24. Številka, Ljubljana, nedeljo 30. januarja. IX. I eto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 3 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do _ . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2<> poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Loka ali Predel. (Spisal V. C. Supan.) II. Gotovo, tudi nij bilo mej družim potrebno, da se je gospod Teuschel spominjal v seji našo žive agitacije za loško črto, ker ta agitacija je uže obče znana; in ali so bori-telji Predelske črte morebiti roke križem držali ? V celem tako imenovanem fulminantnem govoru pak se vendar no najde niti jeden orakeljski izrek, samo prazna slama se mlati. Morebiti bodemo mi pozneje v kacem članku kakovo pikantno epizodo naveli. Mogoče nam je kaj tacega, ker mi smo takoj od začetka, kar je razumljivo in gotovo splošno znano, prvi udeležili se boja v vprašanji, ali bi se zvezalo tržaško mesto z osredjem monarhijo šo z jedno drugo železniško črto, katera naj bi se delala ali črez Predel aH črez Razdrto (Praewald), — Loko — Lauens-dorf (Celovec). Ta uže dostikrat obravnavani predmet pak se je sedaj vendar toliko razvil, in to zaradi samostojnosti, obj ektivitete ter temeljitega in vestnega razum ljenja subkomitejevega železničnega odseka v državnem zboru, da gotovo od Predelske črte nikdar ne bode več nikacega govorjenja, da bode namreč jednako mnenje vodilo celi visoki zbor pri sklepanji Predelske železnice. Ali bode gospod Teuschel odložil svoj mandat kot drž. poslanec, kar je sicer obljubiti moral ali ga ne bode odložil, e' est egal. Jako nas veseli, da so ravno sedaj trža ški podesta in še dva mestna svetovalca po tovali na Dunaj, da store daljne potrebne korake v prid loško črte. I peticija tržaškega „progresso" za brzno izpeljavo črte Loka-Trst bila je v seji 25. t. m. državnemu zboru predložena, ter potem takoj peticijskemu odseku izročena. In ne čestitih mestnih svetovalcev tržaških, temuč večino trgovinske komore smemo obdolžiti, da bode morebiti kriva, če se ne bode zidala no Predelska in no Loška železnica. Bil je čas, in to je bilo meseca marca 1870, ko nij bilo ne mestno starešinstvo niti kdo drug zavzet za loško črto. Le mi jedini, sami z našimi konsorcijal-nimi soudi bili smo, kakor Danijel v levovej jami proti Picdelskej črti. Pozneje so velečestiti mestni svetovalci tržaški in velika večina Tržačanov pristopili s polnim prepričanjem k loškemu projektu. Ostala pa je v tej dobi jedino le naša lepa sestrica Gorica ekskluzivno le za Predel. Mi se nikakor ne čudimo o tem, ter še hvalimo Go-ričane in to le v tem oziru, da so se tako gorko potegovali za svoj kraj. Ali včasih je človek tako navezan na kako fikano idejo, da vse kar je bo\jši, spregleda in stoprv s časom vsled druzih okoliščin pride do pravega prepričanja. Tacih slučajev je v človeškem življenji prav mnogo, tedaj tudi pri železnicah, pri trgovinskoj politiki, sploh pa pri politiki itd. In Tržačani, kateri so prej Predelsko črto smatrali kot jedino zveličalno, začeli so se vesti kot „celiw možje na čelu jim velečislani podesta tržaški, z mestnim sveto-valstvom vred, ter so, kakor uže rečeno prepričani pristopili k novemu prej neznanemu projektu. Da, mi poznamo našo avstrijsko Nizzo in želimo jej, gotovo ravno tako, ka kor vsak Gorica n njen