Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
TredniiStvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«<?. uri popoludne.
»tev. 113.
7 Ljubljani, v torek 17. maja 1892.
Letnik; XX.
Radikalna demonstracija.
ii.
Predno govorimo dalje o stvari, o kateri smo se namenili pisati pod gorenjim naslovom, pečati se moramo s sobotnim člankom „Slov. Naroda", ki je tudi v zvezi z nezaupnico slovenskim poslancem, osobito g. poslancu Klunu.
Kot povod si je izbrala radikalna gospoda neko nemško razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča na vloženo slovensko tožbo, v kateri se je od toženca nemški ugovarjalo. „Slovenski Narod" je vso stvar tako presukal, kakor bi bila baš zmerna, ali kakor jo imenuje, „praktična politika" slovenskih državnih poslancev tega kriva. Mi gotovo ne odobravamo tacega postopanja sodišč in pričakujemo, da bodo naši poslanci tudi v tej stvari na Dunaju storili potrebne korake. Da je pa taka razsodba sploh mogoča, je pa temu največ to krivo, ker Član XIX. osnovnih zakonov ni dobil še do dandanes iz-vrševalnega zakona. Tak zakon doseči pa ni v moči slovenskih poslancev, ko bi bili še tako radikalni. Dokler Poljaki in Cehi ne popuste svojega stališča, da vreditev vseh jezikovnih vprašanj spada v deželne zbore, ne bode se po postavodajnem potu v tem oziru dalo ničesa doseči. Že Staročehi so se trdno držali tega stališča, če tudi se je ž njimi dalo še sem ter tje pametno govoriti, ali Mladočehi se še huje drž^ deželne avtonomije in od njih celo ni misliti, da bi privolili, naj državni zbor vredi jezikovno vprašanje. Levičarsko geslo se pa v tem oziru glasi, kakor je znano, nemški državni jezik.
Torej ne ostaje druzega, nego zadovoljiti se za zdaj z vladnimi naredbami. Da je vlada v tem oziru že precej storila, temu ne more nihče ugovarjati. Pri naredbah je pa, kakor znano, ta slaba stran, da imajo sodišča pravico pretresavati njih zakoni-
tost. Sodišča torej lahko delajo vladi precejšnje sit-I nosti, posebno ker so sodni uradniki nezavisni. Ko je baron Pražak vodil pravosodno ministerstvo, je | imel silno mnogo težav, da je sodišča pripravil do tega, da so se ozirala na njegove jezikovne na-redbe.
Posebno predsednik graškega nadsodišča dolgo časa ni mogel priti do prepričanje, da so te naredbe utrjene v zakonih. Minister je naposled vendar toliko dosegel, da potem do zadnjega časa ni bilo pritožbe, vsaj na Kranjskem ne.
Kako pa pride gospod Klun in pa njegova „zmerna" politika s tem v dotiko, da se je izdala dotična nemška razsodba, to nam je zagonetka. Mi bi ravno tako lahko trdili, da je vsega tega kriva radikalna politika naših naprednjakov. Znano je, kako radikalno je prijemal gospod dr. Tavčar v deželnem zboru baš ljubljansko deželno sodišče. In sedaj ta nemška razsodba! Lahko bi kdo prišel na misel, da je baš ta razsodba nekak odmev na radikalne napade. Mi tega neČemo trditi, ker je nam v prvi vrsti le na tem, da se v bodoče omogoči pravo tolmačenje člana XIX. osnovnih zakonov.
Po naših mislih bi bilo umestneje, naj bi „Narodovi" veljaki počakali, kaj store v tej stvari naši državni poslanci, katere so že v petek opozorili na to. Ko bi se ne ganili ali ko bi njih „praktična" politika ne imela vspeha, potem naj bi grajali državne poslance, in mi bi ne imeli nobenega povoda, da bi jih zagovarjali. Dokler pa poslanci o stvari neso ničesa vedeli, tudi n.česa neso mogli storiti.
Obsojati pa moramo posebno, da se vsa krivda podtika le jednemu poslancu. Doslej so slovenski državni poslanci postopali v vseh važnejših vprašanjih solidarno. Če so kaj zakrivili, odgovorni so vsi, tudi oni, katerih „Narod" navadno ne jemlje na muho.
Pa pustimo to, ker vemo, da „Narod" večkrat kar iz trte izvije povod svojim napadom na poslance, ki ne plešejo po njegovi piščalki.
Konstatovati pa moramo zadrego „Narodovega" člankarja, ko smo pojasuili, da je bila mladočeška obtožba pravosodnega ministra proti interesom slovenskega naroda, in da so oni naši poslanci, ki so glasovali proti obtožbi, držali se sklepov z dne 2. oktobra 1890, Da bi se izmotal iz zagate, v katero je zagazil „Narod", trdil je vedoma neresnico, računajoč gotovo na slab spomin in nerazsodnost večine svojih čitateljev. Trdi namreč, daje grof Schonborn slovesno se izjavil, „da gre sodne okraje delati jediuo le z odobrujočim mnenjem deželnih zborov." Grof Schonborn je le rekel, da se je držal zakona iz 1. 1868. Do-tični zakon pa veli, da mora pravosodni minister izprositi si ali zahtevati mnenje deželnega zbora (er bat ein landtiigliches Gut-achten einzuholen), predno naredbenim potom občine pridruži drugim okr. sodiščem ali okraje razdeli, oziroma združi. Vprašanje je torej, kako pravosodni minister tolmači ta zakon. V ministrovem govoru pa v tem oziru ne najdemo pojasnila. Rekel je naravnost, da se neče spuščati v to, kaj je vladi storiti v slučaju, če deželni zbor ne odda nobenega mnenja.
A zakon je jasen. Pravosodni minister mora po tem zakonu vprašati deželni zbor za mnenje, a nikakor ni vezan na to mnenje. Čudimo se torej, kako da „Narodovi" juristi tega ne uvidijo in pišejo, da gre sodne okraje delati jedino le z odobrujočim mnenjem deželnih zborov. „Narod" torej trdi neresnico, ob jednem pa piše proti slovenskim težnjam, ker bi deželni zbori štajerski, koroški itd. gotovo nikdar ne odobravali, oziroma dovolili delitve sodnih okrajev po narodnosti, kar pa je jedna glavnih točk slovenskega
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
XXIII.
