umrxnTixmiiH)
K SPOMNITE BE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM I
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 148
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JULY 30, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Kitajski komunisti so ubili 4 marine, 16 so jih ranili
ZRAČNA ARMADA j OBIŠČE TE DNI ! CLEVELAND
Mali hočejo tudi imeti besedo
Komunisti so napadli konvoj trukov nekaj milj od Peipinga
Peiping, Kitajska. — Štirje ameriški marini, med temi dva častnika, so bili včeraj ubiti, 16 pa jih je bio ranjen'h, ko so kitajski komunisti iz zasede napadli ameriški konvoj trukov 25 milj vzhodno od Peipinga.
V konvoju je bilo 11 trukov, na njih pa kakih 100 ameriških marinov, ki so se peljali iz Ti-entsina v Peiping. V neki zasedi so jih napadli komunisti, več kot 300 mož močni, z avtomatičnimi puškami in ročnimi granatami. Na mestu sta bila ubita dva ameriška častnika, ki sta vodila konvoj v pr-
Cleveland bo videl (in tudi slišal) v četrtek kakih 400 ar-madnih letal, vseh tipov in velikosti. Ta zračna armada bo obiskala Cleveland na dan, ko bo praznovanje "dneva ameriške zračne šile," to je 39. obletnico ustanovitve zračne armade.
V Washingtonu so določili da obišče teh 400 armadnih letal 7 večjih mest po Ameriki in ta čast je doletela; tudi Cleveland.
-o-
Armadni častniki so preskrbeli firmam bogata vojna naročila
Washington. —• Generalni kontroler Lindsay Warren je i izjavil pred senatnim preisko- j valnim odsekom, da je sramo-ta, kako so nekateri armadni j
častniki dobivali mastna naročila tekom vojne za nekatere firme. Te firme so se zdaj izkazale hvaležne s tem, da so dotičnim preskrbele fino služ-i bo pri njih, ko so častniki do- ■
Ohio je zapostavljena v prestolnici
Menda je danes samo država Ohio, ki nima v Washingtonu nobene ceste ali ulice, ki bi nosila slavno ime naše lepe države. Do nedavnega tudi Missouri ni bila zastopana v washing-tonskih ulicah. Toda kotf-gresniki so kmalu to izvedli. • Kako ne, saj je predsednik od tam doma. Kadar bomo imeli predsednika iz države Ohio, bomo pa tudi ulico dobili v prestolnici, ni šment. če ne radi drugega moramo gledati vsaj za to, da bomo poslali našega guvernerja Lausche-ta v Washington, če ne na, prvo, pa vsaj na drugo stopnjo.
-o-
Iz športnega sveta
Ameriško časopisje poroča med drugimi novicami iz žogo-metne igre tudi od Carolinske
služili Strica Sama.
Na ta način, je rekel War-! ren, je šlo bogve koliko milijonov denarja davkoplačevalcev v žepe posameznim firmam. Warren je zlasti imenoval ime- J na treh takih častnikov, ki so j posredovali za gotove municij-ske firme in pri katerih imajo zdaj lepe službe. Eden njih do- j biva zdaj $700 na mesec.
Kar je najbolj značilno pri vsem tem je pa to, je rekel Warren, da ti bivši častniki niso storili nič protipostavnega, če so sprejeli zdaj službe pri firmah, katerim so pomagali dobiti vojna naročila.
lige in omenja, da je pri tej ligi zdaj vodilni metalec žoge Frankie Paulin, ki je poprej igral v Clevelandu v razredu "A." Frankie igra z žogometnim krožkom v Leaksville, N. C.
Dozdaj je Frankie zmagal že v 15 igrah in izgubil jih je pa samo šest. Frankie je sin Mr. in Mrs. Frank Paulin, ki vodi gazolinsko postajo na St. Clair Ave. in 61. cesta. Služil je v 2. svetovni vojni pri poljskem topništvu, ter se udeležil vseh bitk od invazije v Francijo do konca vojne.
--o-
Poslanec May pravi, da ga Mead zasleduje v svojo lastno korist
Washington. — Poslanec An- j drew May, demokrat iz Kentucky, je pisal svojim volivcem pisma, v katerih je izjavil, da ga hoče senator James Mead, demokrat iz New Yorka, "pribiti na križ" samo z namenom, da se na ta način proslavi in s
General Motors bo zgradila tukaj dve veliki tovarni
Tovarne bodo stale vse do $65,000,000, kot se uradno poroča
Vladni urad za civilno produkcijo v Washingtonu je včeraj izdal dovoljenje General Motors korporaciji, da zggradi v bližini Clevelanda dve ogromni tovarni, v katerih bo družba izdelovala Chevrolet avtomobile. Obe tovarni bosta stali vse do $65,000,000 in bo to
| V imenu malih zaveznikov je govoril bojeviti avstralski minister, ki je izjavil, da imajo mali zavezniki ravno take pravice kot pa "veliki štirje."
Pariz. — Predno je bila takozvana mirovna konferenca v zasedanju eno uro, že so se oglasili mali narodi ali zavezniki, ki so z močno besedo zahtevali več besede pri sklepanju svetovnega miru, rekoč, da imajo mali prav take pravice kot ve-liki. ---
; Razne drobne novice iz' I Clevelanda in te okolice
i
Predstave na igriščih—
Mesto prireja zanimive predstave za mladino na mestnih i-igriščih. Taka predstava bo danes na igrišču Superior in 66. cesta.
Vrnitev s počitnic—
Mrs. Tutin iz 6001 Luther I Ave. se je vrnila zdrava s po-jčitnic v Waukegan, 111. kjer se je nahajala štiri mesece. Pozdravi iz Lemonta.— j Z obiska v Lemontu, 111. po ! zdravlja prijatelj John Dolčic iz Girarda, O. Druga obletnica—
V sredo ob 7:15 bo darova-' na v cerkvi Marije Vnebovze-te na Holmes Ave., maša za pokojnega 'Sgt.1 Anthony J. Vid4 1 marja v spomin 2. obletnice njegove smrti. Za žene in dekleta— ! Benno B. Leustig priporoča j ženam in dekletom, da ga pokličejo in peljal jih bo v rae-Usto, kjer bodo izbrale nafrbolj-!še obleke in suknje direktno iz j tovarne. Mr. Leustig pravi, da i so to najnižje cene v Cleve-landu. Naslov je 1034 Addi-1 son Rd. telefon EN 3426. Vabilo na sejo— , Noe oj ob 8 bo seja kluba j Ljubljana v navadnih prosto-!rih na Recher Ave. Članstvo , naj se udeleži polnošte* iluo.
Komaj je potihnil buren aplavz, ki je sledil besedam francoskega ministrskega predsednika Bidaulta, ki je odprl zborovanje ob 4:14 popoldne v pondeljek ter apeliral na svetovne narode za ustvaritev miru, poštenega in razumnega, ko je skočil pokonci bojeviti
V Clevelandu je te dni kon- ^ vencija Ohijske delavske federacije. William Green, pred- c sednik AFL je pozdravil odpr-ti j o 61. konvencije te organi- j 1 zacije. V svojem govoru je ^ j udaril po kongresu, ki da ne ;. stori ničesar za ameriški na- ' rod.
"Mnogo kongresnikov je, ki 1 ponovno kandidirajo in za ka- ( tere bi bilo boljše, če bi ostali | doma," je rekel Green. "Sramoten je rekord sedanjega ! kongresa, ki se je vdal pritisku 1 lobistov in raznim interesom," J je rekel Mr. Green.	•
Na konvenciji je 600 delegatov, ki zastopajo 130,000 članov te delavske organizacije v Ohio.
--o--
De Gaulle zahteva, da se Anglija in Francija združita v blok
• Pariz. — General de Gaulle, | prvi francoski ministrski pred- j sednik po vojni, je urgiral i združitev Anglije in Francije v eventuelnem bloku narodov v j zapadni Evropi. General je tudi odkrito izjavil, da je potisnjena Francija med dve velesili in izjavil možnost tretje svetovne vojne. De Gaulle je s tem vsekakor cikal na možno zvezo med Nemčijo in Rusijo.
Izjavil je tudi, da zavisi bodočnosti evropskih narodov sa-, mo od tega, kako se bosta sporazumeli med seboj Amerika in Rusija. Ti dve sta danes največji sili na svetu in dokler bosta ti dve sili mirovali, se ni bati vojne.
—-o-
DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SrOMNZ SF. BEGUNCEV S KAKIM nni.AR.ntM
tem zagotovi več glasov, ko bo kandidiral za newyorškega guvernerja.
Kot znano je poslanec May načelnik vojaškega oddelka in je zdaj na preiskavi, da je v svojem uradu vplival pri armadi, da je dajala vojna naročila njegovim prijateljem, ki so na ta način zaslužili težke milijone. Senator Mead je pa načelnik preiskovalnega odseka iii govori se, da bo ta preiskava zelo mnogo pomagala senator] u Meadu v kampanji za guvernerja države New York. --o—-
Francoski premier [je pred sodiščem
Pariz. — Francoski ministrski predsednik pred vojno, Pierre Flandin, je pred sodiščem, obtožen sodelovanja s sovražnikom. Izjavil je, da ni bil nikdar za Nemčijo.
---o--
Češka dobi 20 milijonov
posojila
Washington. — Vlada naznanja, da je dala čehoslova ški $20,000,000 posojila. S tem si bodo Čehi nakupili, v Ameriki bombaža.
največji industrijski projekt v vsej zgodovini Clevelanda.
Eno teh tovarn bodo zgradili v Parma, nekaj 'milj zapadno od Clevelanda, drugo pa v Brookparku, ki se nahaja blizu slovenske naselbine v West Parku. Obe tovarni bosta zaposlili nad 10,000 oseb v dveh šiftih, v treh pa nad 15,000. Letna plača delavcem bo nad $25,000,000.
Za gradnjo teh tovaren bo G. M. dobila vse delavce tukaj, samo nekaj inženirjev in tehnikov bo dobila'iz drugih krajev. Gradnja sama bo stala do $15,250,000, nakup zemljišča in opreme pa toliko, da bodo znašali skupni stroški nad $65,000,000.
Kdaj bodo začeli z gradnjo, še ni znano. Toda uradniki G. M..so že prej izjavili, da 45 dni potem, ko bo vlada dovolila gradnjo. Tovarne bodo izgotov-Ijene v 270 delovnih dneh.