razvite k. Z našo navadvo previdnostjo, ne da bi se pre hvalili, bili snio uže davnaj te misli, da bodo došel čas, ko bodo pristopili tudi Go ričani, k loškej črti, — kakor so čestiti Tržačani. Sedaj je pak ta čas došel, čas odločilen prijateljem našim na Goriškem. To hočemo jim v kratkem razložiti: Od Predelske črte nema Gorica ničesa pričakovati, ker o toj črti bodo prav kmalu vsi akti sklcneni. A žalostno pa jo, da nas nijso Goric n ni s Tržačani vzed takoj razumeli v zadevi črte Trst-Razdrto-Loka-Lauonsdorf (Celovec). Goričani so vendar vedeli, da smo mi največjo pozornost obračali iz Gorice ven na glavni kraj Razdrto, Ne Črta Trbiž-Gorica, temuč Gorica-Razdrto — v tem tiči središče z vsemi bodočimi konsekvencami te italijan-sko-orijentalske železnice in ravno tako neposredna zveza z Gorico proti zahod-nej Avstriji, Lincu, Pragi itd. itd. In sicer iz Razdrtega, ki je kompas, ki kaže 82 vetrov (Windrose) in na vse stranisveta! Kam pak od Predela?! In vsak dober stra-tegik mora priznati, da je ravno Razdrto najvažnejši strategični kraj, odkoder se bodo iz-peljavale najimenitnejše roehir-črte; in kakor pomen nij imelo Razdrto (rraewald) v nečem momentu 1. 18G6! Koliko bi bila takrat vredna tamkaj kaka postaja, in kako bi bila taka postaja važna za vojaške namere. O joj! Nehajte! Pogled zvedenca in pogled z očali na zemljevid razjasni vso, treba je le čisto in odkritosrčno pogledati. Da, Gorica-Razdrto in ne Predel, za to črto naj so Goričani vne-majo, kakor so dokazali uže izvrstni inženir pl. Stidcnhorst in mi drugi v mnozih spisih. Ker se je tedaj o tem velevažnem predmetu, namreč o železnicah na južnem ter južno-vzhodnem in južno-zahodnem kraji monarhijo uže toliko pisalo in govorilo, nočemo tedaj te stvari še ponavljati. V naših južnih krajih monarhije morale bi, kakor smo v me-rodajnih krogih uže tolikokrat poudarjali, namreč proti adrijats komu, egejskemu in črnemu morju, kar najhitreje jo moči zi- Ms tek« Mladi Slovak. (Slovaški spisal Ivan Kalinčak) VI. (Konec) Tiho, zamišljeno je prišla četa junakov slovenskih iz mesta Trenčina in ravno koraka na celo morje Dlugoševih najemnikov. Zastave so jim dolgi, po vratu viseči lasje, a tvrd zid inladeniske prsi. Prvo sobice se jo razlilo po dolini Vage in ogledalo se v bistro zrcalo srebrno reke, da-li je lepo oblečeno in nakin-čano. A trenčinski junaki so se se-li z vojsko Dlugoševo in nastala je strašna bitka, .ledni kose okolo sebe, drugi jih pričakujejo in odbijajo smelo četo. A najbolji junak gleda s trenčinskega gradil, kako njegovi drugovi padajo, kako jih sovražnik nemilo seka. In pomrači se mu pred očmi, stisnejo se mu prsi, ko zapazi, da je pala rudeče-bela zastava, ko začuje, kako sila sovražnikova od radosti vriska. Kaj ? da bi šel njim na pomoč, ki so te k smrti obsodili? — Da bi pustil pasti, kar si doslej za sveto držal? — Križalo se je po glavi juri akovej in prsi se mu zopet razširijo, veter potegno skozi ozko okno in mu dvigne lase, kakor da bi hotel poleteti. In soženj se opro ob vrata kakor besen in z neznano močjo dvigne teška žele/ja, iztrga prvemu stražarju iz rok teški meč in ne beži, nego leti s pe-rotimi sokolovimi na bojno polje. Ali tu nij več videti junakov trenčinskih, sovražna sila jih je posekala. Silni mladenič udarja in seka sam okolo