----- , . - ■», STEV. (No.) 201. _PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ___QBSLO; ZA VKRO IN NAROD -- Zjj PRAVICO N KKSjNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE Sv7 DRUŽIN h"v" JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. CHICAGO, ILL., SREDA, 24. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER, 24, 1924." Slovenca ubilo v premogokopu* XXXflfc RAZNE VESTI. Bridgeport, Ohio. — Zadnjo soboto se je kakor blisk raznesla žalostna novica, ro pomečkali njega in so- bolezen Vaderlipa še vedno o-ti na mestu ubit od velike ko- i pašna in da še ni izven nevar- ličine kamenja in prsti, ki ga Policija je stopila takoj v je zasulo. Prinesli so iz jame akciio. a bila je sprejeta z o-mrtvega. gorčenjem od množice. Prišlo Ponesrečeni rojak je pripa- ie fakoj do sponadov, pri ka-dal h društvu sv. Barbare št. t^rih^e bilo več oseb ranje- 23 K, S. K. J. Prinoročamo ga ^munisti so grozili z j sledica maščevanja. Umor in v molitev, ostalim naše soža- upadom na nemško belo hi-| Sflmomor se je izvršil v veliki Ije! a močan ooliciiski kordon trgovini napolnjeni z odje- nm .ie zabraml, nakar so od- malci. Edward O. Riordan ie Charles Gilberta je bilo najde- Iz Skoplja in južne Srbije. i pač stanu primernih. Seved* sicer SlSS iazb" * Skoplja in južne Srbije| £*»» take vrste berače^ tega službenega poštnega le-: '>vHajo, da je bil Nastas Pe-! m h}}° P.ovseci ni c taU v katerim jeTtel pone- trovič povsod navdušeno poz- £ te™ P^lu ustavil 1 srečeni IrtS^v »Stoim mt' ^avljen in sprejet od t am oš-1 t»£u proti zapadu s poštnim Uudrfva. Petrovič je iz- Pa razkoračil in zadrta tovorom. I 1avil, da misli, da radikali v Sodijo, da je, ko je Gilbert žni Srbi^ ne bodo dobili ni-sjhitil nesrečo skočil z letala s tl enega mandata. Vse stran-padalno pripravo, katera se ke opozicionalnega bloka na- mu pa ni hotela odpreti, in stomo v južni Srbiji enotno, tako priletel na zemljo. Mraz in snežni metež je bil glavni vzrok nesreče, katera je pr- Strašen čin zblaznele žene. nosti. Vanderlip ima vročinsko bolezen. — Atlanta. — Dve osebi sti mrtvi in dve smrtno ranjeni se nahajati v bolnišnici, po- 2ena branjevca Ante Zoriva tozadevna na poti od Chi- ča v Sisku je pred dvemi leti ca^o do Omaha, od kar se je obolela na umu in mož jo je pričela letalna poštna služba, oddal v blaznico v Stenjevac. Značilno je, da takoj ko se Ko ni mogel več zanjo dalje je našlo razbito letalo, pred- plačevati, jo je vzel domov in ______ ___ no še so prišli do trupla, je bil z njo zelo lepo in potrpežlji- predstavil in ravno tolikokrat ze drugi letalec na mestu in vo ravnal. V zadnjem času je'je bil seveda tudi nagradjei* x v par minutah odletel s pošto žena postajala nasilna, a mož " " " " " ---- nnnesrečenega letalca proti je upal, da se zopet umiri. 26. določenemu mestu. m. m. je Zorič v hlevu pri- Ponesrečeni letalec je bil pravljal krmo za živino. 2e- "Kva pa maš tie za upra^k vlačuga talij anska, so drfefe pasja, lačna" in da bi dal jim besedam večji efekt, mxt% je za "nameček" še dvakrah pljunil v obraz. Stražnik ga je seveda "snel" in bo imeli dosti prilike, da si ohladi svoj-govorniški talent. Je pa karman na policiji kakor to-di na sodni ji zelo poznana j>-. sebnost. Radi raznih delikjov se je gospodom na obeh instancah že "samo" 42-krat poročen. -o- DELAVSKA BANKA. Delavska- banka v New Yor-ku ie plačala prve dividen-de svojim delničarjem. na, ki jo je napadla bolezen, se je tiho prikradla v hlev z ostro nabrušeno sekiro. Ko se je mož sklonil, da bi zmešal nagradami, kakršne delijo tiSt takih mestih. Rodbinska drama v Brdih na Goriškem. Trgovska vdova Marinie v Brdih se je bila leta 1922. proti volji svojih otrok v drugo* poročila z Valentinom Peršo- Njegovega očeta ie dolete- ha^ali pojoč "Internationale, la tudi v jami pred tremi meseci enaka usoda. 1 Muehesam. kateri se je i _o__j vzorno obnašal v ietništvu je |trsrovine Fr°d S. Stewarta, pobil pomiloščen kakor zahte- slovod^a Turnerja in usluž- bil odpuščen iz službe ter iz maščevanja ustrelil lastnika ŽELEZNIČARSKE DRUŽBE va tozadevna postava v Nem-PROTI POVIŠANJU } čili, in je priredil množici go-PLAČE. benca E. Madoxa, na to pa še sebi pognal kroglo v glavo. vor, v kateremu je izjavil, da — Spencer, Ia. — James ,je on še vedno kakor je bil, H. Eagle, star 75 let, kateri Pristojbine se morajo poviša- namreč — komunist. j je bil premožen prodajalec New York. — The Fede-1 klala Klav<>. Prihiteli sosedje ration bank v New Yorku, de- so besnečo ženo komaj ukro- Iavski bančni zavod, ki je bil tlh- Zorič Je zapustil pet ne- vstanovljen pred osemnajsti- Poskrbljenih otrok. mi meseci s kapitalom $7,- . ° 500.000, je izplačal svoiim ,z cl^anske družbe, delničariem prve HiviHonHp Cigani imajo tudi svoje spo- od kar obstoji. Predsednik tega krmo, je žena planila nanj in, Ija. Le-ta je rad pil in vinjea mu s par strašnimi udarci raz- je postal nasilen. Dne 22. jiw m. se je v vinjenem stanju ne-- re in včasih se tudi cigani "izpod jetja P°zabijo" nad svojimi Iastni- ti čim se poviša plača že-lezničarskim uslužbencem. Tako pravijo zastopniki železničar-skih družb. -o- zemljišč se bori s smrtjo na domu svojega sina ko so ga Chicaške novice. Italijani se koljejo med se-1 d°biH onemoglega v njegovi boj. Pretečeno soboto so bili Pisarni v kateri je bil tri ted-trije umorjeni, v pondeljek pe- ne da bi zavžil kaj hrane. _ . , pa še nadaljna dva. John Pu- Bil Je tako slab, da ni mogel 45 zeleznicarskih družb a- sateri, star 23 let je bil naj-! govoriti ko so izsledili. Pri pelira na ameriški odbor že- den mrtev s prestreljenimi pr-! svoji kupčiji je obubožal, na-lezničarskih delavcev, naj a- si pred 1849 Grand Ave Q_ kar si je hotel končati življe-nulirajo pogodbo med južno lefr njega je ležftl na ^ YQ t nje. pacificno zeleznico in njiho- volvei.t tako tudi se je naha_l — New York.--Trije ban-vimi strojniki ter kurjači, ka- jal njej?ov avto ob ulici _j diti so nanadli trgovino z dra- tenm je bilo pripoznano po- LouisMobila je dobil dva stre- ki Je last Bernheim visanie plače. 2elezničarske ]a v Rlavo z revolverja ravno| Walters od koder so odnesli družbe so podale po svojih v trenutku ko je prestopil za $10.000 draguljev. Wal-zastopmkih izjavo, da ako se prag svojega stanovanja na terJa in ene^a prodajalca so na nun apel ne bo oziralo, so 989 So> Western ave. O mo-i banditi povezali in jima za-primorani povišati pristojbi- rilcih ni siedu _ The Erie mašili usta. Ko so prišli odje- ie Peter J. Brady, kateri je iz- mi "brati." Hudorovac Janez, i a vil, da ie v temu kratkemu recte BraJdlč ^ že moral ime-času od kar obstoji to pod jet- ^ Plko na Matijo Hu-ie bilo v stanu kriti vse stro- dorovaca in njegovo ženo Ruske in pokazuie lepi dobiček, do' Z loPato lima Je razbl^ šo-poleg tega, da ie plačevala tor> raztrgal Rudi krilo, Mati-4 odstot. na hranilne vloge, j J o pa znatno telesno poškodo-_0__val. Matija trpi samo na ško- Ameriška "prohibicija " di lotora 350 dinarjev. Ko se je Brajdič znosil, je pobeg-Edinburgh. — Na Škot- nil. skem je pričelo primanjkova- _o_ ti žganja, kar pripisujejo a-; meriški prohibiciji. Velike zaloge škotskega žganja se pra- kaj sporekel z ženo. V prepiru je potegnil krivec in z njim; ženo smrtno ranil. Ko je Ietni sin Iz prvega zakona^ Leopold Marinič, videl mate*, ki jo je silno ljubil, oblito..» krvjo ležati na tleh, je plani? po samokres in pognal svojemu očmu tri kroglje v glavf^ ki so bile vse smrtonosne. lie-opolda so odpeljali v zapor« Vse prebivalstvo sočustvuje s fantom, ki je bil abstinent in-sploh vzoren mladenič. -o- Obisk jugoslovanske kraljeve dvojice od g od en do februarja. Rim, 29. nov. Z ozirom nst zadnje vesti o obisku jugoslo-j vanske kraljeve dvojice v Rimu je izšlo poluradno pojasnilo, da je obisk zaradi bliž- malci za časa ropa v trgovino, so jim banditi postregli. — Schuykill Haven, Pa. no tovornemu prometu na cafe> na Erie in Clark cegti> progah zapadne zelezmce. katerega poslovodja je Joseph Izjavljajo tudi, da so si ome- CorriRan so hoteii pognati njem uslužbenci pridobili po- zrak/y garderobi potjetja je žalostno vest poročajo od tu-visanje place vsled grožnje, biJa podtaknjena bomba kaJ in sicer Georg Morris da zastavkajo. tera ge je raz čila in na Beitzler, star 43 let, se je pe- Pogodba katera je stopila vila prPceišno škodo na bal s svoio hčerko v avtomo- v veljavo dne 16. decembra lopju Gogtoy n- bn nihče rJ liu in neznano kako zavozil v vsebuje tudi vec važnih spre- nien _ Kako brezvestni in ograjo katero je polomil in se memb delavskih pravil m po- brPZ£!1^ri- PO kaže ram r^rekuonil čez 50 čevljev viso- i . ^ . - sledeči slučaj: Mrs. Lena For- ki rasiri na železniško progo Zastopniki družb si priza- sender? stara 4? let d v bližini Landingville. V tre- devaio prepričati javnost, da brez sredsteVr ki se je'reživ_ notku ko je priletel avto na na vsak način, ako bo obve- ljala s tem, da je hodila stran- Je mimo Povozil eks- Ijala zgoraj omenjena po- kam ribati t]a in . presni vlak in trčil v avto. O- godba bo obremenjeno ljud- skromnemu stanovaniu je bi- če in hčerka sta bila takoj stvo ker s povišanjem pn- J& najdena na ^ mrtva. stoibme na tovor bodo cene mrtva> z veliko ranQJ na } • — Neapeli. — Potapljači, potrebščinam se temu primer- yi Po gobi je biJo vge y n|re_ ki so zaposljeni pri razvalino mogle povišati. (du in kovčeg je bil s silo od-' nah v P°rt Baia, rezidenca -0--i prt, očividno delo vlomilca, nmskih cesarjev so privlekli Gompertov« zapuščina. ge je polakomni} na $25. ka- na dan imenitni kip, ki pred- Samuel Gompersova zanu- tere je imela revica prihra- ^avlia sedečega herkulesa. ščina je cenjena na $30.000. riene. O morilcu ni sledu. — življenja celo družino rešili Vdova Mrs. Gompers si pri- nqrenj je izbruhnil na 4828 na varno. _ Mrs. Theresa zadeva razveliaviti oporoko. Gladys ave. ko je bila druži-j Riley, stara 60 let, si je pri-katero je pokojni napravil na Edward McNeilly pri po-: žgala cigareto nakar se ji predno se ie podal na potova- čitku. Plamen je že obiemal vname obleka in je bila na-nie v Mehiko, v kateri je vo- spalno sobo kjer so spali o-; enkrat vsa v plamenu Reši-lil svoji ženi le tretjino imet- troci šest po številu in malo da; tev je b*la nemogoča, pred-ja: kakor določa zakon v o- se niso v dimu zadušili, ko so no je prišla pomoč je bila re-kraju Columbija* gasilci s tveganjem lastnega va že mrtva. Vlomilci. Vlomilci so se dobro preskrbeli z vinom iz vinske kle- ^^^^^^^^^^^^^^^ znijo in izvažajo v Mehiko, ti posestnika Franca Žagarja njega zborovanja sveta Dri Bnhamo in zapadno Indijo, iz Karteljevega. Vlomili so v j štva narodov v Rimu in zaracfr od koder najde pot v suho A- klet in si natočili okrog 200 li- I nato sledečih katoliških in meriko. kjer cvete tihotap- trov belega vina, v vrednosti, pravoslavnih božičnih prazni-stvo. Škotsko žganje se raz-! 1500 dinarjev. Naslednji dan pošilja v Ameriko že štirinajst je bil pa ukraden iz zaklenje-dni po temu ko je bilo kuha-! nega hleva v graiščini Hmel-no, med tem ko zahteva vj nik 700 dinarjev vreden oven, I Angliii postava, da mora žga- Jpst graiščaka Filipa Hugo nie biti najmanj tri leta sta- Wambolt. Da tatom oven ni ro. predno se sme postaviti na deial morebitnih neprilik, so trg. ga kar v hlevu zafklali. -o- (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠIUATVE -o- Petmilijondolarsko naročilo. Velika tatvina. Louisville. Ky. — Louisvil- Bauer Ana. stara 30 let. avle in Nashville železniška dru-; strijska državljanka, je šefu žba ie naročila železniških javne varnosti uprave mesta strojev in vozov v skupni Belgrada pokradla za 150 tf-vrednosti $5,000'.000. To na- soč dinariev raznega nakita in j ročilo vključuje 25 železni- seveda "odnaglila." Za izsle-ških strojev, 2,000 tovornih ditev je razpisanih 10.000 df- vozov in 25 osebnih vozov. ■-o- Konec premogarske stavke. Scranton, Pa. — Od tukaj narjev nagrade. -o- Prijazen berač. Nekarman Karel, prileten prihaja poročilo, da je za pri- možakar, trgovski sotrudnik čakovati prenehanja, s stav- s Poljanske ceste 30, se ga je kaniem. 12.000 premogarjev 27 m. m. že dopoldne malo Pennsylvania in Hillside Coal nalezel. Je drugače "nobel" & Iron kompanije še tekom tega tedna. -o- — Thehalis. Wash. — Veliko drevo se ie. podrlo na mimo vozeči poštni voz in pobilo rto smrti štiri potnike: voznika in nekaj drntrih potnikov pa težko ranilo. Kospod. skoro ustrezajoč vsem pravilom današnje mode, ta korekoč "šimi," toda izpoza bil se ie in jel beračiti od gostilne do gostilne. Seveda "no-bel" gospod ni bil zadovoljen z malimi darovi, zavračal jih je in precei samozavestno in oblastno zahteval večjih — V JUGOSLAVIJO, ITALIJO* AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne ztcm 3 pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve m» dostavljene prejemniku na dom alf na zadnjo pošto točno in brez vsak»> f?a odbitka. Nafte cene za pošiljke ▼ dinarjih 1» lirah »o bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ........ $ 8.15 1.000 —• Din ........ $ 15.95 2.500 — Din .. T..... $ 39.75 5,000 — Din .......79.00 10.000 — Din ........$157.00 100 — Lir ................$ 5.10 200 — Lir ................$ 9.85 500 — Lir ................$ 23.75 1.000 — Lir ........$ 46.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. # nad>»2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestofai menja, dostikrat docela nepričako-vt no, je obsolutno nemogoče dolofib cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne^ ko m sprejmemo denar. IK>LARJ£ POŠILJAMO MI TUD9 V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV. NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLfi. VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft CEŠARKK AVBv NEW YORK. CIT| *i*t£KXKAJV5fCl SLOVENEC9* IN "EDINOST." Prvi in najstarejši slovenski katoliški unt Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovne^ leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. tahaja vsaki torek, sredo. Četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chica*«, UL ___ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. VAROČNINA: 7a Zedinjene države 7» celo leto Za Zedinjene driave za pol leta .. ...............$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo z« celo leto .. $4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo z* pol leta .....$2-50 SUBSCRIPTION: For IJnifrd States oer year..........$4.00 For United States per half year ..............$2.00 F^r Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago, Canada and Europe'per half year $2.50 "Entered as second class matter June 27, 1924. at the post office at THinoi«: * the Act of March 3 1879." Emanuel - Bog Rev. H. B. z nami. Bogu vspenja kvišku, aromatično cvede in sladek sad rodi. Odtrgana od opore pade po tleh in podivja. Jm A prišla je tista blažena noč, noč vseh noči, sveta noč, ko se je Bog zopet sklonil k podivjani trti, jo dvignil in privezal nase. Kmalu je začela zopet bujno poganjati, razširjati prijetno vonjavo svojega cvetja in sladek sad roditi. Začela se je zlata doba krščanske kulture. Res, tudi njen pohod je spremljala kri, skoraj bi dejal, da je vsak njen korak kvišku s krvjo zaznamovan. A ta kri je bila ljubezni, mu-čeniška kri, ki je gnojila od paganizma steptana tla,' da je trtje bujneje raslo, bohotneje in prijetne je cvelo in obilne j-, še sadove rodilo. Ta zlata, svetniška doba, je s krvavimi črkami pisala, kaj je, kaj zmore človek, ko lahko s polnim pravom reče: Emanuel — Bog z nami in mi z njim. Ljudje te dobe niso bili Kajnove duše, ki bi imele z bratsko krvjo o- _ madeževane roke in vest. Z ljubeznijo so objemali ne samo brate po prvi in duhu, ampak tudi sovražnike, ki so jim *— zaprisegli smrt. Nova zapoved ljubezni jim je razvnela srca do tega prej nepoznanega heroizma. Sveta noč pomeni za človeštvo največjo revolucijo, kar jih je doživelo. Malo čudno zveni ta trditev. Sv. noč, tako polna miru, da vsak malo postoji, in se naslaja ob njej, ta noč, pa je obenem pričetek največje revolucije v zgodovi- ni človeštva! Toda čudna se zdi ta trditev le zato, ker si mi pod revolucijo navadno predstavljamo le brezpravno stanje, ko se vse vprek kolje in mori. Gotovo, taka revolucija je s svetonočnim mirom v popolnem nasprotju. Sveto noč sta se pravica in mir poljubila, kakor pravi psalmist. In kadar se ta dva poljubita, takrat ne teče kri. Mesija je kot kralj miru in ne krvi stopil na svet. Tn vendar je res, da se je v sv. noči začela največja revolucija v zgodovini človeštva. Novorojeni kralj je prinesel iz nebes na zemljo docela nov evangelij, res evangelij, veselo oznanilo, da smo vsi Očeta enega sinovi in bratje in sestre mej seboj. Kakor nas Oče ljubi, ljubi vse enako, ker je vsem poslal svojega Sina — Odrešenika, tako moramo Ko je prerok v daljni, daljni prihodnjosti zagledal isvetonočno skrivnost,včlovečenje Besede božje, je iskal besede, kako bi ta dogodek vseh dogodkov v zgodovini človeštva primerno izrazil. Po božjem navdihnjenju je izbral besedo: Emanuel, to je : Bog z nami. Krajšega pomena sve-tonocne skrivnosti za zgodovino človeštva sploh ni mogoče izraziti. Kakor velikanski mejnik je svetonočno skriv-nost, ki deli zgodovino človeštva v dva dela: v dobo pred ^ Ijubitf drug druzegaTer se m ^Troti^ njo m v dobo za njo. Le tisti, komur je znana vsa pisana višje dvigati v kraljestvo večne ljubezni, kjer smo vsi doma zgodovina človeštva pred in po Kristusu, ve'kaj pomeni be- Ta vzvišeni evangelij s svojimi oznanjevalci se je neoboro-seda Emanuel - Bog z nami. žen spoprijel s starim paganskim, ki je bila čudna brozga Ko je človek stopil na svetovno pozorisce, je bil Bog resnice in najgorostasnejših zablod, a je imel to prednost * njim m on z Bogom. Zato je bila zemlja raj in človek da je bil že tisočletja v posesti in imel na svoji strani ves otrok raja. Vsa narava je tekmovala mej seboj, kako bi ~ " mu jo prijetneje naredila. Ni bil otrok raja zato, ker se je vsa narava kosala, kako bi mu bolje služila, ampak zato, ker je bil Bog z njim. Žal, da je bila ta doba le kratek, lep -uvod v debelo, s krvjo in solzami pisano zgodovino človeštva pred Kristusom. Kaj vidimo na polju, nedaleč od zaprtih rajskih vrat? Mladeniča v lastni krvi. Poleg njega kol, znamenje, da je postal žrtev morivčeve roke. Tam Čez polje beži morivec. Zdaj pa zdaj plašno pogleda nazaj, če mu morda ne sledi duh njegove žrtve. Poznamo ju <*ba, morivca in umorjenega. Brata sta, Kajn in Abel. To je uvod v tisto dobo človeške zgodovine, ko se ni moglo Y£č reči: Emanueel — Bog z nami. S prelitjem bratske krvi se je začela. In čim dalje spremljamo Adamov rod od mogočni aparat fizične sile rimskih imperatorjev. Zato je bil odpor od njegove strani tako hud in krvav, a brezvspe-šen. Resnica prej ali slej tudi neoborožena zmaga. Kajti kjer je resnica., tam je Bog, kjer je pa Bog, tam je vsemogočnost, kjer je vsemogočnost, tam je zmaga. Neoborožena je sv. noč resnica započela revolucijo proti laži. Ne leta, stoletja je trajal boj. Večkrat se je zdelo, da bo podlegla. V katakombah je morala iskati skrivališča in zavetišča. In ko je laž mislila, da je že pokopana je planila iz svojih katokombskih zakopov, jo pokopala pod seboj in nastopila svojo zmagovito pot preko njenega groba. Revolucija resnice proti laži, započeta sv. noč je na celi črti vspe-la. Z zmago resnice je zasijala človeštvu prava prostost. . , . .. , ...........Pisano je: Resnica vas bo osvobodila. Zato je sv. dan, ko se I lajskih vrat, tim strasnejsi prizori se nam nudijo. Vedno je rodil naš Kralj osvoboditelj iz suženjstva laži naš du I bolj krvava, vedno bolj umazana, vedno bolj kriva pota je hovni Liberty day, naš dan svobode! Zasijal nam je ko so ! hodil, odkar ni bil več Bog z njim. Nazadnje, v globini svo- se uresničile prerokove besede o Mesiji Emanuelu — Rn«r jega propada se človek res skoraj več ni ločil od brezum- z nami. (Konec orih^ ! ne živali, kar je modernim "učenjakom" dalo povod k tr-l j ditvi, da se je razvil iz živali. Posebno tragična je zgodovina delavskih slojev v tej 4obi. Delo in delavec sta nosila pečat prekletstva in sramote. In to celo mej narodi, ki so stali na višku paganske kulture, kot so bili Grki in Rimljani. Največji grški modroslo-vec Aristotel, h kateremu so vsi večji krščanski modroslov-ci hodili v šolo, je imel glede dela in delavca tako nizkotne pojme, da nas pri takem orlovskem mislecu naravnost osupnejo. Enako njegov veliki sovrstnik Platon. Splošno nabiranje, da se poklicno delo rok ne sklada s človeškim dostojanstvom, ju je tako zaslepilo, da je niti teoretično nista skušala ovreči, ampak sta si celo prizadevala je znanstve- za prostega človeka nekaj poniževalnega. Kdor se noče ponižati do sužnja, se ne skruni z njim. Ono je izključno suženjsko opravilo. Prost državljan sedi v zboru, kjer se obravnavajo razna javno-pravna in politična vprašanja. On nastopa kot retor, kot govornik. Tam si skuša priboriti la-vorjev venec slave. Prosti čas pa prebije v gledališčih in zabaviščih, seveda samo mej takimi, in s takimi, ki nimajo žuljevih rok od težaškega dela. Kansas, City. sv. vere. -A^li božji glas pravi: Človek, s potom svojega obra- Cen.feni goso. urednik lista za si boš služil svoj kruh, do- Am. Slov. in Edinosti. Najpr-,, . vo Vam želim obilo naročni- .kIef f ne P°vrnes v zemljo, no utemeljiti. Delo z rokami, sta modrovala tudi ta dva, j*J *ov' d.f Pj>sTtal £rej d^BoJTe^ot^Aik za prostega človeka nekaj poniževalnega. Kdor se noče no- d?evnik: doI*em V^č**™* nju se hočem zopet malo o- in bo tudi tv°J sodnik, glasiti iz naše naselbine Kan- Vi "naprednjaki" težak od-sas City. Pazno čitajoč naše govor boste dajali, ko pušča- dične časopise, vidim dopise iz vseh delov te naše velike nove domovine, iz slovenskih naselbin, ter me prav veseli, ko tako dobro napredujejo. Tekmeci Grkov v paganski kulturi, Rimljani, niso imeli Ker se pa iz naše naselbine o delu in delavcu nič vzvišenejših pojmov. Njih zgodovi- noče nihče drugi oglasiti, za-nar Varro pripoveduje, da so rimski velevlastitelji razloče-,^0 sem se Jaz zopet namenil 1 • 1 • 1 1 « _ M. M.1 ___•__M » v -vali trojno orodje za obdelavo polja; eno, ki govori, drugo lei muka, tretje, ki je nemo t. j. suženj, vol in voz. Temu primerno so s sužnji tudi ravnali. Kupovali in prodajali so jih kakor živino. Brez kazni so jih pobijali kakor njo. Pri pesniku juvenalu kliče rimska dama: "Na križ s sužnjem!" Na ugovor zakaj, če ni ničesar zakrivil, začudena odgovarja: "Je mar suženj človek, ker vprašuješ zakaj?" In rimsko javno mnenje se je z njo čudilo, zakaj bi se imelo pomisleke sužnja pribiti na križ, naj je že kaj zakrivil ali nič. Niti slavni Cicero, eden najtreznejših in samostojnejših rimskih mislecev, se ni dvignil tako visoko, da bi delavca priznal za polnoveljavnega člana človeške družbe s popolnim osebnim pravom. Delavci so bili isto kot barbari, ničvredna masa, s katero ponosi rimski državljan nima nika-kih stikov. Isto mnenje izraža največji rimski pesnik Ho-rac, ko pravi: "Odi profanum vulgus et arceo, sovražim to nizkotno maso in se je ogibljem!" Ti poniževavni nazori o delavstvu so do danes razširjeni mej narodi, ki še ne vedo, -da je zopet: Bog z nami. Indijski brahmin, čisti, bi se čutil za celo življenje omadeževavnega. če bi se ga kak paria, delavec, ki velja za nečistega, samo dotaknil. Enako je bilo proti moškemu ponosu in časti našega severo-ameriške-ga indijanca se s kakim hlapčevskim delom ukvarjati. To Je bilo opravilo žensk. To bi bila v kratkem temna zgodovina človeštva oso-delavstva, ko ni moglo več s polnim pravom klicati: uel — Bog z nami. Naravno. Človek je trta, ki se le ob malo opisati naše razmere. Najprvo morem omeniti, da _____ je naša 40-urna pobožnosti! sv. vere. te vaše otroke, da živijo, ne da bi prejeli sv. zakramente, kot ste jih vi, za kar so skrbeli vaši stariši. Dolžnost nas vseh katoliških rojakov je, da se teh ne-srečnežev spominjamo v molitvi in prosimo za v zmoto zapeljane rojake, da se povr-j nejo zopet pod okrilje naše bila res nekaj krasnega ter obilno obiskana od naših fa- Naša župnija je imela v svoji sredi našega slovenske- ranov, ki se zavedajo svoje ga misijonarja č. g. Vencesla-dolžnosti do Boga in svoje sv. J va Šolar iz St. Bede Collage vere, katero smo podedovali j Peru, 111. Njegove krasne be- T>0 nnših sfariŠlVl Iri cn nom -7a--J _______l________________1 po naših stariši h, ki so nam že v zgodnji mladosti vcepili ta dar v naša srca. Blagor vsakemu, ki je ta biser ohranil in ga čuva pred sovražniki sv. vere. Je pa več rojakov, ki so zgubili iz src ta predragoceni biser in kaj jih je do tega privedlo, je menda vsakemu1 znano. Prva napaka je pri odpadnikih sv. vere, napuh, sede so vsakomur segale v dno srca, naša naselbina in župnija sv. Družine se mu za trud prav lepo zahvaljuje. Nadalje se naša župnija zahvaljuje tudi jolietskemu g. župniku, ki so se potrudili in prišli v našo sredo za 40-urno pobožnost. Bojar ga živi in ob-vari pri zdravju, da nas ob priliki še obišče. Nadalje gre ker oni mislijo, da so nekaj čast našemu preč. g. župniku več. kakor na Hmtn v niih Tn h n —-_ ____i 1 1 • več, kakor pa drugi, v njih zaslepljenosti se pa naziva j o "napredne." Po pravici bi se morali nazivati. propadle. In zakaj? Zato. ^ker so zavrgli svojo vero. Sedaj pa lovijo Se druge na svoje umazane ii-manice in jih potom brezver- John Peršetu, za ves trud, ki so ga imeli in, da so preskrbeli tako dobre gospode v našo sredo. Vsa čast tudi č. sestram učiteljicam, za krasno okinčanje cerkve in našim vrlim Članicam altarnega dru štva, da je res ta slavnost ta- skega časopisja odvračajo od ko lepo izpadla, kar želimo. da bi bilo Bogu v čast, ljudem pa v izveličanje duš. FTvala tudi vsem č. g., ki so se • udeležili sklepa te pobožnosti, katerih je bilo okrog deset, a ne vem njih imena. Bog jih blagoslovi vse skupaj ! Poročati moram tudi, da je purmanova večerja prav dobro finančno izpadla, kakor tudi žrebanje za skrinjo (Cedar Chest), ki se je vršilo na Zahvalni dan. Čistih dohodkov je prišlo čez $900.00 za r>ašn novo cerkev. Vspeh bi seveda bil še večii. ako bi se bili farani udeležili v večjem Številu, kar bi bilo za priporočati. za take prilike, da kier se gre za napredek naše župnije, da bi bilo bolje obiskano. Hvala gre našim vrlim ženam za trud, ki so nam tako izvrstno kuhale. Radi pomanjkanja prostora jih ne bom vse z imenom imenoval, ostaneio nam pa vseeno v spominu kot kuharice od fare doma. Dalie sre hvala našim vrlim ženam in dekletam, ki so skrinjo do vrha napolnile z lepim ročnim delom. Srečni lis-( tek pri žrebaniu skrinie j-* do-; bila naša vrla faranka Mrs.1 Katarina Janžekovic, kateri: častitamo na tem lepem daru in sreči. Pri koncu te vesti, sej enkrat hvala lepa vsem, ka-j teri so na ta ali drugi način pripomogli do tako lepega vs-neha, za našo novo cerkev, i Le skupaj dragi rojaki m vs-j neb bo gotov, da bomo v pri-hoHniem Jptu obhajali zahvalni dan nol^g nove cerkve, ka- i f°ra bo ča*t sv. Družini in ponos vsph Slovencev v Kansas City, Kans. Druge domače novice so sle-; deče: Kolikor mi je znano,! dr. Na i s vete i še ga Imena si je izvolilo sledeči odbor za leto 1925. Frank Kalič, predsednik. Peter Maierle ml., mar-' šal, JoseDh Shneller, tajnik, Joseph Dragoš, blagajnik in delegata, George Vecelich in Math Petek. Mladi priseljenci so se priselili k s.ledečim rojakom: Anton in Marija Vodopivec so sprejeli brhko hčerkico in so io krstili v naši far«i cerkvi dne oktobra ix» ime Helena Marija. Roiak Frank Kalič in soproga Marija roj. Straha st^ na dobila krenkega sinčka, kateri ie bil krščen dne 9. nov. v naši farni cerkvi na ime Charts. Rojak Anton in t soproga Marija Stimec, živeča na Ferrv St., sta sprejela j v dar krepko hčerko, ki je bi-| krščena dne 23. nov. na ime Frances Marija. Tako je tudi za dar dobil krepkega sinčka naš