Tukaj bodo gradili samo lahke Chevrolet avte in z delom teh avtov pričakujejo pričeti že jeseni 1947. Župan Burke je izjavil, da je to največji dogodek, ki ga je še doživel Cleveland, zlasti kar se tiče zaposlitve delavcev.
--o———
Cena obleki bo zelo poskočila do jeseni
Washington. — OP A bo kmalu naznanila višje cene v volneni in bombaževi obleki. Nek uradnik OPA je zagotovil, da bo cena obleki do jeseni že tako visoka, kot je še nismo doživeli v Ameriki. V teku enega tedna bo OPA že naznanila nove višje cene za volneno in bombaževo blago.
OPA tudi naznanja, da bo jeklarska industrija v kratkem vprašala za višje cene je klu, da s tem krije večje v/j-datke za premog in prevoz po železnicah. Najbrže« bodo . jek-larne dosegle to zahtevo.
Višje cene bodo za moško in žensko obleko in za blago. Zato, kdor ima priliko, naj se sedaj preskrbi z obleko, dokler so še prilično nizke cene.
-o--—
La Guardia je dospel v Belgrad
avstralski minister Evatt, ki je začel govoriti /a pravice malih narodov.
"Teh 17 dežel, ki so jih povabili veliki štirje na to zborovanje, ima prav tako pravico za skupen mir, kot jo imajo "veliki štirje," je vpil avstralski minister in tolkel s pestjo po mizi. "In naj ne bo glede tega nobene pomote," je dodal."
Evatt je govoril ob času, ko je bila debata, kako naj se vodi mirovna konferenca in koliko glasov bi bilo potrebnih za sprejem predlogov. Najbr-že se je bal, da bo sprejet predlog, da odglasuje flvetretjinska večina. To se pravi, ako bi bilo 6 glasov proti, pa ng more biti sprejet noben predlog mirovne konference. Tako bi Rusija s svojimi lutkami lahko ustavila vsak predlog na konferenci, ki bi ji ne bil po volji.
Danes je prvi na govorniški listi ameriški državni tajnik Byrnes. O čem bo govoril, še ni znano. Sliši pa se, da bo zahteval, da se da v javnost vse razprave na konferenci.
Včeraj zjutraj so bili izročene delegatom Italije, Madžarske, Romunske, Bolgarije in Finske kopije mirovnih pogodb, kakor so jih sprejeli ministri štirih velesil.
Angleški zunanji minister Bevin ni navzoč, ker je bolan. Govori pa se, da je že boljši in da bo prišel v kratkem v Pariz. Včeraj so se pojavile go-j vorice, da bo odstopil.
-o-
Taft je ustavil misije v inozemstvo
Washington. — Ohijski senator Robert A. Taft je preprečil sprejem postave ki bi avto-rizirala poslati armadne in mornariške misije v inozemske deželei Taft je rekel da bo z vso silo proti temu da bi pošiljali vojaške misije po vsem svetu in učili narode kako naj se vojskujejo po ameriškem načinu.
Mirovna konferenca, ki ne more sklepati o svetovnem miru
Pariz. — Tukaj se je včeraj sestalo k zborovanju kakih 1,-500 delegatov 21 narodov. To zborovanje nazivljajo "mirovno konferenco." V resnici ni pa drugega kot sestanek malih in velUcih narodov, kjer bodo mali potrdili tisto, kar jim bodo predložili veliki. Veliki štrje so namreč odločili, da ta
i Pismo ima pri nas-
• Pri nas ima pismo Josip Za-
jkrajšek; piše mu Ana Žnidar-
jšič iz Bločic 17, p. Grahovo na i 1 ! Notranjskem.
! Se je črn—
Ako si še niste nabavili voznega istka za zlet h Conneaut jezeru, katerega priredi 14. av-jgusta gl. odbor Slovenske do-Ibrodelnel zveze, stopite v gl. u-j rad na 6403 St. Clair Ave. in j dobili ga boste. En vlak je pripravljen samo za zletnike. Ne zamudite te lepe prilike, da se boste peljali tako poceni v
mirovna konferenca nima nobene pravice sklepati o kakih mirovnih pogodba'h z glavnimi sovražniki, Nemčijo in Japonsko, dokler "veliki" o tem prej ne odločijo, kako in kaj. Ker pa vemo, da se niti veliki ne morejo razumeti med seboj, je še toliko bolj gotovo, da se tudi drugi ne bodo.
Vzrok temu vsemu je to, ker imajo veliki svoje ambicije, tako Amerika in Anglija na eni, kot Rusija in njene lutke pa na drugi strani. Kar se bo na tej konferenci videlo bo to, na kateri strani bo večina teh 21 narodov. Vsi trdijo, da bo velika večina na strani Amerike in Anglije. Ne sicer zato, ker bi ravno ljubili ti dve državi, ampak zato, ker se Rusije boje. -o-
Anglija in Amerika sta za razdelitev Palestine
TITO PA "ODPUSTKOV" NE BO DOBIL, ČE NE PRIDE POSLANIK V BELGRAD
Belgrad. — Sem je dospel Fi-orelo La Guardia, direktor UN-RRA. Iz Italije je dospel z le-] talom v Zader, kjer se je sestal s premier jem Titom. V Jugoslaviji ostane tri dni. Prejšnji pondeljek je bil La Guardia v av-dijenci pri papežu Piju, kateremu je predstavil tudi svojega sina Frica.
NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE
New York. — Ameriški poslanik za Jugoslavijo, Richard Patterson, se je odpeljal z ladjo v London. S seboj ima ženo in hčerko. Kako bo prišel v Belgrad, še ne ve. Z letalom ne bo mogel, ker Rusija, ki danes "rona" Jugoslavijo, ne pusti ameriških lefkl v Belgrad. Poslanik je rekel, da bo ženo in hčerko pustil v Švici, sam bo pa potoval na Dunaj in tam tuhtal, kako bo prišel v Belgrad drugače kot po železnici,
Danes je 20 obletnica—
Danes je 2. obletnica smrti Martina Kuharja, ki je bil ubit v vojni na Burmi. Bil je sin Mr. in Mrs. Martin Kuhar iz 20951 Naumann Ave. Naj mu bo ohranjen časten spomin pri vseh, ki so ga poznali. Za 16. obletnico—
Jutri ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Uršulo Gorišek v spomin 16. obletnice njene smrti.
|	-o--'
i Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedm kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi.

vem truku. Ostali marini so i začeli vračati ogenj in bitka je trajala vse popoldne. Proti mraku so pa komunisti zbežali, ko je prišla na pomoč vladna kitajska "armada in drugi marini. Oddelek marinov jih je! zasledoval.
Napad je bil izvršen na ta način, da so se morali ustaviti truki pred ovirami čez cesto, ki so jih položili tje komunisti. Komaj so truki obstali, 'ko so se vsuli na marine od obeh shrani c^ste komunisti, ki so začeli; metati v truke ročne granate. Marini so takoj vrnili ogenj in ubili več komunistov, kot trdijo 1 poročila.
—!-o--
Delavski vodja udriha po naših poslancih
-u--
Vsa mlekarska industrija tukaj bo pod vladno ; kontrolo od 1. avg.
Od 1. avgusta naprej bo pod vladno kontrolo produk-j cija in razpečavanje mleka v'j okrajih Cuyahoga, Willoughby, Township in Lake. Za to so, glasovali farmarji 19. julija in sicer je bilo za to 4,500 farmarjev od 6,800. Glasovanje je pokazalo na dvetretjinsko večino, ki se jo za to zahteva.
Farmarji bodo plačevali po 4 cente od 100 funtov mleka, kar se bo porabilo za tehtanje in določevanje kakovosti mleka. Razpečevalci pa bodo plačevali po 2 centa za 100 funtov. To pa ne bo podražilo mleka odjemalcem.
Pod, to odredbo je garantirana farmarjem poštena mera j in določba kakovosti mleka.
. -0-
Pisma imajo na pošti
Pošta nas obvešča, da imajo v podružnici Beachland na E. 185. cesti pisma sledeče osebe: Frank Jesenšek, Marija Jemc, Ana Resic, Skebe, Frank Man-delj, Miss Karla Znidaršič. 1 Pošta jim pisem radi netočnih naslovov ne more dostaviti, zato naj se naslovljenci za pisma sami zglasijo tam. 1	--o--
, Trije demokrati so izgubili v Oklahoma
Oklahoma City.'— Trije demokratski kongresniki so bili j-poraženi v državi Oklahomi in I sicer Jed Johnson v 6., Victor Wickersham v 7. in Lyle Boren v 4. okraju.
Washington. — Angleška in ameriška komisija, ki preiskuje položaj v Palesstini, pripo-1 roča popolno razdelitev dežele ni sicer tako, da bodo Židje in i Arabci prebivali v čisto svojih j določenih krajih. Vsi ti kraji bi bili pod skupno federativno I vlado, ki bi bila pod kontrolo Anglije.
Tak načrt je bil v delu že pred vojno, pa so ga opustili,1 ker so bili tako Arabci kot Židje proti. Tudi zdaj so se ogla-1 sili židovski in arabski vodite-j lji, ki so še vedno proti take-; mu načrtu.
j	•--o-
Byrnes odpotuje že v i soboto v Pariz
Washington. — Državni taj-' nik Byrnes je naznanil, da je' izbral 8 pomočnikov, ki mu bodo pomagali pri mirovni kon-i ferenci, ki se prične 29. juli'ja v Parizu. Byrnes odpotuje že v; soboto z letalom v Pariz.
park k lepemu jezeru Conneaut.
Klavir zastonj—
Zastonj se odda dobro ohranjen, klavir. Kdor ga želi, naj ga pride iskat na 1217 E. 74. St.
Na obisku—
Včemj nas je obiskala prijazna Mrs. John Sedmak iz Conneaut, Ohio. Obiskala je svoje sorodnike v Clevelandu in obenem nakupila nekaj hišnih potrebščin. Sorodnike išče—
Julija Petrič roj. Knaus iz Dolenje vasi 93 pri Ribnici, bi rada zvedela za naslove sorodnikov svoje pokojne sestre Jo-hane Gorenčič in svojega tudi pok. brata Franka. Proše-ni so, naj se zglasijo pri Mrs. Ivani Pozelnik na 12625 Kirbon Ave., West Park, telefon: OR !0140.
s katero danes noben diplomat po Evropi ne potuje, ker ne pride nikamor.