sebe, ne vedoč kako, in pride do svojih drugov, zopet ne vedoč kako. In tu je bil tožen pogled za mla-denča: stari Svetoš so bori in brani — ali sovražnikov meč mu razbije glavo, a slab in J omamljen starec zagleda sina, da se mu bliža. In pomrači se mu s krvjo obliti obraz, a bleda ustna zašepečejo : „Kri moja in kri bratov tvojih naj to proklinja do tisočega koljena!" — in izpusti dušo. Stanislav se okameni, kakor da ga je strela opulinola, ali kmalu reče: „Zvedel boš vse, kadar se tam najdemo. — Z bogom!" Noge se mu zašibe, iz očij mu padete dve debele solze; sklone se, poljubi očeta na ledeno roko, iztrga iz nje meč, skoči na očetovega konja in zavpije: „Za menoj, za menoj !" In radostno odjekne: Stanko! Stanko! dati se železnice, ker to ravno je veliko vprašanje avstrijske moči, in za boga! — saj vendar nijsino nikaki kratkovidni ali „kirchthurm-politikarji". Ker smo pa nekdaj Tržačane vabili, da pristopijo k našej vzajemnej ideji, katero vabilo je bilo tudi za nas vspešno; ravno tako podajemo tudi sedaj Gori-ianom bratovsko roko, ter upamo, da nam je ne bodo hladnokrvno odbili in to temveč, ker nam je velečestiti in pogumni predsednik trgovinske zbornice goriške osobno T Gorici ob svojem času obljubil, da ako bi nadeja uresničenje Predelske železnice jih popolnem varala, bodo pristopili k loškej črti, da postane potem parola „Gorica-Razdrto". Tedaj ne bodite bojazljivi, sedaj je došel čas! In potom: Viribus unitis! Povsod konflikti. Iz Dunaja 28. jan. [Izv. dop.] Ustavoverna stranka je skušala vse svoje moči zjediniti in kompaktno z minister-stvom se ustavljati ogerskini zahtevam glede užitninskcga davka, colnine in sploh nove nagodbe z Ogersko. Magjarski listi so se takoj iz početka posmehovali žuganjem ustavover-cev. Na Ogerskem dobro poznajo naše „Pa-penheimerje", bolj nego bi bilo želeti. Magjari vedo, da je takozvana ustavoverna stranka čudna zmes ljudij, kateri le tako dolgo skupaj drže, dokler vedo, da jih čuva ves vladni aparat. Politično prepričanje se tu redko nahaja, tem bolj navadno kruhoborstvo. Magjari vedo, po kacih potih je to ministerslvo prišlo do krmila; saj je sam Lasser priznal, da se imamo Andrassvju zahvaliti za propad grofa Hohemvarta. Nasledek tega je, da smo zdaj proti Ma-gjarom v jednakem položaji, kakoršnega je o svojem času bila ustvarila nesrečna roka Beustova. Magjari delajo jedini in složni, Tisza naslanja se na kompaktno, ogromno večino ogerskega parlamenta. Lasser je skušal tudi v našem zboru razne ustavoverne klube v jedno močno maso združiti. Ministri so šli v vse tri klube in ko bi človek le po vnanjo stih sodil, moral bi tačas res misliti, da kakor lani v Pešti se letos na Dunaj i iz treh klubov napravi samo jeden ministerijalni. No mej ustavoverci je preveč takih, katerim so osobni interesi prvi; preveč je ministerskih kandidatov. K temu jo prišla bolezen Lasserjeva in od tega časa je vedno večji razdor mej ministri in njihovo stranko v gospodskej in poslanskej zbornici. Gospodska zbornica je v tajnih sejah se pogovarjala zarad ogerske nagodbe. K tretjemu posvetovanju so se tudi ministri povabili, a odgovorili so pikro, da gospodska zbornica nema dati ministrom bodi si kacih vodil. Nastal je tedaj k o n f 1 i k t mej vlado in gospodsko zbornico, ki je vendar do-zdaj bila