rojak John in soproga ; Jarc. kateri je bil rojen dne 6. decembra in je bil krščen za .Alberta. V bolnišnici Bethany se nahaja že skoro mesec dni hčerka rojaka Frank in Johana Anžiček, živeča 120 N. 5th St., ki je bila operirana za vnetiem slepiča, stara šele 5 let. Ker pa je bilo vnetje predolgo se je revica mogla se drugi operaciji podvreči. Želimo starišem iz vsega srca, da bi jim ljubi Bog ohranil hčerko, da bi skupno z njo praznovali božične praznike. | Bolna se nahaja soproga ro-1 jaka George Januša, živečaj na 621 Northrup St. Želimo! ji skorajšnega ozdravl jenja! Tudi rojak Anton Zakraj-šek se nahaja bolan na Sand-: dusky St. za pljučnico, kate-j ra je v temu času zelo nevar-! na bolezen. Bog mu povrni zonet liubo zdravje. Prišel je h svojemu bratu Martin Mucu iz stare domovine brat Ivan, kateremu kličemo dobrodošel v našo sredo. Zadnja igra za popravo odra v cerkveni dvorani je prinesla čistega dobička $50.00, kateri denar se nahaja pri rojaku Anton Orel in John Jar-cu, dokler se ga ne. bo rabilo; za kar je namenjen. Za želeti bi bilo. da bi se naši vrli i-gralci in igralke spet kaj kma-lo pokazali na na^em odru. Centrolis banka v Kansas| City, Mo. je državni nadzor-1 nik pustil zapreti že 14. no- vembra, ker je pronašel narejene listine. Prezi^ banke Jos. R. Grant je posti bolan in so ga poslali v bolii šnico, a nikakor ne mt zvedeti od njega, kam le denar. Primanjkljaj zi $633,000. Vlagateljev je v banki 2,750 večinoma delj in njih vloge znašajo $900.000. Med njimi je več naših rojakov z vsemi sve jimi trdoprisluženimi prihranki. Rojaki pazite kam vlaga vaš denar, da ne boste pri? ob njega. Varujte se bank, niso državne, ki so privat Obravnava se bo vršila di 29. dec., a krivec se nahaja tukajšnem sanatoriju p< varščino $50.000. Kako stvar izpadla bom že poročj Tukaj Vam podam pogovoi katerega sem imel z našim jakom, ki ima vse svoje prihranke t. j. $2.000 v tej banki. Dejal je, da je prišel iz starega kraja, namreč iz o-kolice Tolmina na Goriškem. Ko je nastala svetovna vojna se je moral boriti po Rusiji in Galiciii. Ranien sem se potikal po bolnišnicah, tako mi je dejal, ko sem zopet okreval sem moral na italiiansko fronto. Po vseh predanih grozotah je prišel zakleti sovražnik Italijan v našo domovino in mi vzel 40 odstot. od mojega imetja, kar mi je ostalo je bilo ravno prav, za vožnjo v Ameriko za sebe, ženo in sinčka. Tako je tukaj hranil in zaupal banki svoj prihranek, sedaj si morate pa misliti rojaki, kakšno razočaranje, ko je zvedel o polomu banke, rekel je: celo svoje živlienie moram le za druge delati. Pač žalostno, a upamo, da bodo oblasti že poskrbele in gledale na to, kje da je denar, tako da mogoče se bo le še dobro izteklo, kar našemu rojaku prav iz srca privoščimo. Tako dragi rojaki vzemite si to za v zgled in pazite, kako stoji banka, kateri zaupate svoje prihranke. Zdaj Vas na vse vljudno pozdravljam in želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Ostanem Vaš poročevalec, Matthew Papich. -o- Sv. Juri i v So. Chicago. Podpisani prijazno opozar-ja vse one farnr«p, "ki imajo še doma avto-kniižice, da lih gotovo donose to in dostavilo v župnišču do 28. decembra 1924., da se bodo vse knjižice pred odborom natančno pregledale in vestno pripravile za Silvestrov večer. Kogar zadene to sporočilo, naj ustre-že prošnii podpisanega. Rev. Fr. Benvenut Winkler, O. F. M. — 9546 Ewing Ave., So. Chicago, III. Opomba: Natančen program za Silvestrov večer kmalu sledi. Iz urada društva sv. Družine št. 1, D. S. D., Joliet, 111. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam, da bo glavna letna seja v nedeljo dne 28. decembra ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih. Ker bo na tej glavni seji volitev odbora za prihodnje leto, zato je dolžnost vsakega udeležiti se te seje. Dalje prosim vse one, ki so zaostali z mesečnino, da to store, kakor hitro jim je mogoče. K sklepu želim vsem članom in Članicam vesele božične praznike, srečno in veselo Novo leto! Paul J. Laurich, tajnik, 512 N. Broadway. -o- Italija in Jugoslavija držite roke proč od Albaniie. Rim. — Od tukaj prihaja poročilo glede nemirov v Albaniji, da nima ne Italiia kakor tudi ne Jugoslavija nika-ke zveze s temi doeodki, se uradno poroča, da se b pustilo Albaniio. npi «?-ima napravi red v svoji državi. Od druge strar-i se zopet čuje, da so srbski častniki, ki poveliuieio upornik« v severni Albaniji. ® - ' - v-' ■ ' » " AMERIKA N5K1 SLOVENEC" 1M Socialna Razmotrivanja i! PROTI SOCIALIZACIJI! (Dalje.) Jasno je toraj, da je eden prvih predpogojev za pravično ureditev družabnih razmer ]e-ta, da se interesna sfera najpremožnejših ljudi omeji in zmanjša. Šele potem bo mogoče raz vozi jati sedani gor-dijski vozel križajočih se interesov. Seveda prihajajo takoj prijatelji, oziroma zagovorniki ogastva ter ugovarjajo, Češ da ima tudi ono velik etičen, kakor tudi socialen pomen. Dr. Ujčič n. pr. opozarja: "Bogastvo je zmožno, da vzbudi v posamezniku razne čednosti : varčevanje, pridnost, okretnost ... Če hočemo u-stanoviti kak večji obrat, ne zadostuje, da stopi skupaj kakih 50 kočarjev, temveč tu je treba nekaj ljudi, ki imajo precej — kaj v glavi in precej kaj pod palcem. Če je škof Strossmayer toliko storil za umetnost^ko je postavil prekrasno dijakovsko katedralo, toliko izdal za znan-stvo in narodne svrhe, je mogel to storiti le. ker je bil bogat ; kak kaplan v hribih je lahko še enkrat tako duhovit kot Strossmayer; s svojo kon-gruo pa si ne more privoščiti niti par čevljev kamo li igrati Mecena. Gotovo je vse to popolnoma prav in dr. Ujčič je povedal čisto~resnico, ko je ta odstavek zaključil: "torej bogastvo ni samo na sebi nikako zlo." Res, bogastvo samo na sebi ne pomeni nič slabega, a-li slabo in zlo pa je prav gotovo, kadar povzroča revščino, kadar so zaradi preobilice imetja pri enem človeku stoteri ali morda celo tisočeri drugi ljudje obsojeni v revščino in pomanjkanje. Zato tudi najvišja premoženjska meja ni naperjena proti bogastvu sploh, marveč le proti tistemu, ki je v obstoječih razmerah očividno in brez dvoma krivo takih posledic. Tudi ne smemo prezreti, da je bogastvo nekaj oovsem relativnega. V družbi samih premožnih ljudi človek, ki je po naših pojmih zelo imovit, ne izgleda bogat in se zanj nihče ne zmeni. V družbi siromakov pa bi bil bogataš* ki bi ga vse občudovalo in vse zavidalo. Cilj zahteve po najvišji premoženjski meji more biti torej le to, da se omeji tisto, v danih razmerah prekomerno bogastvo enega ali nekaterih zasebnikov, zaradi katerega je množica delovnega ljudstva nujno obsojena v siromaštvo, ker jim je odvzeta sleherna možnost, da bi si z delom in varčevanjem kaj več pridobili. Tako bogastvo, čigar dobre strani, ki so praktično itak že same po sebi problematične nikakor ne odtehtajo njegovih slabih posledic, se mora omejiti, zlasti pa se mora preprečiti, da bi znova nastajalo in naraSčalo. Samo po sebi se torej razume, da ne gre pri zahtevi po najvišji premoženjski meji za kako, vsaj kolikor toliko enakomerno porazdelitev vsega premoženja. Nasprotno ni tako važna višina, ki naj bi se določila, kot pa ideja sama na sebi. To je treba najprej izrecno priznati, potem pa, kolikor je mogoče, tudi praktično izvajati, da mora bogastvo, zlasti kolikor ga nam daje narava, bodisi neposredno, (na primer, recimo v obliki, surovin in naravnih sil), služiti vsem ljudem, da mora biti dana vsem prilika, da si na pošten način pridobivajo, kar in kolikor jim je potrebno za primerno življenje in udej-! stvovanie. Kdor ima torej toliko bogasfva, da morajo drugi zaradi tega živeti v siromaštvu ter se ne morejo povspeti do boliših razmer, tistemu sme družba oni višek, ki presega neko primerno mejo, v eni aH drugi obliki odvzeti ter ga obrniti splošno-sti v prid. Zato bi, vsaj za začetek, pomenilo znaten koitak bližje k cilju, za katerim stremi zahteva po najvišji premoženjski meji, tudi že to, če bi se v obstoječih razmerah s primernimi progresivnimi davki in podobnimi dajatvami dejansko onemogočilo nadaljne, zbiranje in kopičenje novega bogastva preko določene višine. Tudi na ta način bi se namreč vsaj najhujše in dejansko krivične premoženjske razlike nekoliko izravnale. S tem, mislim, so pojasnjeni in zavrnjeni tudi že glavni pomisleki glede izvedljivosti najvišje premoženjske meje. Pre ostajajo nairkle še ugovori, kakršnega navaja, da o-menim le en slučaj, dr. Uičič, ko pravi, kaj bi bilo, če bi n. pr. Dunaju takoj po prevratu določili najvišjo premoženjsko mejo na pet miljonov in bi bil danes človek, ki je imel tako svoto naloženo v hranilnici, največji revež? Takih u-govorov po mojem mnenju pravzaprav niti ni treba posebej zavračati. Čemu neki tolika skrb za bogataše, ki bi osiromašeli — dejansko ne zaradi premoženiske meje. marveč zaradi padanja valute? Prepričan sem namreč, da se je težko le enemu, ki je imel ob prevratu 5 milionov, kaj takega pripetilo. Vsi ti in taki ljudje so si že znali pravočasno pomagati, pač pa so trpele to škodo sirote, ki so si tekom dolgih let pred voj- sko nahranile par sto ali ti- j Ako Tvoj med ali pri j«, soč kron za starost, pa so za- L «. - radi padanja valute izgubile |telj m na A. S. in Ed. ves svoj prihranek. i skrbi, da *e nanj naroči! Božični hranitelji poskusite ta načrt Mai investment v Chicago Rapid Transit Company 7.80% prednostne delnice Vas omogoči do mesečnih dividend, leto za letom po letni obrestni ceni $7.80 na vsako delnico za $100.00. Dodajte to Vašemu božičnemu skladu ali pa vaši bodoči udobnostni fond, ali pa Če zopet nazaj investirate in potem prejemate še od tega o-bresti. Te investmente varje zaslužek, katerega se služi dan in noč . na vseh chicaških nad- uličnih železnicah. Vi lahko kupite za gotov denar ali po $10. doli kot nakup in ostklo $10. mesečno z 7% obresti, ki so dovoljene na odplačila. Za podrobnosti govorite z vsakim "L" zaposljencem, ali pa pošljite ta kupon za natančne podrobnosti in Vam bomo tudi poslali brezplačno kopijo uličnega vodnika za v Chicago, ki ga izdaja Chicago Rapid Transit Company UTILITY SECURITIES CO. CHICAGO, ILL. Edison Bldg. 4568 Broadway 409 — East 35th Street Mi ga Vam pripeljemo tono ali več! Yes, kamorkoli ga hočete. Mi imamo tisoče odjemalcev, ki rajši naročajo premog v malih količinah. Poskusite in naročite eno samo tono premoga. Ako ne boste zadovoljni, Vam jamčimo, da bomo premog odpeljali in Vam povrnili denar. Nad 2000 poštenih vposljencev ve, da mi pravilno tehtamo v polni vrednosti. Do 9. ure zvečer nas lahko po telefonu kličete: FRANKLIN 6400. PREMOG 45 skladišč — eden v vaši bližini. (onsumers (ompany 116 Branches FRED. W. UPHAN, predsednik Coal — Chicago Solvay Coke — Ice — Building Material. Louisville Indianapolis Milwaukee VZEMITE IZTIS VODNIKA PO MESTU. JOHN J. MORAN, Room 843-72 W. Adams St., Chicago. Prosim pošljite mi brez vsakih obveznosti popolne podatke v svrho informacije glede pristopa kot delničar h Chicago Rapid Transit Comp., katera nudi po 7.8%. Obenem prosim za en iztis vodnika po Chicagi. Ime.................... Naslov . . . YOUR Neighborhood Gas Company Store! V Vaši soseščini je prodajalna od GAS COMPANY, ki je Vam na razpolago z vsemi udobnostmi za vse kar imate opraviti z Gas kompanijo. Vaša sosedna gas prodajalna je popolnoma opremljena z vsem v vseh ozirih, Vi lahko plačate Vaše račune za gas — plin tukaj, ali pa dobite tudi duplikatni račun. Naročite tukaj, da se vam odpre plin, ali zapre, in izberite Vaše priprave za plin tukaj. V vsaki naši tr: govini je vse razstavljeno. Vam ni treba iti doli v mesto, da zamore-te trgovati z gas kompanijo, ampak pojdite kar v vašo sosedno gas prodajalno. PROST PODUK ZA KUHANJE. Vi ste povabljeni, da se udeležite predavanj in demonstracij, kako pravilno kuhati s plinom itd. To se obdržuje v vaši sosedni gas prodajalni. Predava se popolnoma zastonj in govori se tudi o hranah vsak dan v tednu razveri sobot. LOKALNE PRODAJALNE OD GAS KOMPA- NIJE SO: 3643 Irving Park Blvd. 3478 Archer Avenue 3071 Lincoln Avenue 103 East 35th Street 408 W. North Avenue *4520-28 Broadway ♦1520 Milwaukee, Avenue *7439-41 Cottage Grove 2142 W. Madison Street .9051 Commercial Avenue 1709 Roosevelt Road *11031 So. Michigan Ave. * 846 West 63rd Street. Odprte so do 9. ure zvečer vsak četrtek in soboto. Prodajalne, ki so zaznamovane z zvezdico imajo domača predavanja vsak dan razun sobote ob 2. uri popoldne. AKO SE DA NAPRAVITI Z GORKOTO; POTEM VI LAHKO VELIKO BOLJŠE NAREDITE S PLINOM The PeoplesGasUght&Coke Co, Green Bay, Wis. — Mrs. Angelina Petri, obdolžena, da je zastrupila svojega soproga je tukajšna porota pronašla nekrivim umora. ODDA SE v v najem soba v bližini slovenske cerkve na j ako pripravnem kraju. Soba je-primerna in opremljena z udobnostmi. Nadaljna pojasnila se dobi v upravništvu tega lista. (Torek 30.) ZALAGANJE VODE IN LASTNIŠTVO. Kot državljan mesta Chicago, ste vi delni lastnik mestnega vodovoda, ki zalaga mesto z vodo. in kot državljan in delni lastnik ste deloma odgovorni za napredek ali pa napake v tem sistemu- Ako mesto ne more zalagati vas ali vaše sosede z zadostno količino vode v vsakem času, ali, ako je voda blatna in diši po raznih kemijah, ali, *ko je pritisk slab, tako, da ljudje, ki živijo po drugih nadstropjih ali višje ne morejo dobiti vode s svojih pip, ampak jo morajo nositi v buketih iz bezmentov, ste vi opravičeni vedeti zakaj. V devetindevetdesetih slučajih razun enega, kjer vodni sistem ne daje zadostne postrežbe, je krivda na preveliki potratnosti vode. Chicago potrati več vode, kakor pa najsi bo katerokoli drugo mesto na svetu. Je nekaj naravnost nemogočega za sistem, tako velikega kot je, da bi na-pumpalo vodo dovolj hitro za vsel zahteve. Devetdeset procentov chicažanov, ki rabijo vodo vodo plačujejo po ceni, ki je določena za stanovanja. Njih račun je vedno enak, pa naj porabijo veliko ali malo vode; radi tega tratijo vodo v škodo drugih in se ne ozirajo na učinek njih malomarnosti. To je torej nekaj, kar morete vi kot državljan in kot delni lastnik vodnega sistema misliti o tem. Ali je prav, da ljudje porabijo več vode, kakor pa so opravičeni do nje, ali za kolikor plačajo in tako delajo krivico druerim ker jim ogrožajo živ-, ljenje in lastnino? Inženirski vodovodni izvedenci, možje, ki celo življenje proučavajo vodovodni sistem, trdijo, da splošno merjenje vode je edino, kar bi zaustavilo potratnost vode v Chicagi. f S splošnim merjenjem vode. plača vsak, ki rabi vodo toliko, kolikor jo porabi in potrati. Ako je porabi kolikor io potrebuje, bo njegov račun nižji, kakor pa brez merjenja. Ako jo pa porabi več kot jo potre-trati- njegov račun bo višji. Nihče ne plača za več vode, kot jo porabi in nihče na porabi več vode. kot pa plača za njo. Kot enemu izmed lastnikov chica-škega vodovodnega sistema, se li to vam ne vidi umestna in pravilna propozicija? (Oglas 3.) A. JANICKI TAPET AR Popravljam vse vrste pohištva zanesljivo in po zmernih cenah. Poizkusite in prepričali se boste. 1758 S. Wood St., Chicago, III. Phone: Canal 0151. PREJELI SMO par iztisov Mohorjevih knjig za leto 1925. Kdor jih želi, naj takoj piše po nje dokler ne poidejo. Cena je $1.00 z mol i t ven i kom pa $1.40. KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. J. K0SMACH 1804 W. 22nd St Chicago, I1L Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zu naj in znotraj, pokladan stenski papir. Phone: Canal 0490. Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo! Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. PROGRAM Glasbene in zabavne predstave ki jo prirede glasbeni učenci Mr. Ivo Račiča IN CERKVENI PEVSKI ZBOR "ADRIJA" POD OKRILJEM MATERINEGA DRUŠTVA v korist šole in novega franč. kolegija, V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA v soboto, dne 27. decembra, ob osmi uri zvečer in v nedeljo, dne 28. decembra, ob 2. uri popoldne. 1. o Nastop "Adrije." Nastop mladih violinistov. Na piano spremlja Miss Marg. Duller. Nastop pianistov — začetnikov. Med cvetjem spominov. Poje Miss Mary Kochevar. Nastop enoletnih pianistov. Ave Maria. (Iz opere "Cavalleria Rusticana.") Poje Miss Justina Kosmach. Nastop naprednih pianistov. Španjolka. Poje kvartet Adrije. Uspavanka, sopran solo. Pravljični ples. Pleše Miss Elsie Wenzel. Kuplet. Poje Mr. Joe'Fajfar. Spevoigra v treh dejanjih KOVAČEV ŠTUDENT. OSEBE: Kovač Vlecimeh ................................ Mr. J. Račič Meta, niegova žena ...........................* * * Janez, njun sin ......................... Mr. Edward Šinkovec Žan, poštni sel ........................... Mr. Ludwig Skala Skok, | ................ Mr. Joe Faifar Zejko. r Janezovi sošolci............Mr. Frank Auguitin ...............Mr. Frank Biček ZBOR ZA KULISAMI. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Mucek. Klavirsko spremljavo za spevoigro ig^a Master Frank Jenškovec. Električno barveno razsvetljavo oskrbi Mr. Frank Shonta. V nedeljo 28- decembra po predstavi:' ples v Šolski dvorani. Igra Zajčkova godba. ' _ ■ • _ .W..W • ..... ...•/■ HAGARIN SIN ROMAN. PAUL KELLER. — F. O. 3B3 v vas. Bil je res zelo prijazen gospod. Ko smo prišli malo (Nadaljevanje s 1. strani.) naprej, smo si rekli: Hvala Bogu, da ni bilo zraven sina. kov od goden na mesec febru Še mnogo smo potem zaslužili in ostali v graščinski pivo- arij prihodnjega leta, varni čez noč, kjer smo si dobro privoščili. Ko smo pa spali — tudi v toliki dvorani kot tukaj — se odpro sredi noči Samomor. toč din. Ni pa prijatelj sami kokošje juhe, zadišalo mu j* tudi prase organista Maksa Cafa v Koreni. Ukradel ga je-in ga najbrž v svoji čedni dru "To ne kaže posebne vljudnosti," pripomni Steiner. "Za take ljudi je samo mučno, če je postal sin umetnik in igra pred gradom. Jaz pri svoji godbi tega ne bi bil dovolil! Kaj misliš ti, Hellmich?" "To je bilo prostaško!" odvrne mladenič. "Kdor je postal godec, se naj izogiblje dostojnih ljudi.'* Sedaj se dvignejo takoj drugi trije in zmerjajo vsi hkrati Hellmicha. Hude očitke mora slišati. Vedno je bil ošaben in čudaški, sploh žalosten patron. Nedostojni pa vendar niso in izvržek človeštva, če so tudi samo ubogi godci. Hellmich jih pusti, da se izkriče, potem pa pravi: "Vem, da ste dobri in pošteni dečki, in Če moram govoriti, mi je bilo pri Vas lepše kakor doma. Ti so mi dali vedno razumeti--in potem, vedno so me trpeli iz milosti in usmiljenja, četudi so imeli korist od mene. Pri Vas je bilo bolje. To Vam pa moram reči: preden bi šel jaz kot ubog, zaničevan godec domov, bi rajši umrl v prvem cest-' nem jarku." , - „ Dne 25. m. m. se je v svoji žbi tudi spekel. Oblasti jra nenadoma vrata, kup kmetov vdere k nam, župan in oroz- delavnici v Kolizejski ulici št. sledujejo, zna se pa izbo^ nik. Preden smo se zavedli, so nas prijeli m zvezali. Za 5 obegil Franc Peterlillj mizar- skrivat, smrt smo se prestrašili in vedno izpraševali, kaj smo ven- gki mojster> stanujoč na cesti j 0 dar zagrešili. Zupan in orožnik nista nič odgovorila, kmetje y Mestni log; doma pa iz §t.\ Smrtna kosa. so pa toliko govorili. Naš tovariš je vdrl pri lastnih stariših, yjda na(j Ljubljano. Ko je pri-j V Mirnu je umrl 77-letitf odnesel mnogo zlatnine in srebrnine in denarja, med pot- gja v njegovo delavnico žena, Andrej Ferletič, veren mož 15 jo ga je pa čuvaj ustrelil. Ker so našli njegovo trobento na ±e visel na vrvici izpod stro- zvest Slovenec. vrtu, so mislili vsi, da smo sokrivi zločina. To je bilo najbolj strašno, kar se mi je pripetilo na potovanju. Pripeljali so nas pred grad. Na trati je stalo čudo ljudi. Kleli so in grozili, ko so nas zagledali. Svetiljke so gorele in dve ali tri plamenice. Na trati je ležal naš tovariš. Kapa mu je bila padla z glave. Dolgi, rjavi lasje so viseli okrog lepega, mladega obraza in v sencih se je videla rana od revolverja poljskega čuvajVi na gradu. Stari gospod, njegov oče, stopi k nam. Bil je bled kot stena. Dvignil je roke, kot bi nas hotel udariti. Na stblu je sedela stara gospa, njegova mati. Sedela je čisto tiho, ne da bi kaj iz-pregovorila. "Kako pride k Vam? Kako pride k Vam?" vpije stari. Tovariši niso mogli spraviti iz sebe besedice od strahu. Te- pa. Poklicala je takoj polici-, jo; stražnik je vrvico takoj Zlato poroko prerezal, toda smrt je že zdav- sta obhajala bivši podžupan ■ ne j nastopila. Peterlin je bil v Kostanjevici Franc Trampuš po izjavah zaslišanih in mero- in njegova žena Uršula, dajnih oseb izredno dober in priden mojster in je živel s svojo ženo in hčerko v popolnem soglasju. Vojska mu je pokvarila prste na desni roki. pa je še kljub temu kot invalid redno vršil svojo obrt. Vzrok samomora je precej nejasen, dasi navajajo kot vzrok Tatvine cerkvenih prtov so vedno pogostojše. Iz cerlu ve sv. Jožefa so se preselili 27. m. m. v Florijansko cerkev in odnesli štiri oltarne prte. Dva sta iz bele kontenine,. Hva na temnozelene barve. ... j j Vredni so 1000 dinarjev, razna ugibanja, da so mu od-j J ' jemalci dolgovali precejšne - daj sem rekel jaz: "Milostljivi gospod, pri nas je bil samo osem tednov.! svote, katerih pa ni mogel iz-Našli smo ga sestradanega ob cesti. Posodili smo mu tro- tirjati. O tem je večkrat tožil Mučna tišina nastane. Zunaj se je zaletaval veter ob - bento in kupili dve novi srajci. Zdaj je hotel sem, da bi tu- tudi drugim ljudem. Pravijo drevesa na vrtu. Od časa do časa se je slišalo, kako padal kaJ Pjska1' P* ga pregovorih Ostal je v Prausewitzu sadje in se rezletava na tleh. Pri °rlu lVfri nas h*el Z°pet d°bltl V Slednjič sune Italijan peka in pravi: dorfu- Kako Je Pnsel s*m in kaksna nesreca se Je tukaj "Continual" zgodila, tega ne slutimo. Gledal me je dolgo presunljivo, potem pravi orožniku: "Pridržati boste morali može, dokler se vse ne ugotovi, toda mislim, da so nedolžni. Poznam pa tega lopova — kaže na mrtvega — da je on to vse izvršil." "Nemški govori, osel!" mu odvrne ta nejevoljn. "Kaj se je vendar zgodilo s plemenitnikom in njegovimi stariši?" Ker je bil Schulze zaradi dvakratnega ukora, Steiner-jevega in Hellmichevega, slabe volje, v začetku kar ni hotel govoriti, šele po dolgem prigovarjanju se je odločil, da je nadaljeval. "Sli smo toraj brez takozvane vljudnosti proti vasi, kjer so bivali stariši našega plemenitega tovariša. Spotoma smo mu večkrat rekli, da ni prav nič na mestu, da hoče tako jeziti svoje ljudi, kar je bilo prav čudno od nas, ker ni bilo pri nas tenkočutnega gospoda Steinerja in ne učenega gospoda Hellmicha. Kakor rečeno, odsvetovali smo mu. In tako je ostal res miljo daleč sam v neki obcestni gostilni, dan pozneje se je pa hotel zopet tam in tam z nami sniti. Potovali smo toraj sami dalje. Pridemo v vas in najdemo kmalu grad, ki se je dvigal nad drugimi hišami. Reči moram, da nam je bilo nekam tesno pri srcu, ko smo vide li krasni grad. lep park z Visokim obzidjem, zelene trate, j verando in množico cvetlic. Kar upali se nismo blizu in smo ostali zunaj pred velikimi železnimi vrati in začeli piskati. Se dobro vem: Kadar k detetu svojemu zrem, v očescu njegovem mamico zrem, to smo izbrali. Komaj smo končali prvo kitico, pride po poti star gospod. No, prav star še ni bil, pri petdesetih, a snežnobelih las. Zdelo se nam je, da S bo to oče našega tovariša. Mene vsaj je resnično nekaj * streslo in sem komaj, dalje piskal. Pa je bil zelo prijazen in nam je dal dve marki. Zapiskajmo naj rajši kaj drugega, je dejal, ne te pesmi. Zaigramo naj kak marš. Godli smo Hohenfriedenbergerja pariškega in, da bi bilo tudi kaj veselega : 'Kot nikdar še, pleše Marička.'' Gospod je medtem odšel v grad. Ko smo začeli "Maričko', nam je poslal po služabniku še zavojček cigar in naročil, da je dovolj za njegov denar, naj se ne damo zadrževati in naj gremo dalje 11 kaj piskal, pa smo ga pregovorili. Ostal je v Prausewitzu tudi> da £a J*e toliko depri-i mirala višina odmere davka in da je rad pil. Prepeljali so| ga v mrtvašnico pri sv. Kri-. štofu. -o- GRDINA IN SINOVI. PRVI SLOV POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. RandoTDh 1881 Drzen tat je Phone : Canal 0537—5889 _________________Januš Janez, rojen 1897. v Chapel 2046 West 23. St. Nato se obrne k služabniku in reče: "Prinesite mi plašči ^Z^J^Jf^t ttZfižl MRS NICHOLAS GOETTERT ..... ....... . . . . , . . j . , . krat kaznovan. Že zadnjič in klobuk in milostljivi gospe plasc in klobuk in daj takoj gmo poročali Q drznih ^ napreci! Praga te hise ne prestopim nikdar več. nah v okolici Sv Barbare Iz_ Plašča in klobuka prideta. Voz pridrdra. Tedaj pravi vršil jih ^ januš y družbi zeni: "Pojdi!" Moral jo je odtrgati od stola. Komaj je šla. Ko je bila pet ali deset korakov proč, se mu je izvila, prihitela nazaj, se sklonila nad mrličem in ga prekrižala na čelu. Mož jo je temno gledal, nato jo je prijel za roko in jo potegnil za seboj. In takoj potem je voz oddrdral. Kmetje so jokali in mi godci tudi. Štiri dni so nas imeli v preiskavi, potem pa izpustili." svojih pomagačev je pa še u-kradel Mariji Mulec v Žikar-cih 20 kokoši, vrednih nad ti- Pogrebni zavod Se. priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23. Street, CHICAGO, ILL. (S.) Kova Sons i $ E L Y^ MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocenjo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! mo 000 coowiym^s^t^^/y^w/'/vw^ £ And. Glavach EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY Cenjenim rojakom v Chicagi in o-kolici se toplo priporočam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe. Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon številko: CANAL: 5889 1844 — W. 22 n d Place CHICAGO. ♦anmntuayuiroimmuintMiiai I | £ Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: iohnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. «*217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Phone: CANAL 6516. SLOVENCI! Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist. ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: E« 8 Razsvetlite Vašo klet! B s i s I i I i I FIDELITY ELECTRIC C0. H FRANK SCH'ONTA, lastnik. S049 Wett aand Street, Chicago, 111 Poiiljaxno blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. B (9—27. 10—1.) U Tekom jesenskih dni je klet jako popularen prostor v hiši. Tja se spravlja razne stvari za zimo. In kako je pusto, a-ko v kleti ni svetlobe. — In zakaj bi delali v temi ? Pokličite nas, da vam razsvetljimo vaše temne kota in jih naredimo za vas prijazne in koristne. Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se pogovorimo ! M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. 18th St., Cor. May St CHICAGO. »^iPuiiniMuonnimmraiiimiimtjnnim^^ ELY, MINNFSOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavati, kakoi vsak godec. Ako .ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite V našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte ti jib Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. >1 IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše. "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri aa» vsake vrste. HANKAN JEWELRY CO., Inc. Proti takojšnemu plačilu ali na obroke. NE POZABITE — BOŽIČ SE BLIŽA Mi smo pripravljeni za vas in smo v stanu vam postreči z veliko zalogo draguljev, ur in zlatnine sploh. Mi sami inportiramo vse diamante, kar nam omogoči, da smo pri vsakemu predmetu, ki ga pri nas kupite za 25 odstot. cenejši. KUPITE KAKOR JE VAŠA VOLJA IN PLAČAJTE KAKOR JE VAŠA VOLJA. 4 A PRSTAN S PRISTNIM DIAMANTOM 18-KARATNO BELO IN ZELENO ZLATO OD $13.50 DO $500.00 URE ZAPESTNICE OD $9.50 DO $150. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte set Slogar Bros. ELY. MINNESOTA, Phone: 104 ELGIN URE OD $15.00 DO $75.00 Denar se z veseljem vrne ako ne boste z našim blagom zadovoljni. Prepričajte se pri nas predno kje drugje kupite. NAD 10 LET SMO ŽE V TEJ KUPCI JI. Mi vas opremimo z očalami, da boste dobro videli. 2209 West 22nd Street, - blizu Leavitt, CHICAGO, Phone: CANAL 5496. I L L.