Poslanik Patterson je pa rekel, če ne pride v Belgrad, Tito pa daril ne bo dobil, katere mu je naročil nakupiti v Ameriki, ko je odhajal na dopust za par mesecev. Tito mu je zlasti naročil, na:i nakupi v kapitalistični Ameriki lovske in ribiške potrebščine zanj in njegove ožje prijatelje.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0638	Cleveland 3. Ohio
_Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta (4.00; za Cleveland in Kanado po pofiti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolioo po raznaialdh: celo leto $7.00. pol leta $4.00, (Jstrt leta $2.50. PoMunesna številka atane 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. D. s. $4.00 for 0 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 0 months. V. B. $2.60 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 0 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
boj ne trpe, so društva, ki so svoje vrste neizprosno prečistila, so ustanove, ki bi niti trenutka ne zamudile, če bi se javil sum, da hočejo v tej stvari
Cilji Rusije v Nemčiji
Jasno je kot beli dan, da ima Sovjetska Unija svoje posebne namene ali cilje v Nemčiji, ki niso prav nič v skladu z zapadnimi zavezniki: Francijo, Anglijo in Ameriko. Da so se Sovjeti prav po kazaško poigrali z zapadnimi zavezniki potem, ko jih niso več potrebovali za vojno proti Nemcem, zdaj tudi zapadne demokracije uvidevajo, pa so naj-brže spregledale pozno, če ne celo prepozno. In ako bo So-"vjetija uspela s svojimi načrti v Nemčiji, potem je gotovo, da so zapadni zavezniki ne samo izgubili mir, ampak so izgubili tudi vojno. Z drugimi besedami: zapadne demokracije so bojevale zadnjo vojno za sovjetski imperializem in nič drugega.
Najbolj se je to jasno pokazalo, ko je sovjetski komisar Molotov odklonil predlog našega državnega tajnika Byrnesa. Ta je, kot vemo, predlagal, naj bi zavezniki, to se pravi Rusija, Francija, Anglija in Zed. države sklenile med seboj pogodbo, da bodo zabranile Nemčiji vsako oboroževanje 25 let, ali če vidijo potrebo, tudi 40 ali 50 let. Molotov je to sugestijo ročno odklonil, češ, da Byrnes v svojem predlogu nič ne omenja medsebojne pomoči zaveznikov v slučaju, če bi Nemčija ali Japonska zopet začela napadati.
Ni treba, da bi bil človek diplomat, da bi se ne smejal takqjnu izgovoru. Saj, kako pa naj se Nemčija oboroži, kako naj napade, če bodo pa zavezniki gledali na to, da se ne bo mogla oborožiti, kakor govori Byrnesov predlog. Ker, torej ta izgovor, ki ga je prinerel komisar Molotov ne drži, bo tičalo za tem nekaj drugega. Ker Molotov, to se -pravi Moskva, ne mara pakta z zavezniki, da bi se preprečilo oboroževanje, Nemčije, potem bo gotovo nekaj drugega in sicer to, da Sovjetija naravnost želi, da bi se Nemčija oborožila.
Morda se nismo daleč, ali pa prav nič zmotili, če kaj takega trdimo. Spomnimo se samo na besede, ki jih je govoril diktator Stalin v novembru leta 1942. Stalin je rekel takrat med drugim tudi tole: "Naš namen ni, da razbijemo vso vojaško silo v Nemčiji! Vsakdo bo to razumel, da bi bilo kaj takega nepriporočljivo s stališča, videka v bodočnost. Ampak Hitlerjeva armada mora biti uničena."
Vidite, da je Stalin pravilno poudarjal "Hitlerjeva armada," ni rekel "nemška armada." Stalin je dobro vedel, da bo Hitler in hitlerizem strt, vedel je pa tudi dobro, da bo Nemčija ostala. In na to Nemčijo zdaj Stalin zida preko zapadnih zaveznikov.
To se že čisto jasno razvidelo iz Stalinovih besed v februarju 1944, ko je naznanil: "S cilji razširjenja mednarodnih zvez in z ojačenjem sodelovanja Sovjetske Unije z drugimi državami, izjavlja Najvišji svet sovjetov, da bo Sovjetska republika stopila v direktne odnošaje z drugimi državami in napravila ž njimi pogodbe." To je bilo namenjeno onim državam, katere je imela Moskva v mislih, da jib bo obvladovala po vojni. Kakor vidimo, da se je to tudi zgodilo vse od Baltika pa doli do Balkana.
Besede sovjetskih državnikov, Stalina in Molotova, še bolj pa zgodovina in teorija komunizma, jasno govorijo, da gre sovjetska politika za tem, da sčasoma inkorporira Nemčije v Sovjetsko Unijo. Če in kadar se bo to zgodilo, potem je gotovo, da bo "sovjetska" Nemčija zopet oborožena in sicer ji bo dano orožje v roke "proti fašističnim napadalcem" — s čemer so jnišljene zapadne demokracije, predvsem Anglija in Amerika. Že več' mesecev ne samo rusko, ampak vse komunistično časopisje širom sveta slika Zed države kot "potencialne napadalce."
S tem hoče Sovjetija že zdaj povedati vsemu svetu, da se mora pripravljati za obarmbo proti "fašističnim napadalcem in invadnikom," dočim je to samo maska za splošen pohod komunizma za svetovno nadvlado.
Moskvi je bilo mehko postlano za te načrte že v Jalti in še bolj pozneje v Potsdamu (zahvala ^a to gre našim velikim državnikom), kakor je bilo postlano Hitlerju v Mo-nakovem. Kakor je takrat klonil svet Hitlerju, tako je pozneje Stalinu, razlika med njima je pa samo ta, da je eden zasledoval nemški imperializem, drugi pa zasleduje sovjetskega, to se pravi imperializem komunizma.
Kaj bo vse to prineslo slabega za naše Zed. države, danes še ne moremo vedeti. Upamo pa, da bodo naši državniki uvideli nevarnost za našo demokracijo o pravem času. To se pravi, vidijo jo že, toda vprašanje je, če jo bodo znali braniti in ubraniti.
II. .	|
Euclid, O. — Da se bomo lažje vživeli v revolucijo, ki so jo povzročili komunisti v Sloveniji, je dobro, da spoznamo radi kakšnega "izdajstva" so morali vodilni možje izginiti. Natolcevanje, da se je ban dr. Marko Natlačen 'bratil' z Mussolini jem vpijejo komunisti — bo najbrže le omot okoli resnice. Da je moral med prvimi žrtvami zahrbtno biti odstranjen, bo najbrž ta vzrok:
Komunizem pri nas
"Ban, g. dr. Marko Natlačen je ob začetku zasedanja ban-skega sveta dne 12. februarja 1940 podal pregledno poročilo o gospodarskem in kulturnem stanju slovenske banovine ter se pri tem pomudil tudi pri komunistični nevarnosti. O njej je med drugim rekel;
"V začetku leta 1939 se je o-pazilo popuščanje komunistične tfkcije, kar je v zvezi z neuspehom komunizma v Španiji in z okrepitvijo narodnega socializma v srednji Evropi. Zlasti s priključitvijo Avstrije Nemčiji in,,z ustanovitvijo češko -moravskega protektoratia so se zelo poslabšale zveze tukajšnjih komunistov z inozemskimi. V drugi polovici' lanskega leta pa se je komunistična akcija okrepila in sicer po izbruhu vojne in zlasti po sklenitvi zveze med Nemčijo in Rusijo ter razdelitvijo Poljske, ko so se boljševiki pojavili na Karpatih. (Saj se boste morda še spominjali čitatelji tistih "medenih tednov" med Hitlerjevimi naciji in Stalinovimi komunisti, ko stia si Molotov in Rib-fcentrop izmenjavala "poročna darila." In kam Stalin je dal temu zakonu nerazdružen značaj, ko je zabeležen njegov govor: "Da je zacementirana zveza prijateljstva med Nemčijo in Rusijo." — Pripominja pisec).
"Značilno je za podkrepljeno komunistično delovanje pri nas dejstvo, da se komunisti več ne skrivajo v tajnih društvih in tajnem tisku, temveč da
ostati "neopredeljene." Vendar so šele začetki in sicer prav šibki začetki. Če se ne bomo sami zase in ,vsi skupaj uprli tej bolezni, nam bo izpodkopala zdravje, ki nam ga ne bo vrnil nihče večv Ne pozabimo, da država pri najboljši volji ne more drugega kakor postopati po zakonu, s .zakonom pa se tako bolezen ne zdravi.
"Moj klic velja preko vas, gospodje člani banskega sveta, vsem slojem naroda: pazite, kaj se godi v družini, v društvih, v javnosti, v šoli, v uradih, v industrijskih delavnicah in v podzemeljskih rovih, da nas nekoč ne preseneti svet, ki mu bo krščanstvo samo še tarča za pijane dovtipe, ruševine več stoletne narodne kulture pa temelj, na katerega bo postavil svoje brezdušno materialistično carstvo. Moj klic velja posebej še vsem poklicnim vzgojiteljem mladine, to je vsemu našemu višjemu in nižjemu u-čiteljstvu; najdragocenejše kar imamo, je izročeno vaši oskrbi. Čez deset let bo slovenski svet kakršnega vi danes polagate v mlade duše. Gorje vam, če se izkaže, da njiv niste pleli, ali da ste celo sejali ljulko!"
(Nedelja, stran 139, št. 9 — 3. marca 1940.)
Pripomba: Dogodki, ki so se izvršili po tem času, nam dajo misliti le tO: Tok časa je le pospešil, da je setev komunizma dozorela za žetev, ko se je pod krinko "Osvobodilne fronte" razpredla čez Slovenijo. Narod ni slutil, v kakšno uničenje ga bo val revolucije potegnil. Izognil bi s^ bil nesreči, če bi bil slušal svoje voditelje, ki so rnu kazali pravo pot. A teh se je komunizem prvih iznebil. Kot je znano, je dr. Marka Natlačena ubil komunist, ki mu je preoblečen v duhovniško obleko po^al pismo v roke. Ponavlja se evangeljska prilika: ". . . da je med pšenico hudobni človek nasejal ljulike, ko so ljudje spali!"
Matt Tekavec.
TO IN ONO
\ V paradi narodov zadnj onedeljo v Clevelandu smo videli vse mogoče zastave, bandera, znake in simbole. Sa-r*o <*nega "ismo videli: nobene rdeče zvezde, ne srpa in ne' kladiva/ To je zelo značilno. Ampak odsotnost teh rdečih znakov je bil morda vzrok, da so nekateri smatrali tisto parado kot "priredbo fašistov." Seveda, tega si ne upa-' jo izgovoriti v javnosti, ampak med štirimi stenami kakega
"narodnega hrama." Toda vsaka stena ima ušesa, fantje.