najpokornejša in najzvestejša podpi-rateljica ministerstva. Gospodska zbornica je kloštersko postavo v nekaterih točkah izpremenila. Konfesijonalni odbor poslanske zbornice je sklenil, pristopiti tem spremembam, ter državnemu zboru nasvetovati, da se postava sprejme tako, kakor je gospodska zbornica sklenila. Minister Stremajer pa je odboru včeraj naznanjal, da ministerstvo te izpreme-njcne postave nikakor ne bode predložilo cesarju v sankcijo. A odbor ostane le pri svojem sklepu. To je tedaj drugi konflikt. Finančni minister Pretiš hoče, da državni zbor sprejme od njega predloženo postavo, po katerej se ima kolek in pristojbine povekšati. Postava bi najhuje zadela nepremakljiva posestva, grunte in hiše. Minister sam računa, da bi vsled te postave koleki in pristojbine vsaj štiri milijone gld. več nesli erarju, nego sedaj. Naravno, da se tudi mnogi poslanci ustavoverne stranke boje potrditi tako postavo, katera zopet večja bremena naklada, mesto da bi se uže preteška dozdanja bremena olajšala. Minister pa žuga, da odstopi, ako se postava ne sprejme. Radovedni smo, ali se mu res še jedenkrat posreči, da svoje verne duše spravi pod ministerijalni klobuk. Debata bode vsakako huda, tudi slovenski poslanec Pfeifor se je dal kot govornik proti postavi vpisati. Tedaj povsod konflikti, razdor in prepir v vladajočej stranki, in tako ministerstvo hoče srečno razpravo dognati proti zjedinjenim Magjarom! Turki nazaj bežati, morale so vojne turške ladije na vstaše streljati z morja na obalo. Isto se brzojavlja starej „Pressi," katera konstatira, da je morje avstrijsko, da turške ladije nijso smele z avstrijskega morja streljati, da je tukaj tedaj eklatantno oskrunjenje mejnarodnega prava. Ali bode Avstrija iskala od Turkov zadostenja ? „Pol. Corr," se poroča, da je vodja vsta-šev, Sočica, Turkom pri Siltnici ves živež vzel. Iz Bosne poroča „Pol. Corr.u, dajenaŠ Hubmajer s C00 možmi IG. januarja Turke premagal, a potem prebrzo naprej drl in potem od turške premnožine pri Čadjavici po hudem boji prisiljen bil nazaj umakniti se. Vsled tega, da srbski agent Pelagic" proti njemu agitira. Upamo, da se poslednje ne bode obistinilo, ali vsaj kmalu popravilo. (Glej denašnji naš dunajski telegram. Ur.) Iz Grške se poroča, da se je v Atenah osnoval odbor, ki je z veličin vspohom in z navdušenjem začel pobirati za (pribegle) Her-cegovince. Načelnik odbora je sin admirala Canaris. Oklic jako toplo zagovarja solidarnost vseh vzhodnih narodov. — Ta novica utegne za možne dogodke na spomlad važna biti. Do-sedaj so si razni faktorji prizadeval', Grke v sovraštvo do Slovanov spraviti. Še se nij „posrečilo," kakor je videti. Jugoslovansko bojišče. Iz Dubrovnika se 28. t. m. „Tr.Ztg." poroča: Predvčerajšnjem je iz Trebinj z dvema pogorskima kanonoma izmarširala jako mnogoštevilna turška vojska. Napadena je bila od vstašev, ki so bili pa odbiti, ter so se nazaj pomaknili v Buković. Ravno ob tistem času bil se je boj mej drugo turško vojsko in vstaši pri Neumu. Tukaj se je boj končal s popolno zmago vstašev. Turki so bežali nazaj, in da so mogli Politični razgled. !