Na tej strani zaliva mej Inkermanom in severnim utrjenjem na holmu brzojava stala sta okoli poldne dva pomorščaka, jedén častnik, ki je z daljnogledom gledal v Sebastopolj, drugi je pa bil s ko-zakom ravnokar prišel k velikemu drogu.
Solnce je svetlo in visoko stalo nad zalivom, igrajoč s stoječimi ladijarai in gibljajočimi se jadri, lepimi čolni in gorko svetlobo. Lahki veter je še gibal liste sušečih se hrastovih grmov okoli brzojava, napenjal je jadra ladije in zibal valove. Sebastopolj, vedno isti, s svojo nedodelano cerkvijo, hiš nimi vrstami, nabrežji, zelenečim sprehajališčem na holmu ia umetnim poslopjem biblijoteke s svojimi svetlo-modrimi zalivčki, napolnjenimi z jarbo-lami, s slikovitimi krogi vodovodov in z oblaki svetlo-modrega dima, semterlja osvetljenega z rude-čim plamenom strelov, isti lepi, ponosni Sebastopolj, obkoljen z jedne strani z rumenimi kadečimi se vi-sočinami, z druge s svetlo-modrim morjem lesketa-jočim se v solnčnih žarkih, videl se je na drugi Btrani taliva. Nad morjem, po katerem so se vlačili pasovi dima nekega parnika, plazili so se dolgi, beli oblaki, obetajoč veter. Po vsej črti utrdb, po-
sebno po višinah leve strani, so se neprestano z bliskanjem, ki se je videlo tudi ob poldanski svetlobi, delali klopčiči gostega, belega dim», ki so se razširjevali v različnih oblikah, vzdigovali in zatem-njevali nebo. Ti mali dimi so se porajali tu pa tam po višinah, po sovražnikovih baterijah, pa tudi v mestu. Streljanje in pokanje bomb ni nič umolknilo, zlilo se je popolnoma v neprestano grmenje in pretresalo zrak. . . .
Proti dvanajsti uri je začel dim bolj poredkoma 6e vzdigovati, zrak je manj pretresalo streljanje.
„Kaj, druga utrdba nič več ne odgovarja?" rekel je častnik, sedeč na konju. „Vsa je zbita, to je strašno 1"
„Pa tudi z Malahova na tri strele odgovarjajo le z jednim 1" odgovoril je ta, ki je gledal skozi daljnogled. „To me jezi, da molči. Kornilovsko naravnost napadajo, pa nič ne odgovarjajo."
„Poglej, proti dvanajsti uri vselej nehajo bombardirati. Tako je tudi danes. Pojdiva zajutrkovat, . . . naju že čakajo. Sedaj tako nimava ničesar gledati."
„Počakaj!" odgovoril je gledajoči v daljnogled, ki je baš sedaj s posebno radovednostjo gledal v Sebastopol'.
„Kaj je tam? K»j?"
„Gibanje v jarkih in rovih; goste vrste gredó."
„Da, kakor se vidi, gredó v vrstah," rekel je mornar. „Treba je dati znamenje."
„Poglej, poglej! Prišli so iz rova."
In res se je še s prostim očesom videlo, kakor bi se temne pege pomikale z gore čez ozko dolin co od francoskih baterij naravnost proti utrdbam. Pred temi pegami videli so se temni pasovi že pri naših postojankah. Po utrdbah so na raznih mestih se ' pokazali beli dimi od strelov. Veter je prinašal na | ušesa streljanje iz pušk, ki je bilo podobno, kakor če dež bije v okna. Črni pasovi so se premikali vsi v dimu vedno bližje in bližje. Streljanje je bilo vedno silnejše in silnejše, zlilo se je popolnoma v neprestano pretresujoče grmenje. Dim se je vzdigo-val vedno pogosteje in pogosteje, hitro se je razširil po vsej črti in zlil v siv zvijajoč in razvijajoč se oblak, v katerem so se semtertja pokazali ognji in črne pike.
„Naskok 1" rekel je častnik z bledim obrazom ter podal daljnogled pomorščaku.
Kozaki so priskakali po cesti, častniki prijezdili, pripeljal se je mimo glavni poveljnik s sprem-1 stvom. Na vsakem obrazu je bilo videti hudo vznemirjenje in pričakovanje.
„Ni mogoče, da bi ga vzeli!" rekel je častnik na konju.
„Za Boga, zastava! Poglej, poglej!" rekel Je drugi vzdihajoč in oddaljujoč se od daljnogleda. „Francoska zastava na Malahovem."
„Ni mogoče!"

programa. V tem tor.ej „Narod" bije sam sebi v ohraz, pobija načela, katera so se izrekla na slo-vensko-hrvatskem shodu in katera je doslej „Nar." sam zagovarjal.
Ali ni tako nedosledno postopanje smešna demonstracija? Politična društva imajo namen, ljudstvu pojašnjovati politični položaj v pravi luči, ne pa mu metati pesek v oči, da ne more spoznati razmer. Iu s tega stališča smo imenovali fingi-rano vzrujanost radikalnih voditeljev komedijo, kajti vsiljuje se uam polog tega tudi misel, da so dobili od Mladočehov migljej, naj se vprizori demonstracija proti slovenskim poslancem, ki neso vskočili v mladočeški tabor.
Da grof ScbOnborn ni tako tolmačil zakona, kakor „Narod", razvidi se tudi iz tega, da Mlado-čehi neso bili zadovoljni ž njegovim odgovorom. S kolikim veseljem bi bili Mladočehi pozdravili tako izjavo! To bi bil njihov velik moralen in faktičen vspeh, ko bi se bil minister izjavil, da je za razdelitev sodnih okrajev po narodnosti treba „odobru-jočega mnenja" deželnih zborov, ker v tako razdelitev tudi sedanji češki deželni zbor nikdar ne privoli. S tako izjavo bi se bil minister postavil popolnem na mladočeško stališče, katero vedno odo-bruje tudi „Narod". Nedosledno je torej in smešno, če „Narod" obsoja poslance, ker so glasovali proti obtožbi pravosodnega ministra, kateri se je po njegovi trditvi slovesno izjavil za načela, katera bi po „Narodovem" mnenju morala biti vodilo našim poslancem.
Slovenščina pri koroškem c. in kr. pešpolku štev. 7.
S Koroškega dnč 15. maja
„Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane." — Zvesti tem preresničnim besedam pesnikovim stali so slovenski vojaki, junaki vsikdar do zadnjega na braniku za svojo mogočno, avstrijsko domovino. Koliko slovenske krvi je teklo v stoletnih turških bojih, koliko se je prelilo na laških bojiščih samo v našem stoletju! Tudi v našem koroškem pešpolku „grof Khevenhuller" štev. 7. služili so od nekdaj v jako velikem številu koroški Slovenci, odlikovali se po svoji hrabrosti!
Baš zato pa nas je nemilo dirnolo poročilo nasprotnih nemško-liberalnih listov, da se je po odloku visokega vojnega minister-stva pri 7. pešpolku „grof Kheven-hiiller" odpravila slovenščina kot drugi polko v n i jezik, češ, daje le 10% Slovencev med vojaki toga p e š-polka,in da še ti malone vsi nemški znajo.
Že način, kako so nasprotni listi to vest trobili med svet, nam je najzgovorneje pričal, da je ta ukrep hud udarec za koroške Slovence. Liberalni listi sami smatrali so ga kot tacega, iu tega svojega mnenja nikoli niso prikrivali. Veliko veselje je
na to zavladalo v vsem nasprotnem taboru, ker se je strastnim nemškim prenapetnežem prihitelo zopet od nove, inerodajue strani na pomoč; radujejo se, češ, sedaj bo „bindišarjem" na Koroškem moralo vsaj enkrat za vselej odklenkati I — To nam znova priča, kako nezuosni so naši narodni odnošaji in kako se znajo prav v kratkem naše razmere še močno shujšati, ker se vrste naših itak že mnogoštevilnih nasprotnikov vedno množe.
Voljno in radi plačevali smo Slovenci hudi krvni davek; slovenski sinovi so vedno zvesto služili svojemu vladarju-cesarju! Pa ravno zato so nas ona poročilu neprijetno zadela, — radi tega se s to zadevo tu pečamo obš;rueje.
Nasprotni Isti pravijo, da se je dotični odlok vis. c. iti kr. vojnega rninisterstva izdal zbok tega, ker je v koroškem pešpolku samo 10% vojakov slovenske narodnosti. — Ta trditev zdi se nam hkratu neresnična, označeno razmerje nemogoče! Po zadnjem ljudskem štetju od 31. dec. 1890. 1. je u a Koroškem 254.597 Nemcev in 101.030 Slovencev. Tedaj po tem štetju je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti. A vsak otrok ve, kako so se Slovenci na Koroškem „šteli", kako se je z najhujšim pritiskom od vseh etranij delal) na to, da se je štivilo Slovencev potlačilo in skrčilo v prid nemške narodnosti! Strastni nemški matadorji delali so na vse kriplje na to, da bi s številkami uradnega ljudskega štetja „urbi et orbi" dokazali, da so slovenski narodnosti na Koroškem dnevi šteti, da jih životari samo še neznatna pešč:ca. A vkljub vsemu temu hudemu pritisku naštelo se je 101.030 Slovencev. Dobrih 30.000 pa jih je „utonilo" v črnilu matadorjev nemške stranke, kateri so imeli katerikoli posel pri ljudskem štetju.
Zato pa ne dvomimo, da je številu slovenskega prebivalstva primerno tudi število vojakov slovenske narodnosti. Seveda, drugo vprašanje je zopet, kako se šteje narodnost vojakov, ali mogoče že ne zadostuje, da vojak lomi par spačenih nemških besed, katerih niti ne razume, in se zaradi tega že všteje med pristne „Nemce"?!
Le predobro namreč vemo, kaj se pri nas more vse zgoditi; ni treba tudi dvomiti, da ti ne naštejejo v našem polku, ako to „zahteva" kakšna posebna „korist", niti 1% slovenskih vojakovi
Gotova istina pa je, da je med vojaškimi novinci vsako leto vsaj 40% Slovencev, če ne še mnogo več! Leta 1882 bilo jih je izkazanih 42%.
V obče je znano, da so Slovenci mnogo trdnejši in krepkejši ter zato za vojaško službo veliko sposobnejši, nego Nemci v planinskih deželah. Tako je n. pr. lia Štajerskem od mladenčev, ki imajo priti k vojaškim naborom, za službo sposobnih : na Spodnjem Štajerskem 28 8%, na Srednjem Štajerskem 22-1 °/0, na Zgornjem Štajerskem le 21-6%. Razmerje je tedaj najugodnejše v slovenskem delu dežele, najmanj ugodno tam, kjer prebivajo sami Nemci I
Isto razmerje velja pa tudi na Koroškem. Znano je, da tudi tu prihaja največ vojakov iz sloveuske Rožne in Podjunske doline, precejšnje število tudi iz slovenske Ziljske in Kanalske doline. Le malo jih pride primeroma iz nemške Labudske in še mauj iz Glinjske doline ter iz drugih nemških krajev.
Iz navedenega je pač razvidno, da ono razmerje narodnosti, o katerem pišejo liberalni listi, ni mogoče, da je dejanjski najmanj dobrih 30% koroških vojakov Slovencev.
Liberalni listi pravijo nadalje, da so malone vsi slovenski vojaki zmožni nemščine, in da se ima vsled tega odstraniti slovenščina kot drugi polkovni jezik. Tej trditvi moramo pa odločno oporekati. — Znano je sicer, s kakim budim pritiskom se slovenski mladini po ljudskih šolah ubija v glave blažena nemščina in kako se tudi od nemških prena-petnežev v višjih službah vsestranski germanizuje. Ali iz tega, da tudi mnoge vplivne osebe stopijo v službe nemškega „schulveivina" in na vse pretege pospešujejo skrajno in sistematično germanizacijo, še nikakor ne sl"di, da razumejo vsi slovenski vojaki tudi že nemški!
Res, da se slovenskemu fantu v ljudski šoli skozi celih orcm let vtepa samo nemščina v glavo, ali to še nikakor no dokazuje, da fant s štirinajstimi leti zapustivši šolo, tudi že razume in dobro govori nemški jezik. Iu kako hitro pozabi domfi, med čisto slovenskimi svojci iu pri vsakdanjem težkem delu ono trohice nemških besedij, ki so se mu v osmih letih z mnogim trudom abile v glavo !
Kar pride vojakov iz Relske občine pri Kaplji, od Jezerskega, iz Črne, iz Sel, od Strojne itd. itd., o teh za gotovo vemo, da ne znajo besedice nemški, kadar k vojakom pridejo.	(Konoc sledi).
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. maja.
M o ti«» R | © dežel«.
Vvejenje valute. Načelniki treh frakcij go-spodske zbornice so se dogovorili, da zbornica izvoli poseben odsek, ki bode pretresaval vladno predlogo o vrejenju valute. V soboto bode zbornica imela že sejo, da izvoli ta odsek. Gospodska zbornica bode to stvar obravnavala ob jednem z zbornico' poslancev, da se poprej reši.
Češka. Okrajna glavarstva zahtevajo od občin, da predložč zapisnike sej, katerih so se sklepali protesti proti osnovi novega okrajnega sodišča v Teplicnh. Zupanom se je še naznanilo, da se bodo dotični sklepi razveljavili. Da bi se pa še kaka občina branila pobirati davke, o tem pa ni ničesa slišati. Najbrž večina občinskih svetov spoznava, da bi s tem škodovali največ le prebivalstvu, ki bi imelo dolga pota do davkarij. S;cer pa ima vlada v poštnih hranilnicah pripravne urade, ki lahko prevzamejo pobiranje davkov, ko bi se občine le branile.
Mladočehi. Češka kmetska zveza je imela te dni shod v Pragi. Predsedoval je mladočeški poslauec Rataj, ki je v svojem govoru omenil, da je vlada z osnovo sodnega okraja v Teplicah nare-
XXIV.
Kozeljcov starši, ki je igral vso noč iu zgubil vse, celo v suknji zašite zlate, je zjutraj spal nezdravo, težko pa krepko spanje v brambeni vojašnici 5. utrdbe, ko se je z raznimi glasovi razlegal I strašen krik:
„K orožju!"
„Kaj spite, Miha Semenič! naskok!" zaklical mu je neki glas.
„Najbrž kriči kak šolar", rekel je sam seboj odpirajoč oči in ne verujoč.
Pri tej priči je zagledal častnika, ki je brez vsacega pravega namena tekal iz kota v kot s tako bledim obrazom, da je precej vse razumel. Misel, da bi ga utegnili imeti za plašljivca, ki neče v kritičnem trenutku iti k svoji stotuiji, ga je močno prestrašila. Na vso moč je tekel k stotniji. Strel s topori se je bil končal, streljanje s puškami seje pa bilo še-!e prav začelo. Krogle neso žvižgale posamič, temveč v rojih, kakor tropi jesenskih pt'čev letele nad glavami. Na tem mestu, na katerem je včeraj stal njegov bataljon, se je vse kadilo iu slišali so se zmešani kriki in klici. Vojaki ranjeni in neraujeni so mu prihiteli naproti. Ko je pretekel že kacih trideset korakov, zagledal je svojo stotnijo, ki «• se je stiskala k zidu.
„Vzeli so Svarco", rekel je mlad častnik. „Vse je izgubljeno,"
„Neumnost!" zaklical je jeien, zgrabil žvojo majhno železno sabljico in zakl cal: „Naprej, fantje!
ura-a !
i«
Njegov glas je bil poln in močen, spodbudil je tudi njega samega. Tekel je doli ob povprečnem rovu, kacih petdeset vojakov je pa kričeč teklo za njim. Pritekel je izza nasipa na odprt prostor. Krogle so letele, kakor toča. Dve ste zadeli vanj, kam ste ga zadeli in kaj sta mu naredili, ranili ga ali le odrgnili, tega on ni imel časa misliti. Spredaj v dimu so se že videle svctlomodre uniforme, rudeče hlače in slišali neruski kriki. Neki Francoz stal je na prsibranu, mahal s kapo in nekaj kričal. Kozeljcev je bil prepričan, da ga ubijejo in to ga je delalo še hrabrej-šega. Nekaj vojakov ga je doteklo, drugi vojaki so se pokazali od nekod na strani in so tudi tekli. Modre uniforme so bile vedno v jednakem razdalji od njega, tekle so nazaj k svojim jarkom in rovom, pod noge so padali" ranjeni in ubiti. Ko je pritekel do vnaujega rova, se je Kozeljcovu vse zmešalo pred očmi in v prsih je čutil bolečine.
Cez pol ure je ležal na nosilnicah pred Niko-lajevsko vojašnico in vedel, da jo ranjen, pa bolečine ni skoraj nobene čutil, rad bi bil le kaj hladnega pil, potem pa mirno počival.
Majhen, debel doktor, s črnimi, velikimi za-lisci, stopil je k ujemu in raztegnil mu suknjo. Kozeljcov je čez pndbradek gledal v obraz doktorja in
kaj dela doktor z rano njegovo, bolečine pa ni ni-kake več čutil. Doktor je zakril rano s srajco, obrisal palce ob svojo haljo, iu ne zmeueč se več za ranjenca, šel je k drugemu. Kozeljcov je nevede za vsem sledil z očmi, kar se je delalo pred njim, spomnil se je, kaj je bilo v peti utrdbi, z neizrecno prijetnim čustvom zadovoljnosti se je spomnil, da je dobro spolnil svojo dolžnost, da se je tako dobro vedel v službi, da si ničesar očitati ue more. Doktor je, obvezujoč druzega ranjenega častnika, pokazavši na Kozeljcova, nekaj rekel k duhovniku z veliko ru-dečo brado, ki je stal s križem ondi.
„Kaj, ali umrjem?" vprašal je Kozeljcov duhovnika, ko je stopil k njemu.
Duhovnik ni odgovoril, temveč je lo jel moliti in podal križ ranjencu.
Smrt ni prestraš la Kozeljcova. Prijel je s slabimi rokami križ, pritisnil ga na ustni in zajokal.
„So li tepeni Francozi?" vprašal je razločno duhovnika.
„Povsod smo zmagali!" odgovoril je duhovnik, da potolaži ranjenca, prikrivajoč mu, da na Mala-hovem hribu že vihra francoska zastava.
„Hvala Rogu !" rekel je ranjenec, ki ui več čutil, da mu teko solze po licih.
Misel na brata mu je za trenotek šinila v glavo. „Bog mu daj ravno tako srečo," mislil si je.
(Dalje sliidi.)
dila začetek za razdelitev stare češke kraljevine, vedni pričakovali zadnje številke „Rodoljuba", i Češki kmet je v vseh bojih bil v prvi vrsti in bode ' rari; to,*« i™,. „„.v. ; ( i , . , „ , , gotovo sedaj še proti razdelitvi dežele. Ves narod "dl l6g8' km nam JG "P°treben ,n kori8ton ■ k,lk
se mora organizovati, potem je zmaga gotova. Opirajoč se na slovesne obljube našega kralja, up bo-detno popre] mirovali , da dosežemo obnovljenje češke države, Kmetski vodja iz piseškega okraja, Jun, je pa v svojem govoru očital Mladočthom, da mnogo obetajo, pa malo slore. Mladočehe moramo podpirati le v njih prizadevanju za dosego češkega državnega prava. Svoje interese bodo kmetje že sami branili, od svojih poslancev zahtevajo za sedaj le to, da se potegnejo za češko državno pravo, j navajajo besede sv. pisma, češ, da so najboljši zago-Predlagala se je resolucija, Mladočehi naj takoj j voruiki sv. vere itd. Gotovo jim torfij neso noznane
ukor
se sam hvali v zadnji številki, ampak ker smo se ' nadejali, da se bode Djegov urednik pokazal kot moža, ki ljubi ntpristransko resnico. Ali ravno na- 1 robe! Gospoda okolu „Rodoljuba" kažejo se res kot Kranjci prav občutljive in pred seboj ue vidijo dru-zoga, ko „nepoštenjake", ki se ustavljajo njihovi „dobri in pošteni stvari". Svojo napade opravičuje j s tem, da veljajo le „posameznikom". Gospoda radi
začno s Staročehi in veleposestniki skupni boj za obnovljenje češkega državnega prava. Navzoči Mladočehi so tej resoluciji nasprotovali. Kmetje so pa vzlic temu vsprejeli resolucijo in pokazali, da imajo več zdravega presodka, nego jim ga prisojajo njih zastopniki.
VMMcjG 4rŽST»3u Grško. Pri volitvah na Grškem zmagali
so
nizem v vsej svoji odurnosti. Posebno pa morajo vsi duhovniki biti teh misli j, imeti trdno prepričanje, da radikalna gospoda le zlorabi posamezne
besede sv. pisma: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal". — Tudi se gospodje jako motijo, da so samo „nekateruiki" njihovi nasprotniki. Ne samo nekaterniki, marveč vsi pravi rodoljubi, ki trezno mislijo in se ne dajo terorizirati od „nekaternikov"
,„ ....... ,. ., . "--o--- , v Ljubljani. Mi poznamo dobro načela in namene
si|ajno frikupisovi pristaš:. Vo lenih ie kacih 120 i	., . , .	. . .	,.
Trikupisovih pristašev in le 30 poslancev druzih I Posaraeznih stra»k 111 vem°. kJe Je doma
strank. Deljantiis je močno agitiral, ali je s svojo
strauko popolnoma pozebel. Nič boljše sreče ni imel
Rhalis, ki je vodja posebne frakcije. Propal je sam.
V Atenah ;je Trikupisova stranka zmagala z de- { duhovnike, ki še kot nekake izjeme trobijo v na vetimi kandidati, opozicija le z dvems. Vlada sama	„„„ i„„;f; „v	•• , j, • , ,,
ni imela sreče. Več ministrov je propalo. Zaradi Spr°tni	V obraz 36 sladkaj0' za hrbtom
tega je pričakovati kmalu ministers':e krize. Poklican Pa roSaJ°' Ml le '"'ršujemo svojo dolžnost, če sva-bode Trikupis zopet :-:a krmilo. Ta mož je že precej ; r'mo ljudstvo pred tem talm¡-liberalizmom, ki pa. je časa čutil, da se javno mneujo zanj ugodno obrača, le grozna oligarhija nekaterih premogočnih kričačev
! v Ljubljani. In če smo radi tega nepošteni, tedaj , ostanemo tudi v prihodnje taki ter nočemo in ne J moremo slepo hoditi za slepci. „Rodoljubi" pa ve-j Ijajo besede štajerskega pesnika Modrinjaka: „Rjav kakti Juda bodi, Pes ga naj „za plotom" je, Med Slovence naj ne hodi, Kdor Slovenec pravi ne!"
zaradi tega je pred dobrim letom bil obiskal veljavne može v Belgradu in Sofiji da poizve, kako politično mnenje vlada v teh deželah. Tedaj se je govorilo, da se jo posvetoval o razdelitvi Makedonije. Bodemo videli, kaj bode storil, ko pride na krmilo. Posebnega ue pričakujemo, ker Grki so v zadnjih časih večkrat pokazali, da se pač odlikujejo z intrigovanjem, nikakor pa ue s pogumaostjo.
Rusija. Zdravje ruskega miuistra vnanjih stvari) Giersa se počasi boljša, če se pomisli, daje mož že jako star, skoro ui več misliti, da bi še kedaj sam opravljal ministerske posle. Sedaj se govori, da bode njegov naslednik grof Pavel Šuvalov. Ta mož je jako zmeren politik in precej naklonjen Nemcem. Njegovo imenovanje bi Francozom posebno ne ugajalo.
Italija. Nova vlada je sestavljena. Giolitti je prevzel predsedstvo, notranje stvari in začasno tudi državni zaklad ; Brin vnanje stvari, Bonacci pravosodje, Ellena finance, Pelloui vojsko; Saint-Bon pomorstvo, Genala javna dela, L^cava poljedelstvo, Martini pouk in Fmocchiaro-Aprile pošte in brzo-jave. Novo ministerstvo se bode baje držalo politike,
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. maja.
(Presvetli cesar) je včeraj mej drugimi sprejel v avdijenci g. vladnega svetnika g. dr. pl. Valento.
(Prezentacija.) Čast. g. Frančišek Zdolšek, župnik v Solčavi, je prezentovau za župnijo S v. Jurij pod Tabrom.
(Umrl) je danes zjutraj v tukajšnji hiralnici g. Ivan O v a r , bogoslovec tretjeletnik, doma iz Slat-
nika pri Ribnici v 25. letu svojega življenja. N. v katere se je držal Crispi, kajti mnogi novi ministri j m. p. ! so najboljši Crhpijevi prijatelji. Fraucozi niso nič | zadovoljni z novo italijansko vlado. Francoski listi 1 vseh barv jo že napadajo. V Parizu so se nadejali, da pride na krmilo kak nasprotnik trodržavne zveze, ali sedaj se kaže, da bode novo ministerstvo še pri
jaznejše Nemčiji, nego je bilo prejšnje. Pelloux je najboljši porok za to, da se potrebščine za vojsko ne bodo zmanjšale.
Francija. Danes se francoski zbornici zopet snidete. Za republikance bode sedaj toliko ugodnejše, ker so ta čas pri občinskih volitvah dosegli novih uspehov in torej vedo, da se republikansko mišljenje zares vedno bolj razširja po deželi. — Liberalni listi zavijajo papeževo poslednjo okrožnico, kakor bode papež zaukazal francoskim duhovnikom, da se imajo brezpogojno podvreči republikanski vladi. Vsakega duhovnika, ki se sedaj upa upreti vladi v kaki stvari, bi radi proglasili za puntarja proti papežu. Dobro, da tako zavijanje resnice nima velikega vpliva. Vsi razsodni ljudje vedo, da s tem, da je papež svetoval francoskim katolikom, naj priznajo republikansko vladovino, še ni rečeno, da se ne smejo upirati zakonam in iiaredbam, katere so sklenili republikanci proti cerkvi.
Nemčija. Govori se, da se hoče vojni budget za. 60 milijonov mark na leto povekšati. Velike težave pa dela vladnim krogom vprašanje, s Čim naj pokrijejo to povišanje. Govori se, da se misli povekšati davek na žganje, in se o tem že vršč pogajanja mej zveznimi državami. V državnem zboru bodo gotovo zlasti nekateri veleposestniki močno ugovarjali povišanju davka na žganje, ker imajo graščaki največje tovarne za žganje in špirit. Celó nekatere vladarske rodbine v Nemčiji imajo velike žganjarnice na svojih posestvih.
Anglija. Ker se kaže, da bi liberalci utegnili zopet pridobiti večino pri novih volitvah, pokazuie se mej njimi razpor. Povod razporu je socijalno vprašanje. Nekateri vplivni možje liberalue stranke so za to, da bi se vpeljala osemurna delavna doba. Tako se je Rosebery izjavil v tem smislu. Glad-stone in pa večina liberalcev pa neso :a to, da bi se čas za delo s postavami določeval. Mej zastopniki obeh mnenj je baje že tako nasprotje, da se je bati, da se več liberalnih poslancev odloči od Gladstooa in osnuje svojo frakcijo.
Izvirni dopisi.
(G. Anton Franci poslavljen.) Danes ob jed-najstih so se zbrali gospodje profesorji obeh tukajšnjih gimnazij v konferenčni sobi, da je vpričo njih g. ravnatelj Andr. Senekovič slovesno pripel srebrni križec za zasluge staremu šolskemu služabuiku. G. Anton Franci, rojen 18. maja 1802 v Mariboru, je prišel leta 1823 v Ljubljano, leta 1844 v sedanjo šolsko službo in bode jutri obhajal svoj 90. rojstni dan, najstarejši mož v Ljubljani in še v službi. To je v primernem govoru povedal gospod ravnatelj, pa kako natančno in vestno je služil vsa leta, koliko učencev in profesorjev je prišlo in odšlo iz tega poslopja, in vsi se njega nekako radostno spominjajo itd. Veselilo je torej nas vse, pravi, da so presvetli cesar blagovolili dati mu to poslavljenje, katero naj nosi še zadovoljen na večer svojega življenja. — Ginjen se v malo besedah zahvali častitljivi starček ter prosi, naj gospodje kakor doslej ž njim imajo potrpljenje. — Na to poprime še starosta tukajšnje gimnazije, g. J. Mam, besedo, češ, da so starejši profesorji že leta in leta na to priganjali, naj se tolikanj zvestemu in častitemu služabniku nakloni kako priznanje, in da vseh veseli, daje deveti direktor, kateremu g. A. Franci streže, to srečno dosegel, ter povabi vse pričujoče, naj s poslavljencem vred v zahvalo zakličejo „Slava" Njihovemu Veličanstvu, pa tudi gospodu ravnatelju Senekoviču, kateri je vravnal vse tako pristojno 1
(Dolenjski železnici.) Včeraj se je pričelo grajenje železnične proge Ljubljana-Kočevje.
(VII. shod konservativnega obrtnega društva) je bil sinoči dobro obiskan. Najprej je poročal gosp. predsednik Regali o sprejemu deputacije društvene pri gosp. predsedniku c. kr. dežel, sodišča Koče-v a r j u v zadevi odprave obrtnega dela na Gradu pri jetnikih. Gospod predsednik je deputacijo prav prijazno sprejel, za njene pritožbe izrazil gorko zanimanje in obljubil vso storiti, kar je v njegovi moči, da odpravi nadležno konkurenco malim obrtnikom. Povedal je tudi gospod predsednik dež. so-8 Štajerskega, 14. maja. Po zadnjih, za nas dišča, da se je obrnil r>a kupčijsko in obrtniško izven Kranjske jako poučljivih dogodkih smo rado- zbornico, naj mu ta da primernih nasvetov za urav-
navo jotniškega dela. Nadejajo so vsi, da bode zbornica kaj prav ugodnega nasvetovala, ker dotično stvar že dolgo proučava. Nadalje je poročal gospod S t ur m o načrtu resolucij, katere misli katoliški shod v Ljubljani priporočati. Poročevalec meni, da so resolucije za obrtnike ugodne in jih je treba podpirati, pristavi pa, da bode treba še mnogo truda in napora, da se zlasti zadruge in obrtniške zbornice tako osnujejo, da bodo imeli mali obrtniki od njih prave koristi. Načrtu teh resolucij je shod jednoglasno pritrdil. Govorilo jo k tej točki še več govornikov, kateri so vsi poudarjali, da je treba te misli spraviti med ljudi in kolikor moč obrtnikov v Ljubljani in zunaj mesta pridobiti za društvene namene, ker potem je upati, da društven glas dobi večjo veljavo tudi na zgoraj. Zato so bili navdušeno sprejeti predlogi, da se napravijo v Ljubljani in po deželi društveni shodi, na katerih se bode obrtnikom pojasnil težavni stan in najboljša pot pokazala do zboljšanja. Med raznimi nasveti so bili nekateri jako zanimivi. G. Regali omenja, kaj je nasvetoval neki deželni poslanec v povzdigo krojaškega obrta, da naj se namreč napravi nov oddelek na c. kr. obrtni šoli za krojaštvo. Shod je priznal potrebo, sploh kaj storiti za tehuično izobražbo malih obrtnikov po primernem poduku, a v tej točki je bil soglasnega mnenja, da nameravana šola nema nikakor tistih pogojev r sebi, ki jamčijo dober vspeh. Zato je bil sprejet naslednji predlog: Slavni deželni odbor kranjski se prosi, da ne priporoča naprave take krojaške šole. — Drugi predlog se je glasil: Slavni deželni odbor se prosi, da napravi in predloži prihodnjemu deželnemu zboru načrt in osnovo nove tehniške zidarske šole v Ljubljani in naj pospešuje z ustanovami po 50 gld. obiskovanje te šole tudi pri učencih s kmetov. — Več govornikov je živo slikalo, kolika revščina je v tem oziru. Zidarji so skoraj sami tujci iu mnogo stotisofev gre vsako leto čez mejo, mesto da bi jih užival domač zidar-trpin. Tudi ta predlog se je sprejel enoglasno. — predsedništvo prevzame g. Š k r b i n c in di'i besedo gosp. R e g a-liju, ki razlaga, kako potrebno bi bilo, da bi domači obrtniki vsaj tisto delo in tisti zaslužek si ohranili, ki ga oddaje mestni magistrat, pa po ne-brižuosti mestnih naprednih očetov še tega ne dobe. Zdaj se poklada po mestu nov kamenit tlak. Mislite, da so ga napravili ljubljanski kamnoseki iz domačega kamna? Kaj še! Tam s Tirolskega so ga naročili, denar iz deželo poslali in obrtnikom zaslužek odtegnili. Z3to predlaga, da se izreče i n-d i g n a c i j a nad tem nedomoljubnim činom mestnega zastopa ljubljanskega. Tudi ta predlog je bil sprejet. Po končanem dnevnem redu jo bilo nekaj novih udov sprejetih v društvo.
(Prvi roj) je dobil dne 15. t. m. naš umni čebelar Martin Kovačič iz Mošenj. Akoravno je letošnje vreme čebelicam neugodno, tehtal je ta natorni roj vendar 1'/, kg.
(Leonova družba.) Število članov te družbe, ki ima namen pospeševati krščansko vedo v Avslriji, je v jednem četrtletju obstanka precej naraslo in znaša 550 ; podružnica na Tirolskem šteje 150 članov. OJseki za pravno in socijalno vedo, zgodovino, jezikoslovje in slovstvo že delujejo; že v tekočem letu izide več zanimivih spisov. „Oesterr. Literatur-blatt", ki izhaja že v dveh polr.h, vidno napreduje, kar priča, da je bila kaj srečna misel, izdajati tak list. Družba si pridobiva tudi v najvišjih krogih pri-znaujo. Meseca aprila je presvetli cesar vsprejel predsednika in njegovega namestnika, ki sta mu poklonila prvi spis družbe, pisma maršala Radec-kega, ter izrazil veliko zanimanje za družbo. Nadvojvoda Albreht je kot podpiratelj naklonil družbi 1000 gid., tepelski samostan premonstratov 100 gld., grof Fr. Ledebur je pristopil kot član. Poleg teh so med člani mnogi dostojanstveniki. Člane vsprejema generalni tajnik Leonove družbe na Dunaju, I., Bartensteingasse 13.
(Ljubljansko trgovsko obrtniško in podporno društvo) nam je doposlalo poročilo o 54. poslovnem letu od 1. januvarija do 31. decembra 1891. Društvo je imelo 9 častnih, 52 podporn:h in 495 pravih članov, od teh jih jo bilo 228 v Ljubljani, 328 izven Ljubljane. Podružnice ima društvo v Celju, Kočevju,. Celovcu, Kranju, Litiji, Mariboru, Ptuju, Radgoni, Brežicah, Rudolfovem, Beljaku, Vtlikovcu in Slov. Bistrici. Snupno premoženje je znašalo koncem 1891. leta 78.439 gld. 18 kr., in sicer bolniški zaklad 38.423 gld. 94 kr., podporni zaklad 40.015 gld. 24 kr. Dohodkov je imelo društvo 6375 gld. 89 kr., troškov pa 5250 gld. 68 kr.; z
izrednimi dohodki se je imetje pomnožilo za 2029 gld. 40 kr. Za bolnice se je izdalo 4214 gld. 44 kr., za pogrebe 304 gld., upravni troški so znesli 632 gld. 62 kr. Za čisa svojega obstanka Je društvo izdalo 100.070 gld. 12 kr.
(Poziv do posestnikov, kateri so nasadili nove vinograde.) Po zakonu z dne 15. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 143) so iz uova zasajeni vinogradi ali njih deli z najmanj '/^oktarno površino, ki so bili od trtae uši uničeni, ali pa prostovoljno iz nova zasajeni, ako niso nad 25 kilometrov oddaljeni od vinogradov, s tem mrčesom okuženih, deset let prosti zemljiškega davka. Da to prostost dosežejo, morajo posestniki vinogradov najdalje do konca junija vsakega leta naznaniti ali davčnemu uradu ali premer-skemu uradniku, da so zvršili delo. Vendar je tudi dovoljeno, da naznanila v imenu posestnikov izroči deželni odbor skupno iinančnemu deželnemu oblastvu. Deželni odbor torej poživlja vse posestnike, kateri so nasadili nove vinograde, da dotičnemu županstvu naznanijo šterilo parcele, katero ali kateri del so obnovili, nje obsežnost v kvadratnih metrih in davčno občino, v kateri se nahaja parcela. Županstvom pa se naroča, da vsa naznanila do 15. junija t. 1. pred-lože deželnemu odboru, kateri jih bode potem skupno izročil deželnemu iinančnemu oblastvu v poslovanje.
(Novci za ponemčevauje.) Čisto premoženje nemškega „šulvereina" je iznašalo 31. decembra 1891. leta: 461.587 gld. 99 kr.; skupni prejemki 1891. leta so znašali 263.178 gld. 19 kr. proti 268.633 gld. 90 kr. 1890. leta. Za šolske podpore, vzdrževalne troške, učiteljske pokojnine in podpore za gradnje, zlasti pa za ponemčevanje po slovenskih pokrajinah se je izdalo: 216.833 gld. 86 kr.
(Uboj.) Minolo soboto je 25letni Fr. Bakovuik v Hotemažah pri Kranju udaril svojega 64 let sta-rpga očeta z nekim ostrim orodjem po sencih, da se je ta takoj zgrudil in čez jedno uro umrl. Ubijalec je nekda že tri leta slaboumen, pripeljali so ga v deželno norišnico.
Telegrami.
Dunaj, 16. maja. Povodom 50. rojstnega dne nadvojvodo Ludovika Viktorja so mu čestitali osebno cesar, cesarica, cesari-činja-vdova in drugi člani cesarske hiše.
Dunaj, J 7. maja. Bnkovinski deželni predsednik grof Paee je imenovan podpredsednikom najvišjega računskega dvora.
Dunaj, 17. maja. Na predlog dr. Ple-nerja kot načelnika budgetnemu odseku je zbornica dovolila ustno poročilo o državni podpori vsled povod nji pri Planini, Cirknici in Ložu. Stvar se je odstopila vladi z naročilom, naj preišče in nasvetuje potrebno za olajšanje bede. V podrobni debati o dunajskih prometnih napravah sta govorila Garn-haft in Morsey.
Dunaj, 17. maja. Davčna nadzornika Rebek in Zaje sta imenovana višjima nadzornikoma pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Trst, 16. maja. Vodja pomočnih uradov Sirovič je skočil iz petega nadstropja. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico, kjer jo umrl.
Budimpešta, 17. maja. Jurij Krapka je umrl nagloma.
ttJmrll so:
14, maja. Jožefa Lindner, zasebniea, 50 let, Kravja dolina 11, vodeniea.
Tujci.
13. maja.
Pri McUlču: Baron Sehwegel; Iledenig, trgovec, z Dunaja. — Sehaller, trgovec, iz Linea. — Kranje, graščakova soproga, z Dolenjeavstrijskega. — Bratanič, graščak; Perko, trgovec z lesom ; SchifFermiiller, ravnatelj; Vošnjak, inžener, iz Celja. — Rumel, inžener, iz Prage. — Bosman s soprogo iz Bleda. — Müller, trgovec, iz Nemčije. — Šavnik, lekarnar, s soprogo, iz Kranja. — Negovetič z Reke. — Stoinscheg, potovalec, s Štajerskega. — Sagasser, trgovec, iz Bludenca. — llibbert, trgovec, iz Basel». — Hirsch, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Slonu: Weigert; Singer, Fabery s hčerjo; Puchhinger, Gombrieh, Buchwald, trgovci; Kaldern, potovalec, z Dunaja. — Koch, trgovec, iz Trsta. — Deutsch, trgovec, in grof Rudolf Chorinsky, dvorni svetnik, iz Gradca. — Schüller, višji nadzornik, iz Beljaka. — Fatschitsch iz Radeč. — Ferenčič iz Budimpešte. — Fischer s soprogo z Reke. — Waida, davkar, iz Vel. Lašie. — Hercel, župnik, od Sv. Križa. — Pour iz Basnie. — Lukšič, potovalec,- Lccke«chik, trgovec, iz Brna.
—	Grašek, trgovec, iz Kamnika.
Pri Južnem kolodvoru: Kink iz Gradca. — Hof-bauer iz Mozirja. — Lebenbaum s soprogo od Sv. Frančiška.
—	Medvešek iz Trojan. — Golubič iz Zagreba.
Pri bavarslaem dvoru: Kngel, uradnikova hči, iz Trbovelj. — Haberle, trgovski pomočnik, iz Kočevja.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 17 0", za 3 3° nad normaloin
Stanje avstro-oger.ske banke
dne 15. maja 1892.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 404,153.000 (— 6,162.000) Kovinski zaklad „ 245,396.000 (— 59.000) Listnica	„ 151.085.000 (— 7,231.000)
Lombard	„ 22,985.000 (— 740.000)
Davka prosta bančna rezerva	gld. 47,681.000 (+ 6,222 000)
Najboljša
sedanjosti je	166 6 -6
Austria-brizgalnica
izdelana po zistemu c. kr. kmetijske družbe dunajske (patent bratov Neehvile). — V zalogi pri izdelovateljih:
Brata Neclivftlc,
DUNAJ, V/l, Ziegelofengasse 1,
tovarna za izdelovanje kletinih pristrojev, brizgalnic in najraznovrstnejših sesalk.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(is) 35 zobozdravnik	(3)
pri Hvatlcckcga mostu I. nadstr.
Denarna obrtnijska pomočna družba.
Redni 36. občni zbor obrtnijskega pomočnega društva, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, bode v četrtek dnč 26. maja 1892 dopoldne ob 11. uri v mestni dvorani.
I>nevni red:
1.	Letno poročilo in računski sklep za 1. 1891.
2.	Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov.
3.	Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta.
4.	Volitev odbora za pregledovanje račuuov leta 1892 (§ 15 pravil).
5.	posamezni nasveti udov.
Ravnateljstvo obrtnijsko-pomočnega društva,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, V	v Ljubljani.	250 i {
^ooeo^eooeoeoeeeeooeoooe^j
epa mladinska knjižica.'
POMLADNI GLASI .
posvečeni slovenski mladini. II. zvezelt.
Uredil Anton Medved. — Založil Cirilski. Tiskala „Iiatol. TIskarna".
Knjižica obseza 100 stranij in je zaradi lepe oblike in mikavne vsebine zelo primerno darilo mladini ob praznikih, godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. Prodaje ae v „Katoliški Bukvami" mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr. Pismena naročila sprejema tudi Anton Medved v ljubljanskem semenišču. — I. zvezka je še nekaj izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj
I > u ii a j 8 k a borza.
X>n6 17. maja.
Pa pirna renta 5 °/o, lri % davka ....	95	gld.	70 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	,	10 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....112	„	60 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	75 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	990	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld. .......	318	„	25 „
London, 10 funtov stri........119	„	75 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	50'/,.
Cesarski cekini....................5	„	65 ,
Nemških mark 100 ..................58	„	62'/,„
Dn6 16. maja.
zlata renta 4%.......109 gld.	80
Ogerska papirna renta 5 %......100	„	50
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	50
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , ,	141	„	30
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184	„	50
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/«*	100	„	30
Kreditne srečke, 100 gld.......187	„	50
St. Genois srečke, 40 gld.......63	„	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	60	„
Rudolfove srečke, 10 gld. ......	22	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........63	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	.	—	.
Akcije anglo-avstrljske banke, 200 gld. . .	149	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	83	„	—	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	26	„
Laških lir 100 ....................45	„	—	„
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I„ Wollzeile štev,
) —"— - w —. - Wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
■V Razna naročila izvrš<5 se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike propinaoijske zadolžnloe. 41/« % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Prontese za žrebanje dne 14. maja!
Ogerske srečke, ¡t^i^V^
Glavni dobitek 120.000 gld. av. velj.
Ogerske hipotečiie srečke
a gld. I1,, in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 50.000 gld. av. velj.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeilö.
Tis'? „Katolike Tiskarne" v Ljubljani,