* *
Vsepovsod sodijo in streljajo kolaboratorje s Hitlerjem. Pravilno! Čakamo samo še na to, kdaj bodo postavili pred sodni stol Stalina in Molotova. ki sta v najlepšem sporazumu podpisala pakt v Moskvi z Ribbentropom, ki ga je tje poslal Hitler. Ne glede kdaj, pač pa vsak, ki je pak-tiral s Hitlerjem, naj prejme zasluženo kazen.
nastopajo v formalnem oziru na povsem zakonit način. Sodelujejo pri raznih revijah, ali Pa izdajajo samostojne knjige — vse v skladu s formalnimi predpisi zakona o tisku. — Znani letak "Vsemu delavskemu ljudstvu" in "Kaj hočemo," v katerem se med-drugim zahteva sprememba družabnega in gospodarskega reda z naslonitvijo na sovjete, je bil tiskan na povsem zakonit način. Je to metoda, ki da misliti. Vsekakor je to znak, da bo treba v večji meri kot doslej stopiti komunizmu nasproti tudi z i-dejno borbo. Naša javnost se te dolžnosti mnogo premalo zaveda. Ne bom se motil, če trdim, da je velik del naše inteligence zlasti mlajše v tem oziru pasiven, ne zaradi tega, ker se ne zaveda nevarnosti ali ker je za politično življenje sploh gluh, ampak zaradi tega, ker si noče dobrega razmerja s komunizmom "pokvariti" za slučaj, če bi ta vendarle prišel na oblast. To načelno o-portunistično stališče, ki računa "za vse slučaje," je ono, kar naši borbi proti komunizmu jemlje udarnost. Pomislite samo, da ljudje s tako malo mi-, sel n ost j o vzgajajo mladino, vodijo tečaje, načeljujejo društvom, posegajo v javno življenje z besedo in tiskom — kak-' sni morejo biti sadovi tega de-* la?
"To so tako zvani "flokomu-nisti," ki jih najdete v vseh slojih prebivalstva, v vseh stanovih, v mnogih sičer neoporečnih društvih v mestu in na deželi in ki okužujejo zdravo o-kolico kjerkoli se pojavijo. So družbe, ki takih ljudi med se-
Matt -o--
Pomagajmo trpečim rojakom
Cleveland (Newburgh), O.
—	Mnogokrat dobimo pismo od naših sorodnikov, rojakov in prijateljev bodisi iz Slovenije ali iz begunskih taborišč, kateri nas prosijo: Pomagajte nam
—	nimamo ne obleke, ne obuvala! Kako naj jim pomagamo? Pritrgajmo samim sebi in po magajmo nesrečnim. Liga Katoliških Slovencev v Ameriki si je vzela za nalogo, da pomaga nesrečnim brezdomcem, ki so pregnani po nesrečnem komunizmu v stari, domovini.
Mislimo si, ako bi bila moja žena, moji otroci pregnani od nas daleč od doma brez življen-skih sredstev, pa bi se jih kdo spomnil, kako bi bili mi veseli, da se dobi kje kdo, ki jim pomaga. Tako bodo tudi naši nesrečni rojaki, ki se nahajajo po raznih taboriščih veseli, ako dobijo od nas pomoč. Med begunci je veliko naših sorodnikov, kateri niso nič krivi sedaj njih žalostnih razmer v stari domovini. Bežali so le zato, da so si rešili življenje. Nazaj ne smejo, tam živeti jim je težko. Kar revnemu darujemo, Bogu posojujemo. Bog pa bo obilo povrnil z bogatimi obrestmi.
Liga Katoliških Slovencev v Ameriki si je zadala nalogo, da zbere tudi v Clevelandu $10,000. Kako bomo spravili to vsoto skupaj? Prav lahko, ako vsi katoliški Slovenci pomagamo. Gotovo je čez deset tisoč Slovencev v Clevelandu
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGAN1ZACIJJA
Slovenska moika
Ustanovljena 1. januarja, 1939.
zveza v Ameriki
Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio.
Glavni sedež: BARBERTOl^, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave
Pristop od 16. do 65. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije.
GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: PRED UDOVICH. 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St.. Cleveland, O. Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, RFD 1, Box 528, Niles. Ohio. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave.. Akron 1, Ohio. Blagajnik: JOSEPH SHEGA. 207—23rd St. NW.. Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 16007 Holmes Ave.,
Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E. 58 St., Cleveland 3, Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15810 Trafalgar Ave., Cleveland 10, Ohio.
FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, Ohio.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: FRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland 3, Ohio. Za colasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio,
Cenjeni sočlani Slovenske moške zveze
šest mesecev poslovanja v tem letu je že za nami. V tem času je naša Zveza napredovala prav lepo v članstvu in tudi fi-nanci. Do tega napredka so v veliki »meri pripomogli naši agiini in zvesti uradniki, posebno tajniki pri podružnicah, ki vedno delujejo po svojih najboljših močeh za napredek naše lepe organizacije.
Vsak, ki je že izvrševal posle tajnika, bodisi pri naši organizaciji ali pa pri katerem drugem društvu, ve, kakšna dela ima tajnik vsaki mesec predno izvrši svoje posle. In to se ponavlja mesec za mesecem. V imenu glavnega odbora prav lepa hvala vsem tistim, ki ste na kateri koli način pripomogli našemu lepemu napredku.
Sodaj, ko smo pričeli drugo polovico tega leta, je potreba, da se potrudimo, da bo druga polovica tega leta še boljša. To pa lahko storimo samo, če bo vsak glavni uradnik, vsak podružnični uradnik in vsak posamezni član se res potrudil in agilno delal za; napredek naše zveze. Vsak član lahko pomaga, ako skuša pridobiti nove člane, ako se udeležuje sej svoje podružnice in s svojo udeležbo pripomore do dobrih skleplov, kateri so koristni za napredek podružnice in celotne zveze.
Natančno poročilo o napredku bomo poslali na vse podružnice tekom prihodnjih dni.
Z bratskim pozdravom,
Vincent H. Lauter, gl. tajnik.
in državi Ohio in ako vsak daruje le en dolar, pa imarrio določeno vsoto skupaj. Da bi bilo pa delo olajšano in da bi še kdo izmed nas imel od tega korist, zato je clevelandska skupina ali podružnica Lige izdala posebne "delnice" potom katerih bo odd&nih pet nagrad v vsoti od $10.00 do $100.00. V vsaki fari naj bi se v ta namen izvolil obor in pomagal pri razpečevanju teh delnnic.
Pri sv. Lovrencu so izvoljeni: predsednik Jacob Resnik, tajnica Mary Jane Kenik, blagajnik Anton Meljač. Poleg teh odbornikov pa je izvoljenih še več prodajalcev delnic, ki bodo stopili od hiše do hiše in vas prosili, da pomagate trpečim rojakom. Če je še kateri, ki bi hotel prodajati delnice, naj se zglasi pri omenjenih odbornikih. — Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli. . . Tako je učil naš Zveličar. Nikdar pa naj nikdo ne reče: Begunci naj bodo tam, kjer so. To ni lepo in ne krščansko. Naša vera nas uči, tam pomagat, kjer boli, pa naj bo reven ali bogat, naj bo Turek ali Hrvat.
kakor s tem, da pomagamo trpečim.
Zato pa v mesecu avgustu vsi po malem pomagajmo in prispevajmo. Naših dobrih del bo vesel Bog, veseli bodo naši nesrečni rojaki, kateri se nas bodo spominjali v molitvi. — "Delnice" bodo dvignjene na Labor Day 2. septembra. Več o tem bo še pravočasno poroča-no. Za danes samo toliko, da vsi pomagajmo, vsi sodelujmo in uspeh bo gotovo zadovoljiv.
Kdor pa noče pomagati,' pa •naj bo vsaj toliko uljuden, da ne napada prodajalcev. Oni gredo od hiše do hiše iz prijaznosti in s zavestjo, da je to dobro in Bogu dopadljivo delo.
Odbor pri fari sv. Lovrenca: Jacob Resnik, preds., Marv Jane Kenik, tajnica, Anton Meljač, blagajnik. -o--
—Konvojski sistem je pričela mormarica vporabljati v prvi svetovni vojni šele v aprilu 1916.
čl
verjamete tf pa m
mvnuMtain
V soboto stopi prijazna bolničarka (veste, saj so vse prijazne; prvič te vidi, pa se ti že re£i, kot bi v šolo skupaj hodila; pa jo skušaj prijeti za rok-co, če se ti morda nekaj blede, pa te bo krenila po roki, kot bi ji stregel po življenju) in mi vtakne v usta malo pilno, nato pa zopet tisto merilo za vročino. S tem mi je usta zaprla, da se nisem mogel na licu mesta pritožiti, če bo tista pilna ves moj zajtrk. Slabo bomo mlatili ob taki kosti, sem se prepričeval in misli so mi zaplavale domov v kuhinjo v tisti kot, kjer se šopiri naša ledenica, ki ima vedno kaj prav-danskega za lačnega človeka v sebi.
"Kar lepo lazite, bo kmalu prišel po vas," mi je strežnica rekla, ko mi je izpulila iz ust tisto stekleno palčko.
"Kdo bo prišel pome, pa zakaj, saj še nisem tako daleč prišel, da ne bi mogel iti sam " sem zahteval pojasnila.
"Nikamor ne boste sami hodili, ampak se boste na vozičku peljali," mi tolmači predpise v bolnišnici.
"Na vozičku? Saj ne grem na operacijo," sem takoj vložil protest pri tej instanci.
"Kaj vem, kam boste šli, samo to vem, da se boste peljali in pri tem ostane," mi je rekla naravnost in brez ovinkov in odšumela iz sobe mene pa pustila v silnih dvomih. Torej na vozičku me bodo vlekli, ka-mbr me bodo. Tukaj je Pa nekaj narobe. Na vozičku jih vozijo samo na operacijo, to pa zato, ker od tam ne more nihče sam priti. Kaj pa, če so me potegnili in obljubili ^amo preiskavo, v resnici me bodo pa že kar trančirtili. Morda se boje, da bi jim ušel, če bi mi po pravici povedali. O, ne, tako se pa nismo zmenili. Za operacijo je treba najmanj dve o-sebi: zdravnika in pa bolnika. In če jaz kaj vem, mene ne bo zraven, pa je amen.
Take misli in grožnje so se lovile ringa-ranga-raja po moji tikvi in po vsestranskem in temeljitem premišljevanju sem sklenil, da bom rekel v zadnjem trenutku zapik, če bi res nameravali z menoj kaj napek. Saj nisem tako neumen kot izgledam. Naj bo, naj me le kar n^alože na voziček in naj me peljejo. Ampak čim bom videl_, da me z vozičkom šiba j o v gornje nadstropje, se bova z vozičkom ločila in šla vsak svojo pot. Če bo šlo pa z vozičkom nizdol, potem pa ne. Vedel sem namreč že iz prejšnjih izkušenj, da je operacijska soba zgorej, samo za preiskavo pa spodaj. Šur, kaj pa mislite, da imate opravka s kakim bedakom, ki ne ve, koliko je 2 in 3! Jaz pa vem, da če bi rekel, da je 4 bi rekel premalo, če bi
Vse premoženje bomo zapustili, a dobra dela pa bomo ponesli s seboj pred sodni stol božji. Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti. . . Tudi to je učil naš Zveličar. Zato pa vsi rojaki v Clevelandu in oko-
j rekel, da je 6, bi rekel pa preveč, torej me ne bodo vjeli, ne.
Kaj vem, če se ne bi bil nazadnje dodobra prepričal, _da bo zame še najbolje v danem slučaju, če jo pobrišem odtod, pa naj se sami preiskujejo kakor vedo in znajo, da se niso odprla vrata in belo oblečen možak, močne postave, porine nekako koreto v mojo sobo. Kar naenkrat me je stisnilo in nehote sem se ozrl skozi okno na drugi strani, pa sem bil mnogo previsoko za kak posku-šan beg.
"Dobro jutro," mi je možak prijazno voščil. Te gleda, sem si mislil in mu nisem nič odzdravil. Kaj se bo delal lepega in se bo, ko pa ve, da sem na tem, da bi strepetal kot kokoš v zadnjih cugih.
lici, mesec avgust je že čez polovico leta, tudi življenje mnogih nas je že čez polovico. Storimo dobro delo s tem, da pomagamo trpečim. Zaklad dobrih del je naš tudi po smrti. Pridobimo si zakladov, katerih noben sovražnik ne more uničiti. Ti zakladi so dobra dela in teh pa nikjer lažje ne dobimo
BESEDA IZ NARODA
Pogled v preteklost
No. 148 T lies., July 30, 1946
Mesar in doktor
j Neki londonski mesar, ki se j je zelo zanimal zia leposlovje*' j je srečal nekoč v neki londonski i knjigarni slavnega doktorja I Johnsona. Mesar je ravno drsal v rokah zbirko pesnika Churchilla in je s poudarkom prebral tudi naslednje besede: "Kdor hoče vladati nad svobodnimi ljudmi, mora predvsem sam biti svoboden."
"Kaj pravite k temu?" vpraša mesar • doktorja Johnsona.
"To je prava neumnost", od-verne doktor Johnson. "Lahko' { bi se potem reklo tudi: Kdor i hoče klati debelega prašiča, mora biti sam debel."
—Testo, ki vsebuje veliko ma-' ščobe (kot za "sweet roll') lahko ohranite za 90 dni, če ga'de-nete v ledenico da zmrzne. In ko ga po tolikem času spečete, ima okus kot sveže narejeno testo.
Višarska polena
SPISAL NARTE VELIKONJA
"Prav kakor sam želiš!" je dejal in stopil v vežo. Cerkovnikov fant je tisti hip stopil čez prag.
"Janez, daj, stopi po Klančar-ko. Naj pride takoj!"
"Saj je na vasi!"
"Pa jo pokliči!"
In čez čas je stopila Klan-čarka z otrokom v naročju.
"Ne zemerite, gospod župnik, doma vpije in vroče mu je! Kakor da se koplje; pa sem dejala, da bi se malo odhladil, ko ni-
skrušen:
"Odpusti mi nevero, odpusti!"
XXXIV
Franca je slonela pred hlevom ter držala časopis v rokah. Zadnji dogodki so jo čisto potrli.
"Ali kaJj pišejo " je vprašal Mohor, ki se je bil postaral za deset let. Ves zgrbljen je taval okoli hiše in zdelo se je, da leze živ v grob. Nikomur se ni upal pogledati v oči in ni se ozrl čez cesto proti Kosmačevi
KOLEDAR
DRUŠTVENIH • PRIREDITEV
mam nikogar doma!"
"Dejal sem," je kašljal župnik v zadregi, "da ti povem, da sem sam poiskal Miho."
"In ste ga videli in ste govorili z njim?" se je zagnala ženska vsa iz sebe.
"Videl in govoril!"
"In ste povedali, da ga čakava !"
"Povedal!"
"In ni prišel z Vami?"
"Ni prišel z menoj!" je potrdil župnik ter motril žensko.
"In kaj je dejal?" je vsa trepetajoča vprašala.
"In je dejal," je povlekel župnik, "da mora sam od tebe sli-,
SEPTEMBER
1.—Društvo Napredek išt. 132 ABZ obhaja svojo 25 letnico s programom v SDD na Re-cher Ave.
OKTOBER
5.—Velika	plesna veselica društva Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave.
6.—Podružnica	št. 50 SŽZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.—Honor Guards SDZ pies v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
hiši.
"Pišejo, oče," je dejala trudno. "Slabo pišejo."
"Slabo pišejo," je trpko pripomnil Mohor.
"In jaz ne verjamem," je dejala Franca.
"Sam ne vem," je lezel vase Mohor. "Ce mislim nanj, na Matij ca, ne verjamem, če mislim nate, na Matevža in njivo, mi vre pamet. In sem jaz iz-1 tuhtal tisto o njivi. Zagovorni- j ku sem povedal in je dejal, naj j pričamo, naj se ne odpovemo, 1 da ne bo delalo slabega vtisa. Da vse, kar poverho, more biti
Prošnja za redovne sestre na Slovenskem
Naslednjo prošnjo naslavljamo posebno na ženska katoliška društva, pa tudi na posameznike:
Sestre redovnice na Slovenskem so izgubile, kakor veste, vse vire dohodkov. Deloma so se razšle po domovih, deloma se še drže v svojih samostanskih celicah, kjer jih živi, ka-
NOVEMBER 9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
sati, kako je pravzaprav tisto z Matijcem!'
"Še nocoj grem k njemu!" je planila ženska k vratom. "In če ne more verjeti moji besedi, »Se ne ,more verjeti- moji prisegi, gospod župnik. Oba poj-deva, jaz in Janezek. Samo, kje je? če je še na zemlji, ga naj deva. če je snedi zemlje, ga najdeva."
"Predaleč bo Janezku!" je ves solzan v zadregi stopil Klančar izza vrat.
"Miha!" je kriknila ter. hotela razprostreti roke.
"Saj boš vrgla otroka!" je segel starček ves ginjen vmes ter vlovil otroka v svoje tresoče se roke.	•
"Miha!" je ponovila ženska ter vsa trepetala na njehovTh prsih. "Miha, kaj si nama storil!"
"Tak, žena, tak, žena!" je jecljal mož. "Zdaj je vse minilo! Zdaj sem zdrav! Pa sem bil čisto bolan. Zaradi tebe. zaradi otroka!"
"O, ti, moj Bog, sam gospod ga imajo!' se je domislila.
"Pa je moker!" je dejal župnik. "Kar teče od njega!"
"Janezek, • Janezek! Kaj si naredil gospodu?" je hitela ženska ter hotela vzeti otroka, toda mož jo je prestrigel ter pritisnil otroka k licu.
"Pa takega te nosi mama okoli, ves se boš prehladil!"
Ko sta se oba do dobra zavedela, sta stala sama v sobi, otrok je njemu brcal na rok&h.
župnik pa je slonel v spalnici pri oknu ter strmel predse:
"In sem bil hud in sem se pravdal s Teboj, pa nisem videl niti za ped predse! Kaj za ped? Za droban las! še manj! Kaj je en las proti Tebi, kaj je droban las proti Tebi! In je 'moral priti majhen otrok,/da me je ♦ tega spomnil," si je brisal loke,, ob zavese.
Stopil je zamišljen po sobi in zagledal polo za romarje na Vi-šarje na mizi. In je bral imena gospodarjev in gospodinj. "Samo Mohorjevih ni, samo Mohorjevih ni. Ni Mohorja, ni France, ni Matij ca. Teh, ni, o, ti, moj Bog — da teh ni in jih tudi ne bo. Vsaj Matijca ne bo, reveža! Kaj Ti je storil, usmiljeni B,og, da ga tako tepeš!"
samo njemu v dobro."
"Ko bi se moglo dognati, kdo i je podvrgel čevlje?" je razmi- j sijala Franca.
''Podvrgel? Veš, kako je' vprašal sodnik teto? Povedala ' je še včeraj pri vodnjaku, tam sem stal in slišal. Vprašal je, i koliko časa ni bilo Matijca iz kuhinje. In da je rekla, koli-i ker, je rabila, da je trikrat na- | lila vedro ter oprala solato. Ko j je šla k vodnjaku, da je prihi- ] tel ob- meji navzgor, ko je odhajala, da je šel iz kuhinje."
"Potem bi bil lahko preobul čevlje?" se je stresla Franca v »trašni grozi.
"Lahko!" je pritrdil Mohor. "Tudi botro da je tako vprašal."
"In jaz vem, da on ni!' je kriknila Franca, kakor da hoče popraviti strašni in bridki dvom, ki se je je bil polastil.
'Ce
bi ga moja prisega mogla rešiti, bi prisegla iz globočine srca in prepričanja,' da ni on."
"Še mene potrijaš, Franca, še mene potrjaš! Zakaj je pa sodnik vprašal o tisti njivi Ce mi glava ne poči, tako mi šumi! Ali je Matevž res izdal tisto njivo Franci? je vprašal. Res, sem dejal."
"Mene je tudi vprašal," je prikimala Franca.
"In če se človek lahko vidi, vidi'od tu na pot, če prihaja v teku in naravnost?"
"Lahko se vidi, sem dejal. — Samo če prihaja prihuljen, tik ob grmovju, se ne vidi! Glej, onega tamle vidiš?" je pokazal Mohor.
"Blaž je," je potrdila Franca.
"In se vidi,' je strmel predse.
"Molčite, oče! Molčite! In če iie vem kdo priseže, da ga je videl na lastne oči, ko je zamahnil otiko, bom jaz prisegla, da laže. Matije ni, Matije ni!"
"In mene je vprašal, kje je bil Tine," je dejal Mohor.
"Tudi niene!"
"In sem rekel, da je bil na hlevu. Videl sem ga, kdaj je šel zjutraj gor, in videl sem, kako ga -je priklical Matijec!"
Tudi jaz sem ta videla!'
"Vidiš!" je spet potrjai Mohor. "In kaj pišejo o Matij-Icu?"
| "On pravi, da je nedolžen!"
"Da je nedolžen?"
"Saj tudi je, oče!" je drhtela Franca kakor iz sebe, "Saj tudi je! Blaž pravi: Veter bo povedal, žival bo izdala, če se skrije resnica ljudem! Bog ve, j za koga mora Matijec delati pokoro. Saj je Kristus tudi za j druge nosil križ," j- "Saj je sam Bog za nas drugo nosil križ," je jecljal Mohor
kor poročajo same, "roka nebeškega Očeta." Kaj jih čaka v bodočnosti, prav nič ne vedo.
Videti pa je, da kake pakete iz Amerike dobivajo. Potrebna jim je v prvi vrsti hrana. Pa tudi razne priprave za šivanje in druga ročna dela.' Naša katoliška ženska društva naj- bi se zanje zavzela in jim pošiljala pakete. Upanje obstoji, da jih bodo dobivale. Tu podamo tri naslove, kamor naj bi se pošiljalo. Ako dobe, si bodo že same razdelile:
Uršulinski samostan, Kongresni trg 18, Ljubljana.
Karmeličanski samostan, Moste pri Ljubljani.
Marijin I)om sester usmi-Ijenk, Slomškova ulica, Ljubljana.
Operator MYRTLE FERRELL, 13404 Benwood Ave., receives teletype message from Office Manager MICHAEL HALACHEK, 3620 W. 114th St., for transmittal frqm Cleveland Highway Department Division 12 office tc district offices in Masslllon.	*
Cleveland je vključen v novem telefonskem omrežju, ki veže Ohio State. Highway Department div.x in pokrajinske urade v 16. mesti in postajami državne policije v petih mestih sirom države novi "teletype" sistem, ki je bil vpeljan za boljšo in bolj uspešno zvezo med posameznimi kraji. Eno takih naprav, ki jih je inštalirala The Ohio Bell Telephone Co. nam kaže gornja slika v obratu.
Liga Katoliških Slovencev v Ameriki
Stresel se je ob svojih mislih >n se karal. Spet posegaš božji previdnosti v roko. Spet. Gospod Bog, ne tako, tako je prav, kakor trdim jaz. In še ta hip nisem videl za las'naprej! Pri Klančarju. Ali boš. še obupal! Kot otrok si, kot otrok si! če P£ si, starec sivi, kot otrok, bodi samo tam, ko mu praviš: "Sveti, Sveti, Sveti!" In je padel na kolena in je poljubil nogo Križanemu na kle-čalniku.	/
"Sveti, Sveti, usmiljeni Bog!" In se je trkal na prsi ves
ter odkril svojo sivo glavo. (Dalje prihodnjič.) --o-
Blagajniško poročilo na letni seji
Brat blagajnik, Joseph Za-lar, je podal na letni seji zelo pregledno blagajniško poročilo, ki ga tu objavljam v precej skrčeni obliki.
Od ustanovitve LIGE pa do 27. junija 1946 so znašali skupni prijemki v obliki denarnih prispevkov od raznih darovalcev .. . ?33,196.77.
(V tej svoti niso vštete maš-ne intencije, katere so zbirali in odpošiljali posebej za to določeni duhovniki pri Ligi.)
Ker so bili prispevki tekom leta večkrat objavljeni, jih blagajniško letno poročilo ne navaja v 'podrobnostih. IZDATKI:
Socialnemu odboru v Rimu je bilo v teku leta v korist brezdomcev poslanih ...$26,000.00 Socialnemu odboru v
Egipet .......... 100.00
Razne tiskovine so
stale ............. 101.40
Tajnikovi posli, zlasti poštnina za pošiljanje paketov ž obleko brezdomcev.. 478.24 Izplačila po določilu darovalcev ____ 350.00
Skupni izdatki . . .$27,029.64 Preostanek v blagajni .............. 6,167.13
Brat blagajnik se je ob sklepu svojega poročila iskreno zahvalil vsem darovalcem in da-rovalkam, enako našim časopisom, ki so radevolje objavljali darove in delali propagando, končno svojim soodbornikCm za složno sodelovanje. Posebno prisrčne besede je pa imel
za one, ki so se mnogo trudili za zbiranje in odpošiljanje po-nošene obleke ter obuvala. Izrazil je željo, da bi ifnelo letno
"	v,
zborovanje veliko uspeha in da bi LIGA v drugem letu mogla pokazati enako dober uspeh.
Poročilo je bilo sprejeto s priznanjem skrbnemu bratu blagajniku, ki je tako vestno vodil svoje posle pri Ligi.
Poziv katoliškim društvom in organizacijam
V naši prejšnji objavi ste gotovo opazili resolucijo Ligi-ne letne seje, ki je poživljala katoliška društva, da bi dala izvoliti ali pa kar imenovala dva ali tri zastopnike oziroma zastopnice iz svoje srede, ki naj oi imeli naloge, da v društvu /držujejo zanimanje za Ligo in njeno delo.
Objavljena je bila tudi prošnja, naj se imena dotiičnih pošljejo Ligihemu tajniku.
Podpisani tajnik seveda zelo želi, da bi se dotična resolucija kar mogoče kmalu izvršila.
Zato podpisani še posebej a-pelira na društva in organizacije, da to svojo resnično katoliško nalogo čimprej izvedejo in pošljejo na tajništvo imena in naslove izvoljenih ali imenovanih zastopnikov in zastopnic. ' Naj bi ne bilo nobenega katoliškega društva, ki bi se ne odzvalo temu nujno potrebnemu pozivu. Prosim, nič ne odlašajte, ampak prinesite to zadevo naprej že na svoji prihodnji seji!
Govor Liginega blagajnika na zborovanju v Kulturnem vrtu
(Nadaljevanje)
2.)	Očitajo nam, da smo "fašisti" ali "klerofašisti," ker odklanjamo vse, kar se nam priporoča pod geslom srpa in kladiva. Kaj besede "fašisti" in "klerofašisti" dandanes še pomenijo, tega nam ne znajo razložiti. Ni vredno, da bi se kaj dolgo pomuail pri tej reči. Vsakdo lahko vidi, da naši nasprotniki razmetavajo, te besede okoli sebe pač zato, ker si ne morejo pomagati drugače, ko s prostaškim zmerjanjem. Nekdaj so se ljudje zmerjali med seboj s smrkavci, pobalini in takimi	. naslovi, zdaj je pač moderno, da zmerjajo s "fašisti' in "klerofašisti." Besede brez vsebine! Kadar jim bo uspelo dokazati, da so naši voditelji, papeži in škofje, ki z nami vred odklanjajo srp in kladivo, kadar bo uspelo dokazati, da so tii naši voditelji "fašisti" in "klerofašisti" in da se radi tega svet obrača od njih— tedaj bomo tudi mi nekoliko postali in premislili, kaj to zmerjanje pomeni. Da. pa DANES ni take nevarnosti in da se svet od dneva do dneva bolj in bolj oklepa vodstva, ki prihaja od te strani, to pa lahko vidimo na lastne oči. Zato nas zmerjanje s "fašisti" popolnoma nič ne moti.
3.)	Nadaljni očitek je, da hujskamo na vojno zoper Rusijo. Tudi pri tem očitku se ne bom dolgo mudil. Preneumen se mi zdi. Samo to naj rečem: Kadar bo kdo črno na belem dokazal iz papeževih okrožnic in nagovorov, da je v njih hujskanje na vojno zopet Rusijo ali zopet kogarkoli, tedaj se bomo ustavili pred takim na-spametnim očitkom in ga preštudirali.
Za zdaj je pa očitno resnično ravno nasprotno. Mi res nismo za to, da bi se kak narod metal pod noge drugemu narodu in si dal vse dopasti, toda daleč je od nas. da bi mislili, da se mednarodni nesporazumi dajo poravnati samo z vojno Ravno nasprotno! Mi se držimo načela, da vojna nikoli nič resnično dobrega ne prinese. Mi smo odločno za to, da se že vendar enkrat uveljavi na svetu načelo: Mednarodno razsodišče naj stopi na mesto vojne in naj razsoja mednarodne spore!
To načelo vidimo zapisano na zastavi križa, kateri sledimo.
Kadar bomo videli to načelo zapisano tudi na zastavi srpa in kladiva, kadar bomo mogli verjeti, da se tudi tisti, ki slepo drve za zastavo srpa in kladiva, iskreno tega načela drže in ne le samo v kakih lepih besedah, takrat s'e bomo malo da-
MALI OGLASI
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. licensed agent
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
Stanovanje iščeta
Dve ženski z 2 otrokoma, stara 10 in 11 let, želita dobiti 3 opremljene sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče ENdicott 8573.	(149)
Pohištvo naprodaj
Radi smrti v družini, se proda 2 kosa pohištva, zofa in stol, kuhinjska peč na plin in radio; vse je kot novo. Vprašajte po 6 uri zvečer na 14134 Sylvia Ave.	(150)
lje pomudili pri očitku, da smo katoličani — "warmongers," da izzivamo vojno.
4. četrti očitek leti na nas in pravi o nas, da smo sovražniki Rusije. Z drugo besedo rečeno, da smo zatajili v sebi slovansko in slovensko kri ter da vlečemo s sovražniki slovanstva.
Bratje in sestre!
Z veliko bolečino v srcu opazujem, kakor gotovo opazujete tudi vi, da se slovanstvo dandanes predstavlja svetu v obliki srpa in kladiva, ali bolje rečeno : v obliki komunizma.
Večje nesreče za slovanstvo si ne moremo misliti.
Večje pomote kot je ta, svetovna zgodovina še ni napravila. Ta strašna zmota danes preplavlja ves svet, in svet je vedno bolj pod vtisom te zmote.
Da se ta zmota uveljavlja bolj in bolj iz dneva v dan, tega ni kriv le svet, ki ne zna logično misliti, krivi so v prvi vrsti tisti komunisti in boljševiki med Slovani, ki so sami začeli metati slovanstvo in komunizem v en koš. Mi pa dobro vemo, da je malo, malo reči na svetu, ki so tako malo slo vanslce, kot je ravno brezbožni komunizem. Mj vemo, da je bil komunizem Rusom in po njih drugim Slovanom prvotno importiran iz Nemčije, iz tiste Nemčije,^ katero mora po naukih komunizma, vsakdo sovražiti in vse duše, če hoče biti priznan za sobodnega človeka, toda seveda samo tako dolgo, dokler Nemčija ni do kosti komunistična, potem se bo seveda ta evangelij spremenil in bo učil marksistične "bratstvo" tudi do Nemcev, pa magari najhujših bivših nacistov.
Ne, ne,'bratje in sestre, mi nismo sovražniki ne nasprotniki in ne neprijatielji Velike Rusije. Mi še vedno verjamemo in bomo še nadalje verjeli, da Rusija pomeni RUSKO LJUDSTVO, RUSKI NAROD, ne pa tistih par milijonov ruskih ali neruskih komunističnih tiranov, ki so s kleščami stisnili ruski narod v komunistično kletko, iz katere- si za enkrat ne more pomagati. To in nič drugega je naš odgovor tistim, ki nam očitajo sovraštvo do Rusije. I (Dalje prihodnjič) Rev. Alojzij Medic OF M. Box 608 Lemont, Illinois. -S-o--
Denarna stiska
Neki grof je zašel ve veliko denarno stisko. To se je zgodilo že marsikomu, šel je k svojemu prijatelju bankirju, pa ga prosil, naj mu posodi tisočak.
Bankir mu pravi: "Dragi prijatelj! Dobro vem, da ne bo ostalo pri prvem tisočaku. Prišli boste spet in zahtevali dva tisočaka, došli boste še tretjič in četrtič in tako bo šlo kar neprestano naprej. Nazadnje bo to motilo najino prijateljstvo. Zato izbirajte med tisočakom in najinim prijateljstvom."
Grof ni dolgo premišljal, ampak odločno odgovoril: "Gospod, tedaj prosim za prvi tisočak.'' -o--
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
PE10 DOBIJO
ASSEMBLER JI
nočni šift 5 pop. do 2 zjutraj Izkušeni na srednjih in težkih strojih
Morajo imeti lastno orodje Visoka plača od ure
YODER CO. 5500 Walworth
(148)
LATHE HANDS
nočni Sift
5. pop. do 2 zjutraj
Morajo znati brati blue prints in
. i
sestaviti svoje delo
Morajo imeti lastno orodje Plača od ure
YODER CO. 5500 Walworth
(148)
Lepa služba
Sprejme se izkušeno blagaj-ničarko za super tržnico; mora biti stara nad 18 let, zahteva se priporočila. Prijetne ure in dobra plača. Zglasite se osebno v United Food Store, 2582 Noble Rd.	(149)
Sprejme se Metal Pattern Maker
za
Bronze Mould Izkušen Dobra plača od ure
Railley Corp.
12910 Taft Ave. poleg St. Clair Ave.
(150)
Ea prekladanje tovora Nickel plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93ftc na uro
Čas in pol za na 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wullf
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9 th & Broadway
(152)
MALI OGLASI
Furnezi
Novi lurnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 preinenjamo stare na plin ah olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.
ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x)
BONCHA
Refrigeration Service Commercial and Domestic
Call HE 4149
(151(
' 2 ali 3 sobe v najem
Priletna zakonca brez otrok bi rada dobila v najem 2 ali 3 sobe. Kdor ima- kaj primernega, naj takoj sporoči po telefonu KE-5800. Stanovanje se vzame kjerkoli v Clevelandu.
(x)
Hiša naprodaj
» Je prazna in se lahko takoj vselite; za 2 družini, spodaj 7 sob, zgorej 5; znotraj izgleda kot nova. Hiša je v Coliin-woodu na Saranac Rd. Za pojasnila pokličite IV 1648.
Hišo kupimo
Radi bi kupili naravnost od lastnika hišo med 55. in 79. cesto. Kdor želi prodati za gotov denar, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.	(148)
Farma naprodaj
Naprodaj je lepa, 20 akrov obsegajoča farma, kjer se goji živinoreja in prašičjereja; velik hlev, bungalow hiša, trta, jablane, maline, šparglji, dvojna garaža. Na'haja se ob tla-kani cesti blizu Painesville, O. Cena je nizka za hitro prodajo. Za podrobnosti vprašajte G. E. Reed Co., 18 S. St. Clair St., Painesville, O., tel 4305,
19 Ifc I B m 128	16 JUL! gf^jfw? mi 8; 9 j 10 15 16; 17: mmm H	J 1946 415:['6 '■ HM| 1819 20 25 f 6 27 □□□
V BLAG SPOMIN
3. obletnice prezgodnje smrti ljubljenega in nikdar pozabljenega brata in sina
epi« jomn j. novasel
kateremu je bila pretrgana nit mladega življenja na bojnem polju dne 29. julija 1943
Britka bila je ločitev, ko odzval si se klicu domovine, upanje, da se nam povrneš, je izginilo, ko si padel v boju.
Tvoje truplo počiva v tuji zemlji, a naša srca so polna bolesti, saj smo Te vsi tako ljubili.
Nikdar Te ne bomo pozabili, predragi nam brat in sin, Tvoj duh bo živel med nami, do konca naših dni!
Žalujoča ostala
ANN NOVASEL, sestra JOHN GALIČ. oče
prve obletnice odkar smo tako prenaglo izgubili našega iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta, sina in brata
FIREMAN l/C
Cleveland, Ohio, dne 29. julija 1946
ki je na morju, 450 milj od Leyte otoka tako nesrečno izgubil svoje življenje dne 30. julija 1945, ko je bila bojna ladja "Indianapolis na kateri se je nahajal, torpedirana od japonske podmornice in je bil štet med pogrešanimi šest tednov.
Rojen je bil v Cleveland, Ohio, dne 24. avgusta 1919 in v vojaški službi se je nahajal od 27. januarja 1944.
V	njegov blag spomin je bila opravljena pogrebna sveta maša v cerkvi Sv. Kazimirja in se prisrčno zahvaljujemo častiti duhovščini iz omenjene fare, kakor tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki so se udeležili svete maše.
V	globoki hvaležnosti se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so v blag spomin našega nesrečno pokojnega darovali za svete maše. Enako tudi hvala vsem, ki so nas obiskovali in tolažili ob času težke in najbridkejše žalosti, kakor tudi vsem, ki so nam poslali sožalne karte telegrame in pisma.
Prisrčno ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, sin in brat, ki si za mir in svobodo sveta dal svoje mlado življenje in tako prezgodaj že moral zapustiti svoje drage, ki so Te tako iskreno ljubili in Te tako zelo pogrešamo, vsak dan se Te v tihi žalosti spominjamo in za vedno se bodo posušile solze, ko se enkrat pri Bogu šepet združimo.
★ ★★★★
POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po U% obresti
brez kake provizije
ali bonusa ★ ★ ★ * *

Že eno leto predragi Henry,
kar Tvoje srce več ne bije,
kruta vojna za nedolžno žrtev Te izbrala je,
in spomin od bolečine stiska nam srce.
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplaiuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na
FIRE CONTROL MAN
351-53 NORTH CHICAGO STREET
ki je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino 30. julija 1945 na križarki Indianapolis, ki je bila torpedirana od japonske podmornice.
JOL1ET, ILLINOIS
^jTTLnJTJTJTJTJTriJiJi firm _n.n ji.n n n
V zvesti službi domovine prezgodaj tvoja pot končala je, k Bogu naše prošnje dvigamo, da ti pri Bogu krono slave vžival boš
Tvoji žalujoči:
JOHN in JENNIE, starši;
JANE, MARY, STELLA, JULIA, SOPHIA, DOROTHY, ssstre.
Za fine Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz to varne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličit;
Radije - Pralnike - čistilce in drugo Mi smo tako blizu kot je vaš telefon
Clevealnd, O. 30. julija 1946.
BENNO B. LEUSTIG
Od 2. pop. do 10 zveč. Mi garantiramo našo postrežbo
1034 ADDISON RD.
ENdicott 3426
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
Nato se je tesno ogrnil v svo- ; je oblačilo in lezel zamišljeno 1 dalje.	i
DRUGO POGLAVJE Klasičen gostitelj, kuhar in kuhinja. — Apecid poseli Jo- : no. Razgovor med njima. Prišel je dan, ko je Dijomed priredil zabavo družbi izbranih prijateljev. Ljubeznivi Glavk, krasna Jone, častitljivi Panza, ugledni Klodi'j, nesmrtni Ful-\ i j, gizdalin Lepid in epikure-jec Salust niso bili edini gostje. Pričakoval je tudi nekdanjega senator! ja iz Rima (pri dvoru zelo vplivnega moža) in nekega velikega vojskovodjo iz Herkulana, ki se je boril pod Titom proti Židom, in ke je v tej vojni zelo obogatel, so mu prijatelji zagotavljali od vseh strani, da mu je domovina dolžna večne hvaležnosti za njegovo nesebično 'požrtvovalnost. Družba pa se ni omejila niti na to število. Dasi je bilo pri Rimljanih že nekaj časa običajno, da niso vabili na obede nikdar manj nego tri in ne več nego devet oseb, vendar se tega bogataši in zapravlj ivci že niso več , držali. Zgodovina nam celo pripoveduje, da je e-tlen najbogatejših Rimljanov
navadno gostil izbrano družbo! treh sto oseb. Dijomed je bil! bolj skromen in se je zadovoljil, da je podvojil število muz. Njegova družba je štela osemnajst oseb. "Cim večja družba, tem veselejša," pravi pregovor (—po mojem mnenju pa je pri pojedinah ravno narobe—).
Bilo je zjutraj onega Veselič-nega dne. Dasi je Dijomed sam rad igral odličnega gospoda in celo učenjaka, je imel vendar dovolj izkušenj dobrega trgovca in je vedel, da pazno gospodarjevo oko vzpodbuja delavnost služabnikov. Hodil je torej po sobah svoje prekrasne vile v neprepasani tuniki, s pripravnimi sandali na nogah in z malo palčico v rokah,
6. dec. 1914 ... 30. jul. 1945
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
John Petrinčič
s katero je dajal svoja navodila ali oplazil kakega lenega pomočnika po hrbtu.
Prestopil je celo prag onega posvečenega prostora, kjer so svečeniki te veselice pripravljali svoje daritve. Dasi je bil ta neobhodno potrebni del hiše v Pompejih večinoma precej majhen, je bilo tu vendar dovolj najrazličnejših kotlov in loncev, ponev in skled in najrazličnejšega posodja, ki je potrebno dobremu kuharju, pa bodi klasičnemu ali modernemu, ako hoče dostojno postreči našemu telesu. Ker je bilo gorivo v onih krajih drago že takrat, kakor je še dandanes, je človeška bistroumnost skrbela za to, da se je lahko kuhalo pri niajhnem ognju več jedil. V napoljskem muzeju lahko vidimo še dandanes občudovanja vredno pripravo, namreč premikajočo se kuhinjo, v velikosti običajne pole papirja. Tu so lahko pripravljali štiri jedila, v posebnem oddelku pa se je grela še voda.
V tej mali kuhinji se je gibalo več postav, ki jih bistro oko gospodarjevo ni takoj spoznalo.
"O, o," — .je mrmra! sam zase, "ta vražji Kongrijon je po-j klical na pomoč celo legijo kuharjev! Toda delali bodo za-sonj, in to je zopet nova po-stvaka v mojem današnjem računu! Pri Bakhu! Trikrat srečen bom, ako ti sužnji ne izmaknejo nekaj dragocenih vr-čev in čaš! — Roke imajo hitre i h tunike široke — me mise-rum!"
Kuharji so opravljali svoja dela naprej, kakor da niso Di-jomeda niti opazili.
"Ho, Euklion, tvoja ponev za jajca! , Kaj, ali je ta največja? Saj je le trideset jajec. V hišah, kjer navadno služim, je najmanjša za petdeset jajec, ako treba!"
"O ti brezvestni lopov*," je mislil Dijomed sam zase, "brblja jajci'h, kakor bi jih dobivali sto za sesterco."
"Pri Merkurju!" je vpil maj-! hen kuharček, "kdo je že videl I tako zastarele modle za pecivo, ! kakor te! Saj ni mogoče s temi | surovinami zadostiti zahtevam umetnosti. Najslabši Salustov model predočuje celo obleganje Troje, pa Hektorja, Parida in Heleno, in malega Astionakta in še lesenega konja po vrhu."
"Molči, tepec!" ga je zavrnil Kongrijon, najvišji kuhar te hiše. "Moj gospodar, Dijomed, ni eden izmed tistih zapravljiv-cev, ki hočejo imeti vse po najnovejši modi, naj stane, kolikor hoče."
"Lažeš, suženj nesramni!" je zavpil Dijomed razkačen, "že . ti sam me staneš več, nego bi mogel zapraviti Luku! Pridi sem iz svojega brloga, da spregovorim s teboj besedico."
Suženj je pomenljivo pomig-nil svojim tovarišem in ubogal.
"Možakar treh črk," je dejal Dijomed srdito, "čemu si poklical vse te postopače v mojo hišo? — V vsaki Črti na obrazu jim vidim napisano tatvino."
"Toda jaz ti zagotavljam, da so to sami spoštovanja vredni možje in najboljši kuharji v Pompejih! Srečnega se lahko imenujem, da »ni pomagajo;; kajti to storijo le meni na ljubo
_>5
"Tebi na ljubo!"—ga je prešinil Dijomed. "S kakšnim poneverjenim denarjem, s kakšnimi prikranki pri tržnih naku-pilih, s čigavimi v predmestjih prodanimi jedili, s kasnimi krivimi podatki in računi o razbiti posodi si jih mogel najeti sebi na ljubo?"
"Ne, gospod, slepar nisem! j Bogovi naj me zapuste, ako—" ,t "Ne prisegaj!" — ga je zo-j pet prekinil razkačeni Dijomed, 1 "sicer te utegnejo bogovi takoj t na mestu kaznovati kakor kri- < voprisežnika, a jaz bi izgubil ! svojega kuharja še predi obe-j < dom! Toda dovolj o tem za ■ zdaj! Pazi z bistrim očesom na; svoje pomočnike in ne pripove- j j duj mi jutri prav ničesar o raz-bitih vazah, ne vrčih in čašah,' ki so izginile na čudovite načine, sicer bo tvoj hrbet ena sama rana! Dobro veš, koliko sem moral plačati za te tvoje fri-1 giške atagene, — dovolj, pri Herkulu, da bi se lahko preživljal zmeren mož celo leto! — Zato le pazi, da ne bo niti za ' pičico preveč pečen! Saj veš, ' Kongrijon, ko sem zadnjič pri-1 redil svojim prijateljem poje-" dino in si hotel v svoji nečimer-nosti posebno okusno pripraviti " žerjava z Mela, da je prišel na
>	mizo kakor kamen iz Etne in " kakor da so mu plameni iz Fle-3 getona izcvrli ves sok. Zdaj pa
>	bodi bolj previden in se ne pre-■ nagli! Previdnost je mati ve-1 likih dejanj! Ako že ne maraš i varčevati svojemu gospodarju z 7 denarjem, misli vsaj na njegovo - čast in slavo."
"Izza Herkulovih časov še ni bilo v Pompejih take pojedine, I; kakršna bo današnja."
"Tiho, tiho! že zopet to tvo- j je vražje širokoustenje! Toda f povej mi, Kongrijon, ko je oni "ho munculus", oni drzni kuharček, grajal moje kuhinjske modle, ali je bilo to kaj več nego nesramost? Jaz bi ne bil rad nemoderen, Kongrijon."
"To je že taka navada pri nas kuharjih," je odgovoril Kongrijon z vsem dostojanstvom svoje službe. "Naše priprave grajamo, ker se potem toliko bolj blešči naša umetnost. Naši modli so lepi in primerni, toda dovolil bi si svetovati gospodu, da si o priliki omisli nove —"
"Modli so še dovolj dobri," je dejal Dijomed, ki menda ni sužnju nikdar dopuhtil, da bi govoril do konca. — "Zdaj pojdi zopet po svojem apravilu! Prekosi samega sebe, da bodo Di-i jomedu zavidali takega kuharja in da te bodo imenovali Kon-[ grijona Velikega! — Pojdi, toda stoj! Saj nisi potrosil vsega ' denarja, ki sem ti ga dal za , trg?"
"Vsega! — Ali slavč.ii jeziki in rimska "tomacula", britske ostrige ih še marsikaj, kar ,ie težko vse naštevati, še ni plačano! Toda to nič ne škodi! Vsakdo zaupa arhinagiru bogatega Dijomeda."
"O, brezvestni potratnež — kakšna zapravlj i vost! Jaz sem uničen, vendar le pojdi, teci, kuhaj, peci, pokušaj, pripravljaj in prekosi samega sebe! Naj rimski senator ne skomiga z rameni nad ubogim Pompejcem! — Pojdi, suženj in zapomni si 1 rigiškega ptila!."
Suženj se je vrnil v svojo kuhinjo, Dijomed pa je šel v državniško sobo. Vse mu je ugajalo. Cvetlice sveže, vodomet je prijetno šumi j al in tla iz mozaika so bila očiščena in o-glajena kakor zrcalo.
"Kje je moja hči Julija?" je vprašal.
"V kopeli."
"Oj, to me spominja, da se
moram tudi jaz še okopati." * * *
Vrnimo se ke Apecidu. — Ko se je zbudil tistega dne iz jako nemirnega in grozničavega spanja, ki je sledilo po sprejetju j novd vere, tako zelo nas^rot- i ne njegovim prejšnjim nazo- j rom, se je mlademu svečeniku j dozdevalo, da še vedno le sanja. Storil je bil zelo važen korak, ki ga je popolnoma ločil od preteklosti Dva svetova sta bila ločena drug od drugega. Odločil se je bil za drzno in nevarno početje: — razkriti tajnosti, ki so mu bile zaupane, in prekleti oltarje, katerim je služil, ter se izneveriti boginji, katere svečenik je bil! Polagoma je začel čutiti, kakš-no sovraštvo in kak-
špn stud si nalconlie nad trlavo
Žalujoči ostali:
STELLA ROGELL, soproga; RICHARD, sin; HENRIETTA, hčerka; JOHN in MARY ROGELL, starši; JOHN, brat; MARY, ROSE in MILLIE, sestre.
Cleveland, O., 30. julija 1946.
Dekleta in žene!
EX 2680 1142 E. 66 St. EX 3985
PRIJATEL RADIO and APPLIANCE SERVICE
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
K. S. K. JEDNOTA
Henry A. Rogell
V BLAG SPOMIN
1945
1919
pri vseh pobožnih dušah, če se 1 tudi posreči ves načrt. Kakš- ] ne kazni pa ga utegnejo dolete- < ti, ako se vse ponesreči, za kar i sicer ni še nikakega zakona iz dosedanjih skušenj in ga torej ■ lahko dolete naj ostrejše nove i odredbe. Ali je mogel pričako-': vati, da ga bodo milo sodili pri-| jatelji in sestra, ako bi ga tudi utegnili pomilovati? — To njegovo junaštvo bi morda sma-j trali po svojih paganskih na-j zor i h za grdo odpadništvo, v' najboljšem slučaju pa za obža-J lovanja vredno duševno blodnjo.
Toda ostal je trden v svojem sklepu. Odrekel se je že vsemu na tem svetu, v trdnem tipanju, da bo deležen večnega življenja, ki mu je bilo zagotov-
ljeno. Po eni strani so polnile c njegovo dušo take misli, po 1 drugi pa je vplival nanj in ga t utrjeval njegov ponos, njegov r pogum in njegova krepost. K s vsemu temu se je pridružilo še j hrepenenje po osveti za vse one sleparije,; ki ji mje*bil žrtev. f
Boj je bil silen in dolg, toda njegova nova čuvstva so pre- -magala stara. Ako bi bili prvi j kristjani drugačni ljudje, ako I se ne bili tako brezozirno upi-
■	rali sili navade, — ako bi bili j manj demokraski, v čistejšem
■	in plemenitejšem pomenu te besede — tedaj bi bilo krščanstvo zamrlo že v kali.
Vsak duhovnik po vrsti je moral več noči prečuti v svetišču, toda Apecid še ni bil v to
določen. Ko je vstal se je ob-, tekel po navadi in šel v svetišče. — Vsled naporov zadnjih dni je spal precej dolgo, in solnce je že skoro navpično sijalo na sveto poslopje.
"Salve Apecid!" je dejal neki glas, čigar naravna surovost je zadobila vsled dolgoletne nava-
,de skoro zoprno sladek zvok. "Danes si pa dolgo spal. Ali te je boginja osf-ečila s ponoč-nimi prikaznimi?"
"Ako bi mogla razkriti ljudstvu svojo pravo podobo, Kalen, kako malo kadila bi potem pogorelo na teh oltarjih!"
(Dalje prihodnjič)