\«>tr«iiil«» «l«k£c*l€N V Ljubljani 29. januarja. Notranji položaj naše politike na Dft-nnji uže spredaj kot članek stoječi naš dunajski dopis dobro obrisa. A novine dunajske nam tudi še dogodek pripovedujejo, novo „nevarnost," da se ministerstvo Auor-spergovo razbije. V klubu „Fortschritt"-poslancev je namreč finančni minister Pretiš stavil svoje kabinetno vprašanje pri priliki pogovora o novej postavi obdačenja štempeljskih pristojbin pri vlogah; rekel je ustavovenrim poslancem: ali se izrecite z a postavo, ali pa jaz ministerstvo odložim, če ta postava v zbornici pade, s katero tri milijone goldinarjev dobim vsaj za obresti posojila, ki ga bode treba za pokritje deficita najeti. Ali nemški ustavo verni „naprednjaški" poslanci so dali v klubu ministru nezaupnico s tem, da mu nijso pritrdili. Ino uže javka „N. Fr. Pr." tako-le: „Omajanje ministerstva v tem tre-notku, ko ima ono v odločilne razpravo z Ogerskim vstopiti, in to omajanje prouzročeno po istej ustavovernej stranki, ki si uže (Dalje v prilogi.) — sovražniki zakriče: Stanko! Stanko! in gore odjeknejo goram in doline dolinam to znano ime na junaškem mejdanu. Mala je četa junakov trenčinskih, ali ljuto seka z mečem, besno bode s sulico in razgnana in razdrobljena je sila Dlugoševa, katerega je oboril dedovski meč v roki Sta-nislavovi. VII. Mnogo orožja in plena je Trenčincem, akoravno je njih ostalo. Rokovo so vzeli, ali vendar vsi žalujejo, ker se nemajo na tem svetu več nobene pomoči nadejati, ker jim je zmanjkalo mladega brata, čegar ime je bilo strah in groza sovražnikom! Milota je zbral okolo sebe ostale starešine in njim govoril: „Jedno veliko delo, jedna velika služba rodu storjena, briše vsak greh preteklosti, palo v roke samih malo ter ugasuje vsak spomin nanj. Slava torej Stanislavu — on nas naj vodi, ker akoravno nas je malo, bode njegovo ime dopolnilo naše sile!" Ali Stanislava nij nobeden več v slovenskih krajih videl. * * Po bitki pri Trenčinu, ko je tiha noč razprostrla svoja temna krila nad široko zemljo, a bledi mesec pogledal z žalostnim očesom tožne nasledke del človečjih, ki jih vrši v svojej slepoti in zavisti ta divni, po božjej podobi ustvarjeni rod človečji — in skopal si bledo lice v bliščečej površini s krvjo napojenih poljan, — bilo je videti mla-denča, kako tiho in počasi po važkej dolini koraka. Najprej gre na bojno polje, poklekne tam k jednemu mrliču, začne nekaj šepetati, kar bi ga niti mesec, ta pouzdanik nočni, razumeti mogel, vstane zopet in gre po važkej dolini dalje in tam, kjer se je uže začel grad trenčinski očesu njegovemu gubiti, tam postoji malo, teško vzdahne, dvigne roko in reče: „Z bogom doline, bregovi in gozdi, mili logovi in plodno njivo, tiho vasi in dobri ljudje, ki zastonj boljših časov čakate, in ve bistre reko in čvrsta zidanja, z bogom, vso mi ostani z bogom! Zašumite jedenkrat prihodnjemu rodu moje poročilo in zabučite do duš mladine naše in razkresite v njenih prsih ogenj sveti in vzvišeni in protresite s svojim šumom njena srca, da se no marec za vsa mamila sveta, za vsa veselja in radosti, posveti jednej jedinoj misli, misli velikej in div-nej, ter pripravi rodu dan lepše pribodnjosti. Z bogom! Z bogom!" Svobodno poslovenil Veličan M u š i d. Priloga „Slov. Naroda" k M. 24., 30. januarja 1876. gove nevednosti smo uže zdavnaj siti. Vpra-1 morajo še jedno celo uro zvunaj v takej hudej sanje je splošno do njega? zakaj ne pošlje j zimi čakati. Ko seje prišlecem razložilo, da pritožbe zoper volitev naprej? — pa zakaj sej je to vse krivda in trmoglavost krajnega šol-tako boji, ob županstvo priti? Mislimo, da bode c. kr. okrajno glavar-j nijso hoteli nič vedeti od nikacega stvo v Krškem našo prošnjo podpiralo, ker je| sevanja postavna in pravična. 14 dnij glavo beli, kako bi vlado najbolj podpirala v njenej poziciji nasproti Ogerskej, — zares, Ogri imajo prav, da se iz ustavoverne stranke norce delajo." — To je tožba glavnega neruskega ustavovernega lista o lastnej stranki. Čudno uže gre; gotovo da dolgo ne more trajati. Vlllfcnjc «1 i-/iiv<«. Srh*k<* skupščina se je nasedela in je baje sama izrazila željo, da se prihodnji torek sesija sklene. Vlada je rada pritrdila, posebno pa knez, ki je moral toliko grenkih požreti. ¥w*aitCO*kt glasi obetajo, da bodo pri volitvah v senat republikanci sijajno zmagali, in sicer zmerni republikanci, ker so celo mesta, kakor Lyon in Marseille zavrgla soci-jalistične in radikalno kandidate in mirne re-publikano postavila. Bonapartisti utegnejo imeti kacih 20 sedežev, kraljevski monarhisti bodo pa zelo pali. sđitffleći študirajo in se pripravljajo, kako bi London branili, ko bi kak vnanji sovražnik hotel se mu bližati. Tvrdnjav sicer ne bodo delali, ali na morji ga bodo od daleč branili. Dop INI. V Begunjah pak, kder bi to izpraševanje Iz Itukcksrft 27. jan. |Izv. dop.11 še več poduka otrokom prikratilo, menda vendar Bilo je v začetku meseca februarja preteklega I pri dekanovoj določbi ostane. leta, ko so se zbrali volilci Planinske občine 2z Ti'Ntii 28. januarja. [Izvirni dopis, j lz It iNkr^ti iim'hIu na Dolonj skem 27. jan. [Izv. dop.J Kakor je uže v zad njem dopisu iz Krškega omenjeno, mislijo nekateri mestjanr, posebno pa tisti, kateri skoraj nič občinskega davka no plačujejo, Krško mesto od kmetov odločiti, da bi imelo mesto samo svoj občinski zastop, svojega župana in svojega tajnika. Ali te njihove na de se ne bodo uresničile. — Naše mesto, od nekdaj nemškutarsko, se je od leta 1874 do denes, po pravici rečeno, za polovico izpre obrnilo. Največja slava za to gre tukajšnjemu pevskemu društvu in njegovim pod pirateljem. Ali o tem denes ne govorim ampak vse za kaj druzega sem se namenil pisati namreč, da vam razjasnim kaki so naši nemčurji. Glavni vodja tukajšnjih nomškutarjev je gospod F. Z.; njegovi pomočniki so pa pravi mameluki. Ko je bil leta 1871 tabor v Sev niči rekel je nam znani gospod J. H. iz Krškega „bon ein deutschcr Tabor ber, da gingeton mir alle". Zagotovim vas, da se bomo v kratkem času šo tudi tejeh mamelukov zne bili in potlej bodo na naših hišah samo slo venske zastave vihrale. In ko bodo zopet volitve za deželni zbor ali za državni zbor, upamo, da se bode naše mesto postavilo na prvo stopinjo mej domaČimi mesti naše slovenske dežele. Kakor naše mesto, tako tudi okolica so prekrstuje. Cirkljanska občina je imela dosedaj svoj zastop v Krškej vasi. Župan je bil gospod Janez Dvornik a pretočeni mesec je bila občinska volitev in bil je voljen gospod Jože Ferenčak iz Gorenjih Sko-pic za župana; zadeli so dobro, ker on je sposoben mož za ta posel; izvoljeni so tudi vrli narodni možje za odbornike, katerim gre čast in slava. Za denes naj bodo skleneno ker upam v kratkem časa priložnost dobiti, kaj več pisati vam. J. E. L. Iz Tloti i<»iM>;a. 27. januarja. I Izv. dop. I Kakor jo uže v vašom časniku oglašeno bilo, so naši volilci zoper uepostavno Volitev, ki jo je župan krojač Pižom vodil, ob pravem času pritožbo vložili. Ker nij na nobeno vižo nič odloka na to pritožbo prišlo, so pritoževalci s posebno vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo urgirali odgovor, in vendar se nič ne zgodi, nič! Na nobeno vižo pa nočemo več tega ncmškutarskega Pižma za župana imeti. Nje- v Planini da si izvolijo novega župana mesto I Ce celo vladni listi pravijo, da bode od evrop-sedanjega. Gomzovega „ata", ki so uže kot J skih velevlasti Avstrija dobila nalog za izvr-župan zdavnaj colo penzijo in križec iz ko-lšenjo reform in pacifikacijo v Hercegovini skr-renja zaslužili. Kandidirala sta za to važne I beti, je kaj verjetno. — Od dne do dne izva-mesto dva kandidata. Narodna sta sicer oba I zevajo se važno reči iz Trsta v Dalmacijo, a vendar je velik razloček moj njima, kajti 1 kakor pred kakimi velikimi dogodki. Sleherni jeden je popolnem za napredek, drugi pa I z ramami zmaje, ki hodi po morskih jezovih, nazadnjašk od pete do ušes. Prvega posta- j kjer se v Llojdove parnike nakladajo zdaj vila si je bila inteligencija ter ga tudi volila, I podolgasti zaboji, o katerih vsak sodi, da so a druzega postavili so si bili kmetski očaueilmorda puške v njih, zdaj zopet iz španjskih po pritisku neke stranke, ki so pa baje za-1 šib pleteni koši, po več tisoč vkup, kateri stran tega čina užo tudi kesa. Po trikratnej [služijo za nošenje streljiva in živeža; na dru-volitvi zmagal je vondar zadnji z jednim glasom I geni kraji so zopet velikanske bale zimskih večino a to ne posebno častno, kajti moral je I kocev. — Ne pozablja se tudi zdravstvenih polog „atovega" glasu še sam sebe voliti da stvarij, kajti skrinj za vojaške lekarnice in je prodrl. — Vladalo je vsled te velikansko I lazarete je ogromno število. Vse te reči civilni zmage veliko veselje v Izraelu a žalibože ne I gospodje oskrbujejo, a ne vojaške oblasti. Ne dolgo. Ovržena bila je vsa volitev, ker izvo-1 ve se nič druzega, in tudi no zve, kakor da Ijeni šo nij bil jedno leto davkoplačevalec kar j vsa ta stvar le do Kotora po morji gre. Vse zakon terja in ostala je brez pravega župana I drugo so samo ugiblje, ugibanj vam pa nečem ter čaka uže celo leto na razpis nove volitve. I pisati, ker bi precej vaš čestiti g. drž. pravd — V občinskej pisarni ter po celej občini palnik mislil: to so „beunruhigende Nachrichten" vlada vsegamogočni tajnik Stixa; g. Gomzovjin bi vas koniisciral „ata" pa pravijo: „Bo že, bo že!" — Da sel Francoski kapitan Barbieux, ki je potone polagajo občinski računi, ter uže ne skliče I val skozi Trst v Belgijo, je uže mnogo pri-nad pol drugo leto nikaka občinska seja; raz-1 prave nakupil in skozi Trst poslal. Prve reči ume se samo po sebi. — Občinska blagajnica I odšle so v četrtek v Dalmacijo. Dobrodelni je prazna do dna — rekli so g. „ata" — da-1 komiteti v Belgiji in na Francoskem podpirajo siravuo se dan za dnevom polni s kmetskimi I ga, kakor snio osobno imeli čast iz njegovih žulji. Izvrstno gospodarstvo je torej pri nas I ust slišati, prav vspešno, tako da bode neko kjer gospodari le g. tajnik Stixa, kitudi uže za-1 liko topov v kratkom poslal vstašem služi, dabi šel s svojo nemško iu laško kulturo I Karneval v Trstu letