval tudi polha, ki je z živoiskrim ocescem gledal z višine. Še od daleč sem slišal otepanje s palicami in želel preganjancu stanovitnost do 'konca v varnem zavetju. Saj ni tak škodljivec. Profesor Franc Erjavec, ki je opisal vse škodljive živali od medveda do najmanjšega mrčesa, nikjer ne omenja polha. Zadnji oddelek pota na Sveto Planino je bil sam gramoz in na obeh slraneh gošča, iz. katere nisem videl nikamor. V takem kraju gleda človek v lastno notranjščino. Če hočeš biti prav doma, le poglej v samega sebe in videl boš toliko zanot, da boš sodil tudi druge ljudi milejše. Obstal sem pri drevesu, na katerem je visela slika z žalostno zgodbo. Na tleh je ležal mož s krvavo glavo in poleg njega velik kamen. Pod sliko je bil napis: »Spominjajte se tukaj nesrečnega, eni skale zadetega Joža Grabnarja, umrlega 17. junija 1889.« S kakšno močjo mora leteli kamen v leh strminah! Srečen, komur žvižga mimo glave. Na vrhu smo, na meji med Kranjskim in Štajerskim. Mežnar je zvonil sedem zjutraj, ko sem stopil skozi visoki kamen,iti portai v cerkev. ga vajenca Ludovilca Rodeta je njegov tovariš sunil z železnim orodjem med igro v levo oko, ki mu je takoj izteklo. Rode je dobil prvo zdravniško pomoč v garnizijski bolnici, nato pa je odšel v deželno bolnico. O Policijske vesti. Policija je aretirala neko osebo radi postopanja. A n ti k va r ju S. je neman uzmovič ukradel nekaj starih knjig v vrednosti 2500 Din. Policija beleži dva slučaja kaljenja nočnega miru, tri slučaje nedovoljene posesti orožja in osem prestopkov ce-stncp: licijskega reda. Ovadena sta dva lastnika popadl ivih psov. » O Pobegnili so iz državnega vzgajališča trije šestnajstletniki: Slavko Rak, Karel Zu-panec in Karel Kopszek. © Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo v dneh 29., 30. in 31. marca 1927 radi snaženja zaprta. G Vsak petek celi dan po tržaškem sistemu polenovka v gostilni »Leon«, Kolodvorska ulica. O Uničevanje stenic in golazni. Sedaj je primeren čas za odpravo stenic in druge golazni po stanovanjih s Cyklonom B, ki deluje popolnoma zanesljivo in ne kvari predmetov. Za podrobne pogoje se je obračati na državni higienski zavcd v Ljubljani, Zaloška cesta 2. O Namočena polenovka pri Fran Kham. Mi pobijemo vsako konkurenco glede kvalitete, okusa, kroja in een, v moški in damski konfekciji Džleife si naše izložbe? Gpičar & Mejač Šelenturgova uilea 3 Mar i ti ar П Danec je veleturistično predavanje ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o svojih turah na Veliki Klek in na Junglrau. Predavanje bo pojasnjeval s ski-optiînimi slikami. Naj si vsakdo, kdor le more, privošči užitek tega predavanja. □ Redna seja mariborskega občinskega sveta bo 5. aprila. □ V petek, na pravnik, ponovi v dvorani kat. omlad ne izobraževalno društvo v Krčevini igro »Marijin otrok«. Odbor vljudno vabi vse k vprizoritvi, ki se prične ob petih, ker se bo porabil časti dobiček za dom, katerega začno navdušeni Krčevinoi zidati prihodnji teden. Upanje je, da bo do prvega maja pod streho. Zato vabi že zdaj odbor za prvi maj v Krčevino vsa naša društva k veselici v lovskem domu. □ Na praznik ima tudi društvo v Lajters-bergu materinski dan v prostorih g. Dreisi-gera. Na sporedu je govor, deklamacije, godba in petje. Pridite in poglejte! □ Poselska zveza ima v nedeljo 27. marca ob pol petih mesečni sestanek. Razen govora vodje bo tudi petje in predavanje podpredsednice o lepem vedenju. — Odbor. □ Društvene novice iz župn'jo Matere milosti. V nedelo je predaval v prosvetnem društvu v Melju g. prof. Bogovič o evbaristič-nem kongresu v Čikagi. Predavanje je bilo obširno in vele animivo, zakar se društvo g. preda tel u naj skreneje zahvaljuje. — Dne 8. n aja bo bl-goslovitev nove društvene zastave. □ 0 čekovni goljufiji v Narodnem domu so prinesli nekateri mariborski časopisi poročilo, da še nj ugotovljeno, če ni ček, ki je bil prezentiran posojilnici v izplačilo, podpisan v istini od samega Baumana. Policijska preiskava je dosedaj toliko dognala, da je podpis na čeku v resnici falsificiran 1er g. Baumana absolutno ne zadene nobena odgovornost. V glavnem oltarju kraljuje preblažena Devica, ki jo ljudje iz raznih krajev pogosto obiskujejo bodisi sami ali v sprevodih. Stara pesem pravi: «Presrečna in blažena Sveta Planina, ki varuje Mati te božjega Sina t Marija Kraljica se v tronu svetli in milosti vernim deli. Cerkev, pripadajoča nekdaj župniji Zagorje, je postala leta 1805. po ustanovitvi župnije samostojna. V bližini cerkve in zvonika, ki stoji sani zase, je župnišče, mežmarija, gostilna in dve drugi poslopji. Častitljivi lipi, ki sta kljubovali marsi-kakeinu viharju in tudi obisku strele, straži ta že leta in leta Marijino svetišče. Sedaj pa "razgled. Ne bom našteval, kar vidi oko. Zadostuje vabilo: Pridi sam m poglej okrog sebe! Eno jutro na taki točki v božji naravi je dogodek, ki ti ostane v trajnem spominu.* Horacij je sicer nekje zapisal: »Nil admirari!« (Nobene stvari ne občuduj.) Menda ni bil ne božjepotnik in ne turist, ali pa so mu sladkosti poganskega Rima vzele blažji užitek. Pravijo, da gledališča in kino nista zdravi zabavi temveč morfij za dušo. Morfij nas za nekaj časa omami, da pozneje še bolj spoznavamo svojo ničevost. Prav tako nas uspava svetno kratkočasje, da pozneje veliko bolj trezno mislimo. Neskaljeno veselje nam nudi le bivanje na zračnih višavah. »Nesite me na visoko goro, kjer ni nobenega gledališča in kjer ne bom slišal nobene muzilce, pa bom zopet zdrav« — je rekel neki slavni dunajski glasbenik. V dolini je omejenost, pritisk duha k tlom in nervoznost, na gori pa svoboda, svežost in navdušen slavo-spev božjemu stvarstvu. Tu je vsemir,, v katerem zavzema nebeški obok silovite prostore in v ka-teriii ulova duh v neskončne daljave. Tu spozna- П Iz tajništva SDS od g. Vekoslava Spin-dlerja je došlo pismo glede nabiralne pole za pijačo etc. na dan volitev, o čemer smo poročali v »Slovencu« dne 19. marca. V tem pismu g. tajnik poroča, da ne ve, kako je prišlo P smo iz njegovih rak, ali je bilo izmaknjeno, ali ga je izgubil. Da bo o tem na jasnem, mu povemo, da je nabiralna pola služila kot za-vijalni papir nekemu mesarju in nosi še zdaj pečate svojega potovanja. In kot talca nam je prišla v roke. Zato se nismo posluževali ni-kakega »poštenega« najditelja. — Drugo pa je, da želi g. ta'nik, naj mu polo vrnemo, ker jo rabi kot prilogo k blagajniškim knjigam. Lahko nam je predvsem hvaležen, da smo našli izgubljeni dokument k blagajniški knjigi, vendar nam je nemogoče polo vrniti, ker jo hranimo za spomin, pač pa priporočamo, da si g. tajnik SDS' izreze poročilo iz »Slovenca«, ki je popolnoma točno, in ga uporabi kot prilogo. П Zanimiva licitacija. »Tabor« z dne 22. t. m. priobčuje sledečo ndtico: »Koninnda 32. artil. polka v Mariboru razglaša: Dne 22. marca 1927. leta bo prodal 32. artilerijski polk na javni licitaciji na živinskem trgu v Mariboru državnega konja v starosti 23 let. Konj je zelo sposoben za konjske mesarje. Licitaciia se prične ob 10. uri na določeni dan.« — Pa morda vendar ni bil prodan »uradni šimel«? □ Občni zbor podružnice SPI) v Mariboru se je vršil 22. marca ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba je bila zadovoljiva. Podružnica je v preteklem poslovnem leiu mnogo storila za povzdigo turistovskega in zimskesportnega prometa na Pohorju. Da bi se to delo še bolj smotreno vršilo, je izvoljen poseben zimskosportni odbor. Društvo je izdalo Badjurovo knjigo »Kozjakovo pogorje«, na novo izvedlo markacije na Pohorju in na Kozjaku, namerava pa zgraditi novo kočo pri Ribniškem jezeru, za kar se je dovolil ves dobiček letošnje zimske zabavne prireditve v znesku 10.000 Din. Odbor je pripravil nova pravila, ki so bila soglasno sprejeta, na kar se je izvolil odbor, v katerem so dosedanji odborniki in pa še nekaj novih. Zanesljivo pričakujemo, da bo podružnica tudi v prihodnje smoireno delovala in ji želimo, da bi se uspehov radovala. □ Nove občinske ceste v Pobrežju. V občini Pobrežje so nastale nove kolonije stanovanjskih hiš, ki ne leže tik ob cesti. Radi tega je nastala potreba novih cestnih zvez in v kratkem času se otvori pet novih občinskih cest. □ Stavbena podjetnost na Pobrežju. Izmed mariborskih predmestnih občin je Pobrežje na prvem mestu, kar se tiče stavbene podjetnosti. Lansko leto je nastala v pobre-škem gozdu idilična kolonija enostanovanj-skih hišic, tako zvano »Spesovo selo«, letos pa se gradi v bližini nova kolonija, prav tako ležeča v go::du. Dosedaj je koncesijoniranih 15 novih stavb, ki bodo znatno omilile stanovanjsko bedo, katero zelo občutijo tudi v predmestjih. Poleg domačinov gradi lastne domove tudi več meščanov in en kmet iz Kamnlce. □ »Alkoholno vprašanje« — nova knjiga o tem tako perečem vprašanju, se dobi v Tiskarni sv. Cirila, Koroška cesta in Aleksandrova cesta. Naj tudi ta knjiga pripomore, da se vsa javnost "začne s tem vprašanjem resno peTati. □ Nova dalmatinska klet se namerava otvoriti na Koroški cesti. V tej ulici je že skoro na vsakih deset korakov goslilna, točilnica ali klet. Nismo morda le zoper to dalmatinsko klet, pač pa ponovno poudarjamo, da ee je v Mariboru tako grozno razširil alkoholizem po raznih kleteh, ki jih je več kot preveč, da nosi Maribor glede popivanja po kleteh gotovo prvenstvo v celi državi. Tega pa mora varno, da solnce na vse sije in nikogar ne izključi. Spoznavamo pa tudi, da izginemo kot brezpomembna stvarica v primeri z vesoljstvom. S Svete Planine je peljala strma pot čez Planinsko vas v Trbovlje. Srečevali so se ljudje, ki so šli čez gorsko sedlo v štajersko župnijo Sveti Jurij ob Taboru. Med njimi je bil star mož velike postave. Oprezno je postavljal dolgo palico pred vsako stopinjo ter delal svoji velikosti primerne korake. Zdelo se mi je, da težko hodi, toda v pogovoru ž njim sem spoznal, da mu je hoja kot hribovcu tako lalika kakor tistemu, ki hodi vedno po ravnini. Nekje sem slišal, da so Trbovlje dolgočasen kraj. To bi veljalo le v tem oziru, ker so razpoložene v ozki dolini, sicer pa je tukaj zelo živahno vrvenje. Dimniki, rovi, plini, glas siren, ropot vozov. Kratko bi rekel: Trbovlje so gosto obljudeno središče neumornega dela. Delavstvo, ki so ga poprej prezirali kot nezrelo množico, je v mogočnem gibanju ter se dviga iz ponižanega stališča k enakopravnosti z drugimi stanovi. Obiskal sem župnijsko cerkev, stoječo na vzvišenem prostoru. Podolgovata, slikana, svetla in snažjia hiša božja z dvema kapelama. Omenil sem nekemu domačinu, da je cerkev za tako obširno župnijo veliko premajhna ter dobil samoumeven pa dober odgovor: »Če bi vsi prišli, bi ne šli vsi vanjo. Ce pa ne pridejo vsi, gredo vsi vanjo.« Na trgu pod cerkvijo je več visokih hiš, ki dajejo Trbovljam neko mestno l.ice. Obzidani potok je zasajen s košatim drevjem, pod katerim sem kot utrujen popotnik iskal odpofitkn, pa ni bilo klopi, da bi sedel nanjo, Odpeljal sum z, avtomobilom ua kolodvor in od tu na svoje domovanje. biti enkrat konec! Politična oblast naj podpira akcijo za iztreznenje naroda in njegovo telesno ter moralno ozdravljenje, kar tudi dobrim gostilnam ne bo v škodo, pač pa čisto odvečnim kletem in podobnim lokalom. □ Umrla je gospa Roza Seiler, rojena Wolf. Pokojna je bila soproga znanega mariborskega juvelirja v Gosposki ulici in sestra svoječasnega lastnika pogrebnega zavoda g. Wolfa. Umrla je v starosti 65 let. Pogreb se bo vršil danes popoldne iz kapelice na Pobrežju. — VЗегај ob 7 zjutraj je bil ekshuini-ran sorodnik zgoraj omenjene g. Martin Sei-grl in položen v isto grobnico kakor gospa Seiler. b □ Poskušen vlom. V tovarno olja Ivana Hochmiilleria, Ped mostom 7, je neznan vlomilec te dni poskušal vdreti na ta način, da je preskočil ograjo dvorišča na Kralja Petra trgu, odprl vrata, ki vodijo v spodnje dvorišče fer vlomil skozi lesena vrata v prostore tovarne. Tu ga jo pa moralo nekaj zbegati, ker se ni ničepar dotaknil. Lastnik tovarne sumi neke delavce, ki so dan pred vlomom delali v tovarni. П Obstreljen pri igranju. Pri starem pokopališču se je v torek zopet dogodila nesreča s flobert pištolo. Mladi dijaki so streljali v drevo. Eno zrno je zgrešilo cilj ter zadelo dijaka Ludvika Š. v tilnik. Zrno je obtičalo na lobanjski kosti. Na rešilnem oddelku so vzeli dijaku zrno iz rane ter ga obvezali. Da ga je str^i pogodil na nevarnejšem mestu vratu, pa bi bila lahko zopet ena smrtna žrtev igranja z orožjem. Celje •0" Schonherrjeva »Otroška tragedija« je ena najučinkovitejših točk sporeda, ki nam ga za materinski dan nudi Prosvetno društvo v Celju. Tragedija treh otrok, ki žive v mislih, da jih mati ne ljubi, temveč, da je njene ljubezni deležen tujec. & Slavnostni govor ob materinskem dnevu jutri, v petek ob 4 popoldne bo govoril g. prof. dr. Franc Sušnik iz Maribora in ne -• kot je bilo pomotoma objavljeno — g. dr. L. Sušnik iz Ljubljane. Vstopnice (vstopnina je malenkostna) za to zanimivo prireditev, na kateri sodeluje s štirimi komadi tudi pevski zbor, prodaja Slomškova tiskovna zadruga. & Sattnerjov cerkveni koncert se bo vršil v nedeljo 27. marca ob 4 popoldne v farni cerkvi v Celju. Vstopnice prodaja Slomškova tiskovna zadruga. Povpraševanje po vstopnicah je zelo živahno in vse kaže, da bomo v nedeljo doživeli v Celju lepo manifestacijo za slovensko cerkveno pesem. - 0 Proračun mestne občine celjske za leto 1927. Vladni komisar celjske mestne občine jo objavil na občinski deski proračun za leto 1927. Vsi dohodki in izdatki so podani z.a celo koledarsko leto in so zato v toliko netočni, ker imamo še do konca marca sloviti računski provizorij. Po objavljenem proračunu znašajo vsi izdatki v letu 1927 4,419.247 Din, redno kritje je preračunano na 1,975.195 Din in znaša tedaj primanjkljaj 2,444.052 Din. Za kritje primanjkljaja ter za pridobitev virov za stanovanjski fond, odnosno za kritje anuitet stanovanjskega posojila v znesku 2,500.000 Din, ki ga namerava občina najeti in z njim predvsem zgraditi veliko stanovanjsko hišo v Raz-lagovi ulici tik okoliške šole, je predvideno pobiranje raznih doklad. & Občinska deska. Vladni komisar celjske mestne občine je izdal razglas o pobiranju davščine na ponočni obisk kavarn, gostiln in barov ter na igranje s kvartarni, o pobiranju občinske cestne doklade, o pobiranju občanske davščine na veselice, o pobiranju kanalske prist jbine, o pobiranju davščine na vozila in o pobiranju davščine na obrtoma izvrševana prenočišča — vse za okoliš celjske mestne občine in za proračunsko leto_ 1927. Pri nekaterih davščinah so predvidene nvale izpremembe. Rok za ugovore znaša 14 dni. Umrl je v nedeljo poštni uradnik v pokoju g. Ivan Repinšek, star 76 let. Pokopali so ga v torek. , ■©■ Dražba lovišča. Okrajni glavar v Celju objavlja dražbo zakupnega občinskega lovišča občine Molnik za zakupno dobo pet let. Dražba se bo vršila dne 6. aprila ob 11 dopoldne v obo:nskem uradu na Vranskem. Izklicna cena 750 Din. Lovišče obsega približno 375 ha. Dražbeni pogoji so med uradnimi uirami na vpogled pri celjskem okrajnem Kaivarija, božjepoini griček s cerkvijo in kapelicami k riževega pola nad Kamnikom jc pri-četkom pusta zopet oživel. Od vseh strani prihajajo romarji. Na praznik sv. Jožefa in v nedeljo popoldne so se cele trume pobožnih vem kov zgrinjale po Kalvariji in v dolgih vrstah hodile z molitvijo rožnega venca iz Žal proti cerkvici na vrhu. Lepo, solnčno vreme je napravilo še svoje, lako da je oba dni v Kamniku kar mrgolelo tujcev. Na praznik je prvikrat po zimskem času igrala na trgu mestna godba. Skoii Kamnik pa «o hitele v petek, soboto in nedeljo cele trume tu-! ristov in smučarjev, ki so šli na Krvavec in Ve-I liko planino. Imeli so krasno hojo in vožnjo po snegu in lep razgled. V nedeljo zvečer je vozil turistovski vlak, ki je bil nabito poln ljudstva. Če bo ostalo tako lepo vreme, naj bi železniška uprava že zdaj za stalno vpeljala ta vlak ob nedeljah in praznikih, ker bo potnikov vedno dovolj. Seveda ni šlo v planinah brez vsake nezgode: zvečer so smučarji prinesli k vlaku dva tovariša, ki sta si pokvarila nogo, eden precej občutno, drugi pa malce manj. Čudo pač, da ni bilo pri taki smuki in med tolikimi smučarji večje nesreče. Glede obnovitve jezu pod mekinsko brvijo so se vsi interesenti sporazumeli, med njimi tudi kamniška in mekinska občina, da bodo obnovitvene in vzdrževalne stroške nosili proccn-tualno. Tako se bo lahko pričelo z gradnjo pre-potrebnega jezu, da ne bo nova brv v vedni ne-' varnosti in pa vse naprave niže in više od nje. Tako so privatniki in občini pokazali vso dobro voljo, da popravijo poškodbe, ki jih je povodenj povzročila; samo vojaška uprava še vedno čaka in ne gane s prstom za poprovo jezov. Apeliramo vnovič nanjo m opozarjamo, da je Bistrica hudournik in bo prihodnja škoda večja od sedanje, č« vsi jezovi nc bodo v redul Kočevje Osebna vest. Dne 22. marca je nadzorovat tukajšnjo orožniško postajo nadzornik general D. Daskanovič iz Belgrada. Montaža nove elektrarne na rudniku bo kmalu gotova. Dobili so krasne stroje. Dosedanja elektrarna je bila veliko premajhna za ves rudniški obrat. t Sejmsko poročilo. 21. t. m. se je vršil pri nas prvi pomladni semenj. Bil je zelo obiskan, tako po kramarjih, kakor tudi po sejmarjih. Izredno veliko je bilo naprodaj semen. Proti pričakovanju je bilo pripeljane tudi veliko živine, tako goveje, kakor tudi konjev in prašičev in videti je bilo celo par mul. Največ pa je bilo hrvatskih buš. Cena paru volov sc je vrtela okoli 7500—8000 Din. Naši mesarji so se ob tej priliki bogato založili z vsakovrstnim mesom. ! Cena mesu je skJjča: govedina I. vrste 14 Din, ! II. 12—13 Din; teletina I. 17 Din, II. 15 Din. Svi-, njina od 18 do 20 Din, slanina 25 Din, prekajenn ! meso in gnjat pa 26—30 Din za 1 kg. — Lepo si je uredil mesnico g. Morscher, ki ima stroje zh izdelavo vsakovrstnih salam in klobas na elek trični pogon. Trbovlje Versko predavanj*' se vrši od petka t i 25. marca naprej vsak večer ob pol 7 zvečer v farni cerkvi. Predavala bosta gg. Ludvik Šavelj in Lavrencij Sedej C. M. o bivanju Boga, nc-umrjočnosti duše. Božanstvu Kristusovem, spiri-! tizmu, adventistih, inkviziciji ter drugih v seda-I njem času zelo važnih verskih vprašanjih. ф Slabe občinske ceste. Občinske cestt so pod vsako kritiko. Kmetje sc dan za dnem pritožujejo, da se nihče ne ozira na njihove težnje, najmanj pa občina, ki zanemarja ccste. Ali se hoče kmetom s tem, da sc opušča popravilo in nasipljanje cest, nagajati? Vsekakor bo tega konec, kadar bomo opozorili druge faktorje na občinske cestc Knczdol, Svina, Sv. Katarina, Sv. Marko itd. ф K ji o Drultvenl dom. Opozarjamo na otvoritev kina v Drušlvcncm domu. Predstave bodo v petek ob 4 in 8, v soboto za mladino oh 4, v nedeljo pa ob 3, 5 in 8. Predvaja se Kristusovo trpljenje. Vstopnina je najnižja, ki te more nastaviti, in siccr I. prostor 5 II. prostor 4, gale-rija 6 in 5, stojišča 2 in za otroke 1 Din. Slovenska Jkrajina Grozilno pismo. Komaj se je polegel strah v Ižakovcih, ko je prišel požigalec v roke pravice, je povzročilo velik nemir pismo, ki so ga našli i pri neki hiši v Gančanih. Seveda je pismo anonimno. Pisava je precej nelepa, vsebina pisma pa grozilna. Neznanec preti, da pri 6 hišah v Gan-j čanih podtakne ogenj. Zadevo je vzelo v roke orožništvo in upati jc, da sc vsa zadeva razjasni. Po dobri volfi — nesreča. N. Jaklin, obrtniški vajenec, je bil tekom pusta pri neki hiši na gostiji, Tu jc bil tako dobre volje, da jc do stropa skakal in z roko tolkel po njem. Pri tem j je zadel rjav žebelj in ta se mu je zasadil v roko. ' Seveda se za majhno rano ni zmeniL Čez par dni j pa jc začutil bolečine in kmalu potem je moral iti v Čakovcc v bolnico. Rja mu je zastrupila kri. Bolezen sc je radi nemarnosti že tako razširila, da so zdravniki videli rešitev edino v amputaciji roke. O odrezanju roke pa v začetku niti slišati ni hotel in to bi ga skoraj stalo življenje. Prvi dobitek loterije »Martinišča« je avtomobil v vrednosti 40.000 Din. Za 5 Din se je vredno potegovati zanj, zato nc zamudite prilike in si nabavite srečke. Dobijo se pri ravnateljstvu »Martinišča« v M. Soboti glavarju. Kamnite Akademija v proslavo »Materinega dne« priredi na praznik, dne 25 t. m. ob pol 5 popoldne v Kamniškem domu orliški krožek s sledečim sporedom: P, Krizostom: Junakinja, dcklamira gospodična M. Vidic. — Rajanje s cvetličnimi loki, izvajajo mladenke. — P. Roman: Mati, govori gdč. Ang. Vcrdnik. — Gounod: Ave Mana ln Nellok: Scrcnada, vijolinska solo, izvaja gdč. Lilka H^ybal. — Naše ljube mame — kakšne so, dcklamira A. Vcrdnik. — Trnjtdčica, rajalna igra mladenk in gojenk s petjem in klavirjem. — Haj-drich: Mati ziblje in Maček: Pri zibeli, poje društveni moški zbor z altovskim solom pom vodstvom g. Hcybala. — Korcnički — pobalincki, rajanje živih cvetlic in hroščev. — Odmor. _ /a materjo, simbolična slika po narodni pesmi, izvajajo članicc. - SI. Savinšck: K mamici, slika otroške ljubezni v 3 dejanjih. — Izbrani spored nam priča, da bo akademija nekaj izrednega, zato naj se je udeleži vsakdo. Vabimo posebno naše gc. mame, da pridejo k slovesnosti, ki je namenjena proslavi materinske l)Ubcznl. Vse otroke, velike in male pa prosimo, naj ta dan, praznik mater, posvete materam in misli nanje, da |im ie vsaj en dan sladak v iciu in v plačilu sa vso aiihov skrb in liubezea do otroki Dopisi h Cerknico nam poročajo; Dela za električno razsvetljavo gredo urno izpod rok. Kakor v na znamenja kažejo, nam bo prvič razsvetlila naše domove še pred velikonočnimi prazniki. Gonilna sila bo Dizlov motor s 70 k. s., od teh se bo porabilo 10 k. s. za razsvetljavo našega trga, ostalo elektriko i>a dobe vasi: Begunje, Jezero, Dolenja vas in Rakek s kolodvorom vred. Pri dobavi motorja in drugega stroja (dinama) so nam šli ministri SLS tako na roko, da nismo plačali nobene carine, ki bi bila sicer znašala najmanj 12.000 Din. Zato se jim na tem mestu v imenu Cerknice in ostalih zgoraj ocenjenih vasi najlopleje zahvaljujemo. Cerkniška dolina je vsa za SLS. Zadnji čas je veliko mož prestopilo iz SDS-tabora k slovenski ljudski stranki, ki je v tem kratkem času v prid in blagor slovenskega naroda dosegla v Belgradu že najlepše uspehe. — Vreme imamo sila lepo. j Poljsko delo se je že pričelo. Jezero je polno. Bog ! daj, da bi se letošnje poletje posušilo, da bi tudi ' z, jezera spravili kaj sena pod streho. Zadnja tri i leta nismo imeli z jezera nobenega pridelka. Dasi ! nam jezero ne «ta dobrega sena, a porabimo ga 8 • pridom pomešanega z deteljo in zdrobljenega v ro-. žarnico. s katero krmimo konje in goved. Vodovod že imamo, z električno razsvetljavo bo pa Cerknica vsekako jako dosti pridobila. Leioe se boste zidali dve novi hiši, tako da bo štel naš 1rs ravno 800 hi& Braslovče. Občni zbor podružnice Jugoslovansko Ma lce sevrši na praznik dne 25. t. m. ob treh popoldne v šoli. Na sporedu je tudi predavanje s , skioptičnimi slikami. Narodna dolžnost nam veleva, da čujemo glas Stovencev-trpinov. V Šmartnem pri Litiji bo na praznik M. B. due 25. t. m. popoldne ob (>ol treh v društveni dvorani proslava Materinskega dnovac. Na spo-ledu dekkunacije, govor in petie. Vabljeni s'aršt in vs.i mladina. V nedeljo dne 27 t. m. popoldne 1 ob pol troli pa bo misijonsko predavanje s skiop-ličnimi slikami. Naše difaštvo J. K. A. D. »Danica«. V četrtek, dne 24. arca t. I. se vrši redni sestanek »Danice«, ki bo Imel značaj debatnega večera. Glavni referent ie tov. Hafner, ki bo sprožil razgovor o temi: Naša kat. žumali stika. Člani, zavedajte se svoje dolžnosti! Gostje vabljeni Akademska kongregaciia ima jutri na praznik Marijinega Oznanjeni;-, ob četrt na 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju svoje mesečno skupno sveto obhajilo. Zvečer ob pol 7 jc v marijaniški karieli uia molitve z blagoslovom. — Ker se bo vršil sprejem novih sodalov še lc v maju. vabi konzult kongreganiste in vse katoliške akademike sploh cla na naš glavni kongrcr racijski prsznk v čim častnejšem številu pristopijo k sv. obhajilu ter se udeleže adoracije, da bomo vsaj v teh skromnih mejah proslavili praznik naše nebeške Gospe in Matere. Certevenî vestnîlk Začetek duhovnih vaj II. vnnnje Marijine kuugregacije pri uršulinkah v Ljubljani bo drevi ob 19. ari v dvorani, kjer so shodi. : VESELA VDOVA, cene DIVJI MOŽ Kuponi. GROt''ICA MARICA. MADAME BUTTER- VESELA VDOVA. : UČITELJICA. Pre- Šol-Vi koncert Beethovnove IX. sim'ontje. | Izvajan jo Bee'hovncve IX. simfonije pod vodstvom i ravnatelja Poliča se še enkrat ponovi in sicer kot I šolski koncert, namenjen izključno le šolski mladini. Prvo'no je bil datum določen 26. marca, j vsled tehničnih zaprek pa se preloži na april, kar | bo ravnateljstvom javljeno potom posebnih do- i niso v. VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEW YORKU. Kakor smo poročali, sta v XIX.. to je pred-ratnjem kolu nevvyorškega turnirja ostali nekon-èaai par'iji dr. Aljehin—Spielmann in clr. Vidmar—Marshall. Nadaljevali sta se v ponedeljek dne 21. t. m. Naval občinstva jo bil velikanski — vsaj je vse nestrpno pričakovalo končne odločitve, kdo zasede druge in kdo tretje mesto. Pivo vprašanje je končnovel javno reSeno, Dr. Aljehin, kateremu v tem velepomembnem turnirju .sreča ■nikakor ni hila mila, je po težkem boju zlomil trdovratni odpor silnega Spielmanna in porazil nasprotnika v 69. potezi. S tem si ie del miti vno osvojil drugo mesto in — kar je važnejše — vnovič opravičil nade svojih častilcev glede i-/.k!a gigantskega boja. ki ga ima že letos doboievati za svetovno prvenstvo z zmagoslavnim Capiiblan-ro. Ni pa še padla odločitev glede tretjega mesta. Partija dr. Vidmar—-Marshall se je po nadaljnjem 5 ornem boiu morala zopet prekiniti Ugodnejše šanse ima Niemcovič. ki ima že jO točk nn varnem, dočim jih ima dr. Vidmar samo 9 in eno še visečo z zlim duhom Marshrllom katere izid je še .popolnoma negotov. Potem pa pride še v poštev zadnje kolo, jutrišnji dan, ko treščila drug ob drugega Vidmar in Niemcovič. >Zli duh ? — To Marshall rJ, pač pa eden največjih in najženijalnejših mojstrov, kar jih pozna šahovska zgodovina, četudi tej trditvi navidezno nasprotuje izid nevvyorškega veleturnirja. Marshall je čudafc in nepreračunljiv. Dočim je imel v Cambridge-Spring.su svojčas smolo, da se je — pred dr. E m. L a s k e r j e m — vsedel na prvo meslo, se mu je par mesecev kasneje posrečilo, da si je v nekem bolj z?'-'In^oi tumirčku zmagoslavno izvojeval —- zadnje (jedva še nagrajeno) mesto! Evo ga Marshalla v igri — edini tumireki, ki jo je doslej izgubil proti našemu rojaku dr. Vidmarju, »dem gelUrohtetenc, kakor ga nazivlje >Arbeiterzeitung D VMSKI GAMBIT. Ijrra v IV. turnusu nevvvorškega veleturnirja, dne 14. t m. Beli: Marshall — Črni: dr Vidmar 1. d2-d4 Sg8—f6 2. Sgl—f3 d7—d5 3. c2—c4 o7—c6 4. c4—d5: Priporočeno od dobre tvrdke — Capablanca samega! Vzlic temu je precej dvomljivo, ali ni morda ta zamenjava vendarle nekoliko prezgodnja. 4. . . . o6-d5: 5. Sbl—cS Sb8—c6 6. Lcl—f4 e7—e« 7 e2—еЗ Lf8-d6 H. Lf4—d6: Dd8—f6: 9. Lfl—d3 0—0 !0. 0—0 e6—eo 11. Sc3—b5 ГМ6—e7 12. d4—e5: Sc6—e5: 13. Tal—cl Dokaj močnejše je bilo 13. Ld3—e2, kar bi posredno ogrožalo Isolanija na <15 — Ahilovo peto v črnem taborju. Te naj bi^se beli držal, ne pa da predčasno napada sovražno damsko krilo zanemarjajoč ogroženo rezidenco svojega kralja. 13. . . . Lc8—g4! 14. Tel—c7 De7—d8 15. Tc7—b7: Se5—13+. . Mi. g2—f3: f>g4—h3 17. Tfl-el Sf6—e4i! To močno potezo je Marshall najbrž prezrl, ko je vzel kmeta ua b7. Čudno okaj za traten 'sli je izgubljen. :>. Tb5—g5 Tel—dl: 23. Tel—dl: h7—hO Beli se uda. Spominjajte se Pod»ornega društva sîeolh, Ljubljana. Wolfova 121 Cfublfanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Četrtek, 24 marca; JAZ IN TI. Red A. Peiek, 25. marca ; Zaprto. OPERA. Začetek ob pel ?() uri zvečer, če'rtek, 24. marca: Zaprto. Petek 25 marca ob 15. uri pop.: AIDA Ljudska predstava po znižanih cenah. Mariborslso gletTSšče Četr'ek, 24. marca ob 20. uri Ab. B. Kuponi. Znižane Petek, 25. marca ob 15. uri: Petek, 25. marca ob 20. uri: Znižane cene. Kuponi. Sobola 20. marra ob 20. uri : i*tiY. Ab. A. Nedelja, 27. marca ob 15. uri Znižane cene. Kuponi. Nedel ja. 27. marca ob 20. uri mijera. Slo resici v Italiji Bruno Camus imenovan za podestaia v Pazinu.. Ministrski predsednik Mussolini je te dni. imenoval okoli 250 podestatov za občine z nad 5C00 prebivalci; ostale občine so že prej dobile faiistovske občinske načelnike. Imenovani so bili naslednji: Cerkno: polkovnik Martorelli; Idrija: inž. Caldana; Tolmin: dr. Marsan; Labin: Lazza-rini; Buje: 1'arovel; Koper: De Manzini; Pod-grad: Proliant; Cres: Petris; Izola: llrusch; Mali Lošinj: Tarabocrhia; Motovun: dr. Tomasi; Vrsar: A p pol on io: Buzet: Zetto; Pazin: Bruno Cr.mus; Oprtalj: Silvestro; Rovinj: dr. Komarek; Umag: Apollonio; Dekani: Mastracchio; Višnjan: Mc-gi-boh. Idrijčani so imenovanje inž. Caldana sprejeli z veseljem, ker je novi podestat v Idriji splošno priljubljen. Občinarji v Podgradu in v Pazinu pa so hudo razočaranni. Komisar Prelazsi (nekdaj Prelae pred kratkim še Prelaz!) in Ka-mus (nekdaj Kamus) ostaneta na svojih mesiih, medtem ko je vsa Istra upala, da se reši leh trinogov. Prelazzi in Camus sta renegaia, ki mrzita prave Italijane kakor Slovence in Hrvate. Istrani. med njimi t um uvidevni in pošteni Italijani so z vso gotovostjo računali na uvidevnost vlade; a Rini je zopet nasedel informacijam svojih uradnikov (to se pravi puljskega prefekta) ki so pod vplivom zagrizenega Mraoha. Ali pa ni morda hotela fašistična vlada s tem imenovanjem potrditi divjanje Prelazza in Catnusa proti slovanskemu življu? Po 12 letih se je oglasil. Jožef Bratuž iz Dola pri Čepovanu je dne 8. t. m. prejel od svojega sina iz Rusije pismo, v katerem sin sporoča, da dela v rudnikih, in prosi, na.i mu pošljejo dokumente za povratek v domovno. Zadnje pismo je Bratuž pisal pred 12 leli s fronte. Obnovitev (foriške pokrajine. V četrtek se je v Gorici sestal prvič pokrajinski odbor pod predsedstvom prefekta Cassinija. Ta odbor p— sluje v smislu italijanske zakonodaje in nima niti izdaleka tiste avtonomije kakor avstrijski deželni odbori. Italijanski deželni odbori nimajo zakonodajne pravice in so navadni upravni organi v pre-fektovih rokah, ki nadzorujejo poslovanje občili. Imenovanja, napredovanja in upokojitve v armadi. V pehoti so napredovali: za podporočnika narednik An on Meteiivo in Josip Valek. za rezervne kapitane II. razreda poročniki Adolf Ekard, Lovro Hribar in Mat ko Kumer, za rezervna poročnika podporočnika Josip Valek in Miroslav Krejčik. za rezervne kapi'ane II. r. jKiročniki dr. Konrad Šmad, Ljudevit Cimperman, Peter Zlatar, Franjo Likar, Ivan Smilaj, Franjo Grafenauer, Josip Čejka iu Josip Trpin ; za poročnike podporočniki Ernest Ferjančič, Ivo Žižek, Miroslav Zgaga, Alojzij Intihar in Danilo Fon. Za rezervne kapitane I. r. kapitana II. r. Alfonz Lorger in Adolt Ekard. za rezervne kapitane II. r. poročniki Ivan Roer, Ilija Orel, za rezervne poročnike podporočniki: Marijan Magdič, Ivrn Plevnik, Josip Lah, Fortunat Turk, Franjo Vrečko, An'on Gonde in Karlo Dolinaj Za rezervnega» kapitana I. r. kapitan II. r. Otmar Skale, 7« rezervne kapitane 11. r. poročniki Radoslav Bobek, Filip Orel in Anion Rajski, za rezervne poročnike podfmročniki: Voji-slav Traven, Adalbert Buce, Ciril Osana, Ludvik Burja, Vladimir Šlajmer, Gvido Debeljak, Peter Horn, Josip šusteišič, Josip Špendnl. Evgen Kovač, Štefan Markovec, Ivan Dolinar, Vladimir Ri-ger, Franjo Šuber!, Ve kos'a v Broza,, Milan Končnici, Lavoslav Struna, Josip Lavrič. Pri topništvu je napredoval za rezervnega kapitana II. r. poročnik Franjo Kranjc. V inženirsko-tehnični stroki so zervnega kapitana II. r. poročnik Viklor Šinkovec, za rez. poročnika podporočnik Josip Sicherl, za rez. jxxlporocnike pa naredniki-dijaki; Jakob Bab-nik, Herman Hroval, Ivan Vereš, Vladislav Lam-pelj, ,osip Zupan, Rudolf Ilaberle, Josip Zidar, Jovan Lang, .lože Bajcar, Ivan Binder, Rudolf Až-man, Matej Dvornik, Rudolf Štubler, Miroslav Puc, Dragotin Košek, Viktor Bizjak, Ivan Gredel in Josip Čorac. V inženirssko-tehnični stroki so napredovali za rez. administrativne podporočnike naredniki-dijaki Josip Potokar, Ivan Sitar, Janko Dolenc, Ladislav Pretnelč, Stanko Pirjavec, Milan Lebar, Vladimir Bajuk, Janez Brodnik in Stanislav Ocepek. Pri s a n i t e t i je napredoval za rez. sani'et-nega poročnika dr. llinko Kale, za rez. administr. podporočnika pa narednika-dijaka Josip Dovgan in Luka Piala. za rez. kapitana I. r pa kapitana H. r. dr. Anton Janežič in dr. Valenlin MersoL V veterinarski stroki sta napredovala za rez. poročnika dr. Vekoslav Zupančič in An'on Mokos, za rez. kapi'ana II. r. poročnika dr. Fran Zavrtnik in Ignacij Šlajpah. V ekonomski stroki so napredovali za rez. kapitana I. r. kapitana H. r. Karlo Kocmur in j Franjo Manil, za rez. administrativne podporočni-I ke pa naredniki-dijaki: Gašper Kunec, Anton Ču-I var, Henrik Veber, Bogdan Sivčev. Rudolf Zan'a-1 ta. Štefan Kralj, Anlou Шспсе, Janko černuL Ma- tija Erzar, Ivan Glavač, Peter Klemen, Stanislav Kline, Franjo Kokalj, Miroslav Končan, Anton Kostanjšek, Josip Ko-ut, Josip Košir, Ciril Kovač, Alojzij Kugovnik, Mirko Lazar, Albin Perkavec, Josip Pemio, Josip Peternel, Venceslav Pirnat, Marijan Podmenik, Vik or Preželi, Franc. Rožnik, Anion Skočir, Josip S!ak, Ludvik Škof, Anton Šli-bar, Rihard Trpin, Joško Toiner. Ivan Ulm, Adolf Zaje, Ludvik Zibern, Franjo Dobrila, Tomislav Bedenko, Viktor Gril, Mirko Furiis, Izidor Hrvat, Robert Vran, Slavko Gros, Karlo Fiai, Ivan Ga-brič, Ljubomir Frank, An on Papež, Viktor Kovač, Zvoninrir Hirsehl, Josip Veber iu Josip Križanec. V aktivno službo so prevedeni rez sanitetni kapitan 1. r. dr. Roman Fedina, rez. peli. kapitan II. r. Ciril Podgornik in rez peh, kapilan II. r. dr. Franjo Vizjak. Upokojeni so bivši častniki avstro-ogrske armade polkovnik Josip Kremžar, Milan Oto in Ludovik sulek, podpolkovniki Mirko Kašaj, llinko Lopan, iVlaitin Petek in Luka Drčevič, major Alojzij Ogorek', kapi ani Friderik Lešnik, Bogdan Ci-zek, Erih Černe in Adolf Peče; poročniki: Valenlin Jadran in Emest Faninger, dalje bivši konjeniški major Ludovik Parovic, bivši orožniški polkovnik Ferdo Florslc, bivši orožniški podpolkovnik Blaž Petras, bivši evidenčni oficijal Ivan Gole, bivši oskrb. np''upravitelj Ivan Cvenkelj, bivši vojni kurat vojne mornarice Janko Sedej in oficijal Narodne obrane Janko Dolar. Nadalje so upokojeni adminis r. kapitan I. r. Jako Čaš, pehot. f>ol-kovnik Josip Ridel, podpolkovnika Josip Skala in Emil Knific ter jx)dporočnik art. telmične stroke Frar 'j Rainer. P.: Pred svetovno gospodarsko konferenco. Pred dvema i 'orna je sklenilo Društvo narodov sklicpti svetovno gospodarsko konferenco, da se p klicani zastopniki pri tem vpoštev prihajajočih faktorjev enkrat obširno ra govore o vseh svetovnih gospodarskih ! vprašanj h. Priprave za to konferenco so se bile kmalu pričele. V pripravljalnem odboru je bil kot zastopnik Internacicnale krščanskih strokovnih organizacij Pauvels iz Belgije. Kon erenca, za katero so se vršile orga-nl al rične priprave skoro celo preteklo leto, se pri ne v maju. Med tem se je nabral tudi ogromen stvarni mater al, ki bo podlara delu in m: rel itn:m končnim sklepom delegatov na kon erenci. Poročevalski oddelek tajništva Društva narodov objavlja nekak izvleček iz poročila M e d n a r o dne trgovske zbornice, ki ga je izdelala posebna komisija, ki je imela n> log razglabljati o zaprekah, ki posebno v povojnem času ovirajo svoboden razvoj svetovne trgovine in gospedarstva. Radi zani-, mivosti zaključkov, do katerih je prišla ta komisija, se hočemo z njimi pobližje seznaniti. Poročilo posega zelo stvarno in še precej objektivno v jedro problema. Služilo bo lahko ne s~mo kot podlaga za podrobnejše delo konference, ampak bo, če le kako, v njegovem smislu prišlo do kenenih sklepov. Material vsebuje 7 oddelkov, ki obravnavajo sledeča vprašanja: 1. Postopanje z inozemci ( uridične iu socialne neenakosti). 2. Transportne težave. 3. Prepovedi uvoza in izvo-a. 4. Carinsko - tehnična vprašanja. 5. Mednarodne industrijske pogodbe. 6. Fi-nancie'ne težave, krediti, posojila. 7. Kolektivna konvencija za ustvaritev stalnega organa za proučevanje trgovinsko-gospedarskih prilk. Ze ta navedba priča, kako globoko se skuša problem načeti. Kratek pregled po posante nih odstavkih pokaže tako v svetovni trgov ni veščemu trgovcu, kakor tudi znan-sLeniku teoret ku, da se pri tem res ni pozabilo ničesar, kar danes zavlačuje ali celo ovira ozdravljenje svetovnega gospodarstva in trg vine. Predvsem je izražena nujnost, da se uvede koli' or mogoče enotna in liberalna pravna uredba za ino -emce. K temu predlogu je predvidenih cel sistem konvene j, ki bi uredile postopanje napram inozemcein. Predlagano je, da se potni listi popolnoma odpravijo in da se uvede popolna svoboda bedisi za začasno ali ra trajno bivan e v kaki državi. Vsi to-adevni predlogi gredo za tem, da se sklene testvarna kolektivna pogodba vseh držav pod auspicijami Društva narodov. Drugi odstavek vsebuje vrsto predlogov za zboljšanje transporta po suhem, na morju in po zraku. Železnice naj skušajo uvesti enotne uredbe in kolikor mogoče enotna in enaka prometna sredstva, predvsem osebne, pa tudi bolj rabljene tovorne vozove. — Glede pomorskega transporta se priporoča rati-fi! acija pogodbe, ki se nanaša na pomorska pristanišča, posebej pa še, da se odpravijo državna trgovska brodovja in da se tudi opusti vsako subvencioniranje in favoriziranje priva'nih parobrodnih družb. Dalje se poudarja potreba sklenitve mednarodne pogodbe, ki bi prepreč la mnogokrat dvojno obdavčenje pri pomorskem transportu. — Razpravlja se tudi o zdravstveni in carinski kontroli na mejah, kakor tudi o določbah podonavskih držav glede prometa na Donavi in pristaniščih. — Glede zračnega prometa se izraža želja, da se mu pusti prosto pot svobodnega razvoja in da se ne i dajajo takoj v začetku kake utesnujoče dol čbe. Tretji odstavek govori o sklenitvi konvencije da se odpravijo vse izvozne in uvozne prepovedi. Osnutek, ki ga je napravil gosp f'ar.ski oddelek Društva narodov, naj bo podla,ra tej konvenciji. V nadal njem se zahteva pop Ina svoboda gltde uvoza in izvoza surovin. V nadaljnjem obravnava pročilo tehnična carinska vprašanja in se predlaga predvsem ratifikacija ženevske konvencije glede poenostavitve carinskih formalitet. Mednarodne industrijske pogodbe (peti odstavek) je treba vsekakor pozdraviti, ker izključujejo vse uničujočo konkurenco in blagodejno vplivajo tudi ua splošuost,, ker primeroma še dovoljno vpoštevajo vsestranske interese delavstva, konzumentov in trgovine. Priporoča se, da se tozadevna zakonodaja posameznih držav usmeri in izpelje tako, da se olajšuje sklepanje takih pogodb. I V šestem odstavku se ugotavlja, da je mnogim sedanjim težkočani v industriji in trgovini kriva nestalnost valute. Zato je treba gleda'i povsod nu čimprejšnjo stabilizacijo in se tudi državam stabilne valute priporoča, da v svojem lastnem interesu podpirajo države z nestalnim kurzom pri njihovem stremljenju za ii'-bilizrcijo. Sedmi odstavek vsebuje končno avstrijski predlog, ki ga pa Mednarodna trgovska zbornica stavlja kot svojega in ki gre za tem, da .se ustvari pri Društvu narodov nek stalen orgrn, ki naj nudi delegatom posameznih držav priliko, da konferirajo in študirajo potrebe svetovne trgovine in gospodarstva. Naloga tega organa bi bila Izdelovanje osnutkov pogodo in pobijanje sporov v mednarodni trgovini. Kaj se bo dalo od teh predlogov v krajšem ali dal.šem času izpeljati, o tem bo podala svoje mnenje konferenca. Bre/, dvoma obstojajo točasno tudi nemale politične težave, ki so naravno mnogokrat nasprotne najboljšim nameram na gospodarskem polju. Vsled tega bi bilo treba pri imenovanju in ses avljanju dclegacij za to konferenco paziti na to, da jih ne bodo tvorili sami gospodarski eksperti, marveč, da je treba vse storiti, da se na konferenci sami more pravočasno izleeiti rane, ki jih je povzročila politična razkosanosi, predvsem seveda v Evropi. Ako se to zgedi teda ne bo s tem zapožeto samo smotreno delo na gospodarskem polju, ampak more postati kon'erenca v resnici nov in res-n'čno p : me m Len korak k utrditvi svetovnega miru in evn pske solidarnosti. soilišča Celo noč sem mislil, kaj sem tožen. No sedaj pa vem. Pravite, da sem ukradel gostilničarju Alojziju Cerarju na Ambroževem trgu bs nico 7 nekaj denarja in pa škatlo Zeta-eigarct. Toda gospodje, verujte mi, da to ni res. Kradejo vedno, zakaj pa ne zaklepate denarja in cigaret. Bog zna, kdo se je vtihotapil v gostilno m ga ukradel. Jaz ne, gospodje, to mi lahko verjamete.« in res so mu sodniki verjeli in so ga vsled pomanjkanja dokazov oprostili. Neroden blagajnik. Invalida bandažista Karla B., so osumili, da si je kot predsednik in obenem blagajnik njihovega Združenja za Slovenijo prilastil precejšnjo vsoto denarja, ki ga je imel upravljati. Ko je odbor dovolil članu Novaku posojilo od Združenja, se je pa izkazalo, cla blagajnk nima denarja Uvedli so takoj so«'no preiskavo in ugotovili, da manjka v blagajni okoli 90(K) Din, — katere je mož porabil zase. Tudi knjige so bile zelo pomanjkljivo vodene Obtoženec je poneverbo odkrito priznal in dejal, da ne ve, kako je do lega prišlo. Imel je trafiko pod Tivoli, kjer mu je bilo nekoč ukradeno za okroglo 3000 Din raznih tobačnih izdelkov in drugega razl'čnega blaga. In da je pokril to izgubo, je posejel mož po tujem denarju in si vzel posrjilo. S tem pa je primanjkljaj vedno bolj raslel. Nekaj časa se mu je še posrečilo, da je pokril pri revizijah primanjkljaj s svojim denarjem, toda ko pa je primanjkljaj Ie preveč narastel, je prišlo do razkritja. Tudi v tem slučaju je vpošteval senat skesano priznanje in pa težke okoliščine, tatvino, bolezen v hiši in drugo in so obsodili moža samo na 6 tednov ječe in pa povračilo stroškov in škode. Odmer zadnje porote. Sorodn'kj poš пега šoferja Mandlja pred sodiščem. Pri zadnji ljubljanski poroti je bil obsojen poštni šofer Ivan Mandelj na 18 mesecev 'ežke joče, ker je ukradel na glavnem kolodvoru iz poštnega avtomobila denarno vrečo, v kateri je bilo 79.850 Din. — Ta denar je nesel Mandelj domov, kjer ga je s pomočjo svojih sorodnikov in žene tudi res prikril. Denar je izročil očetu, ki ga je shranil v zavoju v žepu v suknjiču, ki je visel še, ko je prišla policijska kontrola, na steni nasproti postelje. Komisija je preiskala celo stanovanje, trgala celo deske od tal, toda zaman, denarja ni. našla, ker ni1 nikdo mislil, da bo taka vsota denarja spravljena v odprtem žepu suknjiča na stolu poleg obtoženčeve postelje. — Včeraj pa so se zagovarjali pred sodiščem radi prikrivanja odnos, soudeležbe to tatvine Mandeljevi sorodniki in sicer oče takratnega obtoženca Mandclja France Mandelj, kovač na Selu, njegova žena Helena, njihova sinaha Amalija Mandelj, roj. Prašnikar in pa njena mati Marija Prašnikarjeva. Po zaslišanju obtožencev je ugotavljal zagovornik, da so delali vsi obtoženci v dejanski zmoti in niso imeli nobenega namena prilastiti si tuj denar. Pri poroti je bil obsojen Mandelj na 18 mesecev ječe. Današnji obtoženci pa so doi-bili radi prikrivanja, odnosno delne prilasti ve d» narja vsak po 18 dni ječe z raznimi poostrili. Vsi obtoženci so kazen sprejeli, Neki zelo znan angleški žvižgač pravi, da je najboljši pripomoček zla prebavljenje, ako po jedi pol ure žvižgamo. ★ Sveto pismo v Braile p;savi za slepce obsega 38 knjig in tehta !X) kilogramov. ★ Koža človeške dlani je 76 krat bolj debela kot pa koža trepalnice. ★ Neki lekarnar v Camberwelu na Angleškem je potom inserata ponudil vsaki dami, ki kupi pri njem steklenico parfuma, fotografijo najlepše deklice v okolici. Darilo je bilo — majhno ogledalce. ★ Na japonskih železniških post-\joh imajo radioaparate z zvočniki, kateri naznanjajo pri-1 hod vlakov. Gospodarstvo Prof. Jos. Priol: E^zvoj našega sadjarstva in oblastna skupščina. (Konec.) Iskali bo nadalje izhoda, kako dvigniti in pospešiti izvoz b a d j a. Naša jabolka najdejo mnogo priznanja in odjemalcev v južnih delih države, zlasti v Srbiji. S primernim znižanjem železniških tarifov in dosego dragih ugodnosti bi se mogel izvoz proti jugu znatno dvigniti. Vedno pa preostane še znaten kontingent za izvoz v inozemstvo. Naši izvozničarji so financijelno prešibki, da bi mogli izvažati v večjem, produkciji odgovarjajočem obsegu. Pomagati si bomo morali z ustanavljanjem sadjerejskih zadrug, kojih naloga bo organizirati s pomcčjo tehnično izvež-banosa osobja izvoz ter ga postaviti na solidne temelje. Enotno sortiranje sadja in enotna oprema za transport bo pri lem odločilnega pomena. V okvirju zadruge utegnemo dobiti з časo' i tudi kako moderno tovarno za sadne konserve, ki bo našla vsled pomanjkanja konkurenčnih podjetij ugodne pogoje za obstanek. Končno bo delati na pointenzivljenju sadjarskega pouka po deželi. Pred vojno so bili nastavljeni na bivšem Spodnje-Štajer-ekem in Kranjskem posebni potovalni učitelji za sadjarstvo in vinarstvo. Potovali so iz kraja v kraj ter prirejali predavanja in tečaje. Kot veščaki-specijalisti so bili v svoji stroiti temeljito podkovani in so dosezali jako lepe uspehe. Po preobratu ве je ta institucija ukinila in zamenjala z institua cijo okrajnih kmetijskih referentov. Kakor je samoposebi simpatično, da je dobilo vsako okrajno glavarstvo svojega kmetijskega strokovnjaka, moramo priznati, da nas to niti zdaleka ne more zadovoljiti. V današnji dobi vsestranske specijali-zacije in diferencijacije leži na dlani, da tudi kmetijski veščak in najsi bi bil največji genij, ne more obvladati vseh kmetijskih panog v enaki meri ter biti v vseh strokah na višku. Mnogo umestneje bi bilo, da se posveti vsak kmetijski referent le eni, kvečjemu dvema panogama, v katerih je teoretično in praktično najb~,!- podkovan, delokrog njegovega udejstvovanja pa temu primerno razširi. Na ta način bi dobili za vsako poedino panogo v oblasti po enega ali več kmetijskih referentov-specijaiistov, ki bi se mogli udejstvovati brez dvoma uspešneje, nego pri dosedanji praksi. Namestiti bi bilo le prvovrstne moči, neglede na formalno izobrazbo in jim dati položaj in plačo, ki je v skladu z važno službo, ki jo vrše med narodom. V vsaki oblasti bi bilo nastaviti najmanj dva ali tri kmet. referente, odnosno potovalne učitelje za sadjarstvo. Poleg redne službe po deželi bi se jim poveril nadzor nad oblastnimi drevesnicami, vzornimi nasadi in napravami v oblasti. Pred in prva leta po vojni so se prirejali po kmetijskih šolali sadjarski tefaji za Ijudsko-èolske učitelje, sadjarske paznike (oskrbovalce drevja) in druije zanimance. S temi tečaji se je zadnja leta vsled pomanjkanja kreditov docela prenehalo. V očigled dejstvu, da so med mlado generacijo bele vrane oni učitelji, ki so podkovani v sadjarstvu in v stanu nuditi elementarni pouk o tej panogi mladini in kmetovalcem, da manjka nadalje sposobnih delavcev za rez in oskrbo sadnega drevja, zlasti še obcestnih nasadov, ki večinoma propadajo, bo z zasiguranjem primernih kreditov omenjene težje na novo poživeti in omogočiti." Ne bilo bi prav, ako bi pozabili našo nlmo mater, srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, ki je poklicana vzgajati mlade pi.ionirje, v kojih rokah bo v bodoče pretežno usoda našega sadjarstva in vinarstva. Ta zavod mora postati žarišče znanstvenega in praktičnega udejstvovanja, naša visoka šola za sadjarstvo in vinarstvo, ki bo vplivala z izsledki teorije in prakse blagodejno in oplojevalno na zvišanje produkcije širom domovine. Temu zavodu bo posvečati v bodoče višek pozornosti, da se bo mogel razviti, modernizirati in izpopolniti tako, da bo postal v časom res slovenski in jugoslovanski Klosterneuburg, ki si je znal pridobiti ugled v vseh delih sveta. Pogoji za to so dani, odpraviti je le finančne težkoče in spremeniti način administracije, ki je v sedanji obliki glavna ovira vsakega pozitivnega dela. Produkcija premoga v Sloveniji v januarju. Ugodna konjunktura v premogarstvu, katere smo bili deležni v drugi polovici preteklega leta je v januarju nekoliko popustila. V rudnikih Slovenije se je v januarju nakopalo 173.108 ton premoga napram 184.746 ton v decembru in 174.075 v novembru prêt. 1. V primeri s produkcijo v januarju prêt. 1. je letošnja produkcija v januarju nazadovala sicer le za 6232 ton ali 2.8 odst. in tudi v primeri z predhodnimi meseci je ta pro- dukcija razmeroma visoka, vendar pa se je oddaji premoga znatno skrčila. V januarju so rudniki oddali le 158.963 ton premof/a napram 188.068 t. v decembru. Zaloge so se radi tega — prvikrat po 9 mesecih — znatno povečale in sicer za 14.145 ton od 43.840 na 57.085 ion. Premogovniki so v tem mesecu oddali železnicam 84.490 ton (v dec. 97.601 t.), brodarstvu 262 t. (1733), industriji 43.587 t. (47.251 t.), raznim strankam 15.616 t. (20.835 t.); sami so porabili 11.732 t. (13.005 t.). Izvozili pa so 3240 t. (7150 t.). V zvezi z normalizacijo razmer na svetovnem tržišču premora po končanem štraiku angleških rudarjev je izvoz premoga hitro nazadoval in sicer od 20.237 ton v novembru na 7150 ton v decembru in 2310 ton v januarju. Tudi število zaposlenih delavcev se ie znatno skrčilo in to za 399 na 9432 delavcev. V ostalem je bilo zaposlenih 266 paznikov (260) in 273 uradnikov (279). • • • Žalostna stafstika. Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu objavlja v svojem letnem poročilu statistiko konkurzov, iz katere je razvidno, da smo imeli v 1. 1924., torej pred ukinitvijo poravnalnega postopanja, v celi državi 106 konkurzov, leta 1925. je število konkurzov že naraslo na 348, v preteklem letu pa na 832. V prvih dveh mesecih tekočega leta se je to število še pomnož lo, kajti proglašenih je bilo žc 200 konkurzov [kar odgovarja za celo leto 12C0 konkurzov). Od v 1. 1926. proglašenih konkurzov odpade na Srbijo in Črno-goro 460, na Hrvaško in Slavonijo 130, na Vojvodino 118. na Slovenijo 83 in na Bosno in Hercegovino 41. Poslovarje Hmeljarskega društva za Slovenijo v preteklem letu. Dodatno k našemu poročilu o občnem zboru Hmeljarskega društva prinašamo še nekaj važnh podatkov o poslovanju tega društva v pr. 1. Na prizadevanje Hmeljarskega društva je poljedelski minister javil društvu z odlokom od 3. julija 1926, da je voljan ustanoviti hmeljarsko šolo v Savinjski dolini in v to svrho g ustaviti v letni proračun 1927-28 4 do 5 mlijonov in, pod pogojem, da prispevajo okrajni in občinski zastopi ter drugi činitelji primerne vsote. Z ozirom na sklepe konference, ki se je vršila 7. junija pr. 1. ie Hmeljarsko društvo razposlalo vsem /okrajnim in občinskim zastopom, kakor tudi denarnim zavodom hmeljsk^ga okoliša tozadevne prošnje. Uspeh ni bil zadovoljiv, zato je društvo urgiralo rešitev nerešenih vlog. Lokalni č'nitclji bi morali prispevati vsaj 1 mil. Din — obljubili pa so komaj eno petino te vsote. — Ker je Hmeljarsko . društvo v preteklem n letu prejelo večjo podporo od poljedelskega ministrstva v svrho pospeševanja kmeljarstva in gojitev dobrih vrst hmeljske rastline, je priredilo poučne shode, ki so bili dobro obiskani. — Hmeljarsko društvo je v preteklem letu stalno obveščalo hmeljarje o stanju nasadov, hmeliski kupčiji itd., poleg tega je v informacijo hmeljskih trgovcev poslalo inozemskim korporacijam obširna poročila. Množina lani pridelanega hmelja se ceni na okroglo 80r0 stotov, ki so zrasli na približno 10C0 ha obsega-jočem zemljišču; Do oktobra je bilo prodanega sedem osmin vsega hmelja po različnih cenah (do 120 Din za kg). Prvo komunalno posojilo plasirano v inozemstvu. Agrarna in komercijalna banka je plasirala na londonskem trgu večje število obveznic mesta Osijek. To je prvo komunalno posojilo, ki je bilo plasir. no v inozemstvu. K trgovskim podajanjem med češkoslovaško In Jugoslavijo. Te dni so češkoslovaške gospodarske korporacije prejele listo jugoslovanskih želja, ki naj bi se upoštevale pri sklepanju trgovinske pogodbe. Jugoslovanske zahteve se nanašajo skoro izključno na tarifne pozicije za agrarne proizvode. Če se bo materijal na obeh straneh pravočasno predelal, moremo v teku prihodnjega meseca pričeti z meritornimi pogajanji. Pospeševanje produkcije pšenice v češkoslovaški. Češkoslovaška poljedelska akademija je sklicala anketo, ki se je te dni vršila v Bratislavi. Obravnavalo se je vprašanje, kako dvigniti produkcijo pšenice v Češkoslovaški. Večina strokovnjakov je bila naziranja, da je rešitev tega problema mogoča na ta način, da se dvigne žetveni donos in poveča posejano ploskev v Slovaški. Češkoslovaška uvaža letno 40—50.000 vagonov pšenice. Ta primanjkljaj bi se lahko kril, če bi se produkcija Slovaške dvignila za 60 odstotkov. To je mogoče doseči, če se žetveni donos poveča za 7 meterskih centov na hektar. Tako povišanje je pri zboljšanju produkcijskih metod mogoče. Znatno povečanje produkcije je tudi mogoče doseči potom obsežnih melioracij. V resoluciji ankete sc naglaša, da mora Češkoslovaška podvzeti široko-potezno akcijo, po vzgledu Italije v svrho povečanja obdelane ploskve in povečanja žetvenega donosa. Anketa smatra državno podporo v tem cilju za najrentabilnejšo investicijo. Borea Dne 28. marce 1927. DENAR. Zagrob. Berlin 18.52-18.56 (18.52—18.55), Italija 261.84-2C8.S4 (258.20 - 260.20), London 276.20-277 (276.15-276.95), Newyork 56.75-56.9:. (56.75—56.95), Pariz 22*>.75—224.75 (222.98— 224.98), Praga 1 (».30-169.10 (168.30-169.10), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97). Curih. Belgrad 9.13 bi. (913 lil.), Budimpešta 90.70 (90.70), Berlin 123.38 (123.875), Italija 22.92 den. (23.06 den.), London 25.255 bi (25.254 bi.), Newyork 520 bi. (520,06 bi ), Pariz 20.865 d. (20.36 den.), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 78.15 (73.15 bi.), Madrid 92.30 d. n. (91 50 den ), Buka-reit 3.10 (3.10), Sofija 3.76 (P.76 bh), Varšava 58 (58 den.), Amsterdam 208 05 (208.125), Bruselj 72.30 (72.29 den.), Kopenhaf,en 138.60 (138.55). Dunaj. Devize; Belgra 1 12.46, Kodani 189.05, London 84.47, Newyork 709.60, Pariz 27.81, Varšava 78.97. Valute: francoski frank 27.86, lira 82.72, dinar 12.4325, češkoslovaška krona 20.985. Praga. Devize: Lira 155.57, Zagreb 59.225, Pariz 181.80, London 163.40. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 85- 86, vojna odškodnina 344—340, zastavni listi 20—22. kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 195—19", Ljublj. kreditna 150 den., MerkanMlna 99—100, Prašiedion.i 850 d., Kred. zavod 160-170, Strojne 85 den., Trbovlje 415 bi., Vevče 120 den., Stavbna 55-65, šešir 104 den. Zagreb. 7% inveet. poeoj. 86.75—87.50, vojna odškodnina 345.50—346, Hrv. esk. 104.50—105, Kred. 93 —95, Hipobanka 64.50 65, Jugobanka 104—104.50, Praštedkma 850- 855, Ljublj. kreditna 150—153, Drava 480 den., Isis 45- 46, Sečerana 470-480, Gutmann 265—267.50, Slavex 161 den., Slavonija 28—31, Trbovlje 408—410, Vevče 180— 135. Dunaj. Podon.-eavsko-jadran. 81.80, Alpine 43.20, Greinitz 6.70, Kranjske industrijska 48.75, Trbovlje 50.85, Hrv. esk. 13.10, Leykam 12.75, Hipobanka 8.10, Avstr. tvornice za dušik 32.10, Mun-dus 149, Slavex 14, Slavonija 370. BLAGO. Ljubljana. Smreka, jelka; hlodi 4 m I., II., mon'e 180—210, hlodi od i m naprej 220—250, br-zoiavni drogi 200—260, bordonali merkantilni 260 —320, t rami merkantilni 200—250, škorete 10 mm podmerne 560—580; bukev: deske plohi naravni, oslrorobi 600—£00 (I. 900, II. 600, I., II,, III. monte 570), deske plohi parjeni, neobrobljeni 5в0— 830, deske plohi parjeni, ostrorobi 700—1150, frizl parjeni 600—800, hlodi I. 225—250, hlodi I , II 170 —200; hrast; hlodi I. 600—1000, hlodi L, II. 350— 450, frizl 800 -1200; železniški prngi (2.60 m, 14X24): bukovi 25—33, hrastovi 45-55; oglje: bukovo za 100 kg 80—95 (vse franko vagon nakl. postaja). Žito: Pšenica bačka 75 kg, 2—8% 855— 365, oves bački 235— 240, ovee bosanski orig. 225 —230, koruza bačka 210—215 (franko vagon (pariteta) Ljubljana). Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna; zaključki les 4 vagone. Sport I Svetovna marka: Cendre de Ronge mandarine Bour|ola — Parla i Članom aero-kluba »Naša krila« т Ljubljani. Na V. redni seji našega klubu je bil doložen prvi sestanek članstva za torek dne 29. marca ob 8. uri zvečer. Predavala bosta o aktualnih problemih aeroimvtike g. ing. St.inko Bloudek in g. dr. Stane Hape. Ker se bomo istočasno ra/.govarjali tudi o praktičnem udejstvovanju in bo tajnik |K>roča! o dosedanjih prizadevanjih ljubljanskega oblas'nega odbora, je važno, da se ga gg. člani in članice polnoštevilno udeleže. Lokal bo vsakomur s|>oročen še v posebnem vabilu. — Odbor. Motoklub »LJubljana«. Dne 5. marca se Je ustanovil Motoklub »Ljubljana«, ki se je na prvi odborovi seji sltdeče konstituiral: Predsednik prof. dr. Alojzij Zalokar. ravnatelj; podpreds' dnik Mr. Ph. Milivoj Lcvstek, lekarnar; tajnika; 1. Leopold Zwolinsky, II. Franjo Kolšek, trgovca; blagajnik Karol Čamernik, trgovec; gospodar Alojzij Cirman, uradnik; odbornika: Egidij Ceh, profesor in Franc Batjcl, trgovec; revizorja: Roman Golo-biewsky in Peter Škafar. — Športna komisija: Načelnik dr. Alojzij Kunst, primarij; člana komisije! prof. Egidij Čeh in Emanuel Rosa. Za prvega častnega člana Matokluba »Ljubljana« je bil izvoljen vsled njegovih velikih zaslug za motociklietični šport v Sloveniji g. Karlo Fabiani, bančni ravnatelj. Športniki in prijatelji motociklističncga športa se naprošajo, da se prijavijo kot člani novega Motokluba »Ljubljana«. Prijave, kakor tudi vse dopise je pošiljati na klubovo pisarno: Ljubljana, Resljeva cesta, lekarna Levstek. — Odbor. NOGOMETNE TEKME 25. IN 27. T. M. Jutri pokalna tekma Ilirija : Hcrmes, v nedeljo I. kolo prvenstva. Na športnem prostoru Primorja se vrši jutri, na praznik ob 16. uri kot predfinalna tekma ljubljanskega zveznega okrožja za prehodni pokal LNP-a tekma med Ilirijo in Hernu-som. Isti dan igrata odločilno pokalno tekmo v Mariboru Rapid in Maribor, v Celju pa Atletiki in Celje. Zmagalee v tekmi Ilirija : Hcrmes pride v finale _ ljubljanskega okrožja, kjer bo imel za nasprotnika ASK Primorje, zmagalca v Mariboru in Celje pa igrata 3. prih. m. v Celju semifinale. Zmagalca v teh dveh tekmah igrata nato v Ljubljani končno odločilno tekmo za letošnje pokalno prvenstvo LNP-a Hermes je prebil ljubljanski semifinale z zmago 9 : 0 nad Krakovom in 6 : 2 nad Slavijo, Ilirija z zmago nad Panonijo. Obe moštvi sta že v dobri kondiciji, le skupna igra utegne biti šc pri obeh pomanjkljiva, to pa bolj pri Iliriji kot pri Hcrmesu. Slednji je igral letošnje tekme tako dobro, da ga Ilirija nikakor ne bo smela podcenjevati ter postaviti proti njemu morda nekom-pletno moštvo. Hermesa v njegovi sedanji postavi je smatrati.za enega najresnejših tekmecev za letošnje pokalno prvenstvo podzveze in pričakuje se lahko za jutri obojestransko dobre igre in napete borbe. — Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstvena tekma med Reko in Krakovom, dve- Češkoslovaškega vizuma ne potrebujete, ako potujete na velesejem v Prago, ki se vrši od 20. do 27. marca 1927. Polovična vožnja na železnici. Legitimacije se dobijo: pri Češkoslovaškem konzulntu, Breg It. 8, in zastopniku Matelič & Co., LJubljana, Kongresni trj3 Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljeni, dne 23. marca 1927. Višina baromelrn WBro Opazovanja Baro-meiei loplota » C' Kel. vlage » /o Veter in brzina » m Oblačnost 0—10 Vrela padavin Il *= _ M |s krni res ob opaiovanlu 1 »mmei?" 7 765-1 3-4 80 NE 3 0 15-6 3-2 Ljubljana (dvorec) 8 765-0 4-5 78 NE 3 : 0 14 760-5 14 8 41 SW 6 9 21 758-5 8*9 57 SW 4 1 Maribor 763-1 9-0 71 E 7 0 20 7 Zagreb 763-2 7-0 74 WSW 5 0 20 6 Belgrad 8 763-5 u-o 63 SE 1-5 0 20 6 Sarajevo 765-3 7-0 52 E 3 0 19 3 Skoplle 765-4 8-0 73 mirno 0 19 0 Dubrovnik 766-0 9-0 58 E 0-5 0 S,>ll» 7653 10-0 62 VV 0-5 0 m. mirno 18 9 Praga 7 762-5 5-0 SW 1-5 5 21 5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven Ijnbljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dno 24. marca: Spremenljivo. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 5.7 mm. Sir H Rider Haggard: 144 Hči cesarja Montmams. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec »Govori,« sem ji rekel. »Kje pa si, Otomi?« »Tukaj zraven tebe. Nimam počitka, zavoljo tega .sem sedla. Poslušaj. Srečala sva se pred mnogo, mnogo leti, ko te je Guatemok pripeljal iz Tobaska. Oj, dobro se spominjam, ko sem te prvikrat videla, Tjula, na dvoru mojega očeta Montezume v čapalte-peku. Ljubila sem te takrat, kakor sem te ljubila vse izza tedaj. Jaz vsaj nisem zašla za tujimi bogovi,« in bridko se je zasmejala. Čemu govoriš o teh rečeh, Otomi?« sem jo vprašal. »Ker me je ravno volja. Ali mi ne moreš odtrgati še eno uro svojega spanja, ko si jih odtrgal toliko? Spominjaš se, kako si me preziral — oh! Mislila sem, da bom umrla od sramote, ko si mi potom, ko sem dosegla, da sem postala tvoja žena, žena boga Tezka-tlipoke, povedal o dekletu onstran mor'p, o tisti Liliji, ki je njen prstan še sedaj na tvojem prstu. Ampak preživela sem vse in te ljubila še bolj zavoljo tvoje poštenosti; ostalo ti je vse znano. Priborila sem si tebe, ker sem bila vrla in pogumna, in sem se vlegla poleg tebe na žrtvenik, kjer si me poljubil in mi rekel, da me ljubiš. Ampak ti me nisi nikdar ljubil, nikdar v resnici, in ves čas si mislil na tisto Lili "o. To sem vedela že takrat, kakor vem sedaj, dasi seiu skušala preveriti samo sebe. Tiste čase sem bila lepa, in to je že nekaj za moškega. Bila sem zvesta, in to je še več, in enkrat, dvakrat si mislil, da me ljubiš. Sedaj si želim, da bi bili tisti Tjuli prišli uro pozneje in da bi bila skupaj umrla na žrtveniku; to se pravi, želim to zavoljo sebe, ne zavoljo tebe. Rešila sva se in pričel se je veliki boj. Tedaj sem ti povedala, da razumem vse. Poljubil si me bil na žrtveniku, ampak v tistem trenutku si bil takorekoč že kakor mrtev; ko si se vrnil v življenje, je bilo drugače. Toda sreča ti je vzela igro iz rok in poročil si me, in mi prisegel in to prisego si zvesto držal. Poročil si me, ampak nisi vedel, koga si poročil; menil si, da sem bila lepa in mila in zvesta in kakršna sem že bila, nisi pa razumel, da sem bila daleč od tebe, da sem bila še vedno divjakinja, kakor so bili moji očetje. Menil si, da sem se priučila tvojemu načinu življenja, morebiti si celo mislil, da sem častila tvojega Boga, kar sem zavoljo tebe tudi skušala; ampak ves čas sem živela po načinu svojega ljudstva in nisem mogla docela pozabiti svojih bogov; ali vsaj oni niso pustili, da bi jim ušla jaz, njihova služabnica. Leta in leta sem jih odrivala od sebe, ampak naposled so bili maščevani in moje srce me je prevladalo, ali bolje rečeno, oni so me prevladali, zakaj nisem se zavedala, kaj sem delala pred nekoliko nočmi, ko sem obhajala žrtvovanje Huicelkotlu in si me ti videl pri naših starodavnih obredih. »Vsa ta leta si mi bil zvest in jaz sem ti rodila otroke, katere si ljubil; ampak ljubil si jih zavoljo njih, ne zavoljo mene; da, v svojem srcu si celo sovražil indijansko kri, ki je bila v njihovih žilah pomešana s tvojo. Tudi mene si ljubil na gotov način in ta tvoja polovična ljubezen me je malone tirala v blaznost; in taka ljubezen, kakršna je bila, je zamrla, ko si me videl zamaknjeno in sem tam na piramidi obhajala obrede svojih očetov, in spoznal si v meni, kar sem, divjakinjo. Sedaj so mrtvi otroci, ki so naju vezali — drug za drugim so pomrli na en ali drug način, zakaj nad nje je prišlo prokletstvo, ki zasleduje mojo kri — in ž njimi je umrla tudi tvoja ljubezen do mene. Samo jaz sem ostala živa, spomenik minulih dni, in jaz tudi umrjem.« »Ne, bodi tiho; poslušaj me, zakaj moj čas je kratek. Ko si mi velel, naj te ne imenujem več moža, tedaj sem vedela, da je prišel konec. Ubogam te, odrekam se ti, ti nisi več moj mož in jaz bom kmalu nehala biti tvoja žena; vzlic temu, Tjule, te prosim, poslušaj me. V tvoji tugi se ti dozdeva, da je tvojih dni konec in da ni več sreče za tebe. Ni tako. Ti si še možak v začetku srednje starosti, čvrst si še in čil. Rešil se boš iz te uničene dežele in kadar si otreseš njen prah s svojih nog, bo padlo od tebe prokletstvo, ki je nad njo. Vrnil se boš v svoj domači kraj in tam najdeš njo, ki toliko let čaka tvojega prihoda. Tam ti postane ona divjakinja, ki ti je bila družica, kne-ginja padle cesarske rodovine, zgolj fantastičen spomin, in vsa ta čudna, dogodkov toli polna leta ti bodo samo kot polnočne sanje. Samo tvoja ljubezen do mrtvih otrok bo vedno živela, nje boš moral vedno ljubiti ponoči in podnevi, in hrepenenje po njih, tisto hrepenenje po mrtvih, od katerega ni nič strašnej-šega, ti bo sledilo do groba; in jaz sem vesela, da bo tako, kajti jaz sem jim bila mati in ž njimi boš moral tudi nekoliko misliti name. Samo toliko mi je prepustila Lilija in samo v tem bom zmagala nad njo, zakaj vedi, Tjule, noben njen otrok ne bo živel, da bi oropal tvoje srce spomina na one, ki sem ti jih jaz dala. mi C3 Ф S V -5 lili S B é -li ^ m d O кл 3 N C — & IS ® _ s e č 5 — h* â s o G ■ > 5 - B i ï a -° - ir r. Š ca o > o. « £ » & « 3 — 09 > N 06 Š _ -ïlS" a S O. g S § M •c 3 o S) 'П m -- S Š-s £ 'i > 51 c -o > > "i, 3. " S 3 3 w —< ji 4) .. o ® — >, a ° S C c iS S te I § 5 • ss .d а a o - „ ® .. > đ = gS" *• M O.^ «f - o £ S O S s-«5 S a .2 * b a * u ZsL 1 3 2 -e •i v T! C D a * П -3 Hajbol'Si šivalni in plet'lni stroj •c edino lc GRITZNER In (DLER sa dom, obrt In Industrijo v reeb opremah Istotam Švicarski pletilni airoj DuBILO Poni: v vezenin breiplaCen. Večletna garancija. Nitke eem- tudi na obroke. Josip Peteline, UUBLJANn nov?ra »pom. Nlkake posredovalne prodate! | Iz lov« naravnost h Vam! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne nw$ke honfekc^e kakor tndi oblek za dijake in otroke. Ne deremo na obroke! Pač pa smo posebno ceni in solidni! ШшшСпа tovarna oblek d. d. pouru2it:co LJubljano, Mestni (ra St. 5 ma enako močnima nasprotnikoma, ki sta spodobna podati prav zanimivo igro. V nedeljo grajo v I. kolu prvenstva ljubljanskih prvorazrednih Hermcs in Jadran ter Ilirija in Slovan, dopoldne ob 10 pa drugorazredna dvojica Slavija in Krakovo. ŠPORTNI DOGODKI. V r u g b y j u je premagala Škotska Angljo 21 : 13; gledavcev je bilo 85.0C0; tekir.a se jc vršila v Edinbourghu na Škotskem. Priznali so Paddockov rekord 250 m v 27.6. — Hahn jc tekel 1 miljo v 4 : 12.2, Wide v 4 : 12.8; Wide 1.75 milje v 7 : 53.2, 3000 m v 8 : 22.4. Vse to v halli; drugi in tretji uspeh je boljši kot dosedanji Nurmi'ev čas, prvemu pa manjka samo 0.2 sek. do Nurmijevega časa. — Finec Malki je skočil v daljavo brez zaleta 3.25 m, Finec Ravtavuori 3.22, v višino brez zaleta pa R ? v t av u o r i 1.57 ml Ta teden poskušajo dunajski atleti dviganje ročk od tal, do vzravnanega križa. Dovoljen je jamo nadprijem, palca ne smeš podvihati. drog ročke nc sme biti od tal več oddaljen kot 20 cm. Svetovni amaterski rekord z levico ima Francoz Duchateau 173 kg, z desnico Francoz Hobanks 186.5 kg, z obema rokama Rigoulot 263 kg; profesionalni cnoročni rekord ima Cadine s 193.5 kg, obojeročni Rigoulot z 282.5 kg. Vsi so Francozi, in se ta vrsta športa tudi skoraj izključno le na Francoskem goji. Rademacher je plaval 2C0 m v 2 : gospodična Baron 400 m prsno pa v 3 : 18.2. Tudi Portugalci so preleteli Atlantik, a na daljši progi kot Pineda. Italijani o tem bolj malo pišejo. Pinedo je prispel preko notranje Južne Amerike v Parà ob izlivu Amaconke. SMUČANJE PO SUHEM. Zimski sport se poslavlja. Izletišča smučarjev bo namesto snega pokrival kmalu travnat prt. Ali ni za sneg nobenega nadomestila? V Londonu so ga iskali in so ga našli; umeten sneg so napravili, 65 odstotkov iz sode, 35 odstotkov iz drugih kemikalij. Uredili so smučarsko šolo v velikanski kleti in so pokrili tla s plastjo novega preparata, šest do osem centimetrov na debelo. Ne samo po ravnem moreš smučati, tudi skoke lahlio delaš. Kajti v kleti je majhen grič, debele preproge pogrnejo po njem, da ne zdrkne »sneg« na tla. Velika londonska prodajalna smučarskega blaga je vso to napravo zgradila, nastavila je dva učitelja, in sta v tisoč urah izvežbala nad 3C0 učencev v toi ko, da so dobro pripravljeni za nadaljnje treniranje. Sedaj hočejo zgraditi celo sneženo palačo. Seveda tako smučanje ne more nadomestiti pravega smučanja, a je vseeno ze'o važno kot priprava za treniranje, zlasti v k^aj h, ki so dolgo časa brez snega. Samo eno bo še treba ugotoviti; namreč, če prašenje preparata ne bo imeio za organizem kvarljivih, zdravstven h posledic. Angleži so glede snega šc dosti na sPbšem kot naši smučarji. Kljub severnejši legi izgine namreč na Angleškem sneg dosti preje kot pri nas. Takih visokih planot kot Jelovica ali Velika planina na Angleškem sploh ni; najvišji vrhovi dosežejo komaj 1000 m, eden na Škotskem 1300 metrov. WIDE DELA SVETOVNE REKORDE. V Fibdelfiji so tekmovali v teku na daljše razdalje, v halli. Šved Edvin Wide je zboljšal dva Nurmijeva svetovna rekorda; 1 in tri četrt.ne ; angl. milje je tekel v 7 : 53.2, ЗОСО m pa v 8 : 22.4. Nepazljivost onih, ki so merili čas, je bila kriva, da niso registrirali tudi svetovnega rekorda na 1 in sedem osmin milje. Nasprono je pa pri neki prejšnji tekmi Wide 1 miljo slabše tekel kot Hahn, ki je porabil za njo 4 : 12.2. Wide ni rund pravilno štel in je končni špurt napačno nastavil. »Voss. Zcitung« piše o prvih dveh rekordih; »Čas Wideja je prav izboren in dokazuje, da je »leteči Šved« v najboljši formi. Če ga Amerikanci dotedaj ne bodo diskvalificirali, se bo revanširal tudi za poraz na 1 miljo. Amerikanci so posebne vrste športniki. Vsak Amerikancc jim je čist amater, dočim je vsak v Ameriki gostujoči inozemec, ki ima uspehe, takoj osumljen, da je profesional. MEDNARODNI TENIŠKI KONGRES. V petek je zborovai kongres tenisa v Parizu. Po 13 letih so bili na njem prvič spet Nemci navzoči. Zastopnike so poslale Zedinjene države, Francija, Anglija, Avstrija, Jugoslavija, Ogrska, Švica, Češkoslovaška, Španska, Grška itd. Zborovali so v veliki sejni dvorani Francoskega avto-mob.lnega kluba. Po prečitanem letnem poročilu so delili glasove; nemška zveza tenisa jih je dobila pet, Chile in Mehika po en glas. Posle vodeča komisija bo vprašanje glasov posameznih dežel tekom leta še enkrat premotrila. Glede žoge so sklenili, da se mora odskočna višina omejiti in da mora biti žoga zunaj gladka in brez šiva. Sprejeli so predloge Anglije glede spremembe pravil igranja. Mnenje o razmerju do olimpijskega odbora je bilo različno. Slednjič so se na predlog Anglije domenili lako, da ostane tenis v programu olimpijskih iger, če bo olimpijski odbor upošteval želje teniške zveze. Če se ne bi pobotali, bo priredila za nadomestilo Ho-landija leta 1928. oficijelno priznane prvenstven« tekme. Glede vprašanja amaterstva je ostalo splošno vse tako kot je bilo prej. Anglija in Amerika sla prišli z velikimi spreminjevalnimi predlogi, pa nisla uspeli. Prihodnji kongres se bo vrSil 15. marca 1928., spet v Parizu. _ Nascnanila Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in li-ïarjf-v s sedežem v Ljubljani naznanja, da se vrše redne pomočniške preizkušnje v teku me*eca aprila. In eresenti naj vlože koleka prosto prošnjo do 10. aprila pri načelniku g. Štefanu Špeletiču, Rimska resta 16. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol C Н1=Ј!1Е111Е1ЈЈЕПЈ^11}Е!П=111ЕЈ!!ЕШЕШЕЈПЕИЈ Nagrade 100 D Vsaka drobna vršilca 1 50 Din ali vseka beseda 50 par. Najmanjši o^las 3 yli 5 Din. Oglasi mul devet vrstic se raiunajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. i 11EI II E I I I=I ! IE11 i s I ! IE 8 ! t E ! I isiïl 5ÏÏl EIИ 51H E111 PRODAJALKA mešane stroke želi mesto izpremeniti. - Najraje gre na deželo - Ponudbe na upravo lista pod št. 2163. Špecerijsko trgovino ali MLEKARNO, event. pra7en lokal, uporaben za to, vzamem v najem. Ponudbe upravi pod: 49. ČnfpM z dobrimi spridil I CI čevali in pošten, išče mesto. Nastop s 15. aprilom. - Fom'^bc upravi lista pod št. 2204. KUHARICA vajena vsakega dela, želi službe v župnišču. - Na- [ slov pove župnišče Dev. I Mar. v Puščavi, p. Sv. Lovrenc na Pohorju. KMETIJE hiše, usnjarijo, gostilno, vile, trgovine, žago, mlin na Štajerskem, proda po primer, cenah Zagorski, Maribor, Tatcnbahova 19. Sadno drevje! Več sto jablan, visokih in pritličnih, po 4, 8 in 10 Din, in nekai češpelj ima naprodaj Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3. 2189 Klavir dobro ohranjen, je naprodaj v Št. Rupertu pri Mokronogu. Cena se izve pri Maksu KURENT, obč. tajniku istolam. dnevno lahko vsak (-a) dobi. Pišite in priložite znamko 2 Din. J. OTRIN — Rovte, Logatec. 2200 fržol toseriraite v „Slovencu "I D. M. C. Največja zaloga. SARAJEVO, Prestolonaslednika Petra 26. Aizkein vi-so -e urite dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanje 10 kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo že vnaprej. Oddajamo pa tudi ra«n cvetlice v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni Sever & feorop.. Ljub-Jana, Wolfova ulica 12 Kašo. ješprenj, ajdovo moko vedno svežo odda u ua debelo veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Res Jeva cesto Stev. 24. Stavbno podjetju ДСГЕТТ0 & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan, ul. Sadno drevje! Prvovrstne JABLANE in HRUŠKE oddaja drevesnica STOPAR - Velenje. Učenec 1 Tz'obrazbo dveh razredov se sprejme v trgovino z mešan bla"om na deželi v pro netnem kraju. - Istotan se sprejme učenre, močan, z dobrim l>U''sko šolskim izpričevalom v umetni mlin. - Ponudi-je poslali na tipravništvo »Slovenca« pod št. 2201. Posestvo aftadi bolezni v najem z inventarjem vred, •% ure nad Trbovljami, za '0 let pod ugodnimi pogoji. Na posestvu je že hmelj ter se ga še lahko nasadi do 8000; goveje živine se redi najmanj 15 do 20 glav. — Ponudbe pod: »Ugodna prilika ši. 2214« upravi »Slovenca« Stanovanja Meblovano SOBO svetlo, išče gospodična-obrtnica. — Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Svctla soba«. ШШттШ LlfARNA шиКШиШ^ sas*» ^ IZVRŠUJE TOČNO ENOBARVNE HfcIN VEČBARVNE FOTOTIPIJE/ \ДМТОТ5Р1ЈЕ«КОМВ1Н RANE À 4KLISEJE ZA N.4VADEN NAJFINEJŠI PAPIR KUSFJE PO RISBAH vPERORISIH IN SLI-4KAH»ROKOPtSIH ч FOTOGRAFIJAH ZA RAZ6LFD", ^\NICE» DALJE vREKLAM» VINJETE/Î SLIKE/« vITD./ f /Д CfôvW Cene našim časopisom. Naročnina našim časopisom ostane za leto 1927 nespremenjena. >SL0VENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno Din 100.—. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za in zemstvo celoletno Din 60.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti m račun oziroma vpiše za krajšo dobo. Vojaške potrebščine, kakor tudi oficirsko in orožriiško sukno in kamgarn kupite nafeeneje in najboljše pri Simonu Kliman^ku L)ub-jana,$elen!iurgova 6 Špecerijska trgovina e. KNEZ Celje, Glavni trg š*. IO kupuje vse deželne pridelke kakor: fižoli, kumno, fanež, kuhano maslo, vosek, strd, orehe, suhe gobe itd. po nejvišfi ceni. SVETUJEMO VAM da si naročate PUCHKOLO ki je najbollše! Dobi se po so:idni ceni in tudi na obroke ie pri tvrdki IQH. VOHC, LJUBLJANA, Ta v čar; a va ulica štev. 7 Najboljši in najekonomičnejši lektrcmotorji iz znanih čeških tvornic v Skodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti ViKS do 30 KS .lalrto v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M A. Štebš, Ljubljana Selenhurooi/a 7 Telefon 2966 imžcnfer. • z večletno prakso, ki so hoče izobraziti v bombažni tekstilni otroki, bi mogel za polletno šolanje v inozemslvu dobiti manjšo j Štipendijo. Reflektanti uaj pošljejo prijave j s točnimi podatki Ljublj. in/ieujeraki zbornici. шпншви1птнгав1№ •• £ „ sm ZAVOD SV. STANISLAVA V ŠT. VIDU NAD LJUBI.JANO sporoča bridko vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi svojega zvestega služabnika prof. Josipa Prešerna ki je dne 23. marca 1927 po dolgi in hudi bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, vrnil svojo dušo Stvarniku. Blagega gospoda profesorja priporočamo v memenlo. Pogreb bo v pelek 25. marca popoldne ob 3. uri iz zavoda sv. Stanislava na šentviško pokopališče. Sv. maša zadušnica ho v soboto 26', marca ob 8. uri v zavodu sv. Stanislava. Šent Vid nad Ljubljano, dne 23. marca 1927. NI! kejii za ovce od 23 kg žive leže jr trebe skupno I c tri malo kapsule, to pn stane samo 10 in pol dinarja ! : Od ministrstva za narod, zdravje predpisane ccue. mala kapsula (za over) . . . D>. 3.50 velika kapsula (za govedo) . , Dh 10.50 Dobivajo se v lekarnah. Jemljite samo one kapsule, na katerih je ufisnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak jc pravi »Distoi«, ki sigurno učinkuje, in to šc celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajte predpisa-e doze in nc kupujte polvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC. Priporoča se ÏV1 A. S T znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Evatd Papovič, kiutniana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PRESAJENO MESO vodno v zalogi, po izvnnredno nizki ceni. izdajatelj. Ur. frt. Kulotec. Urednik. Franc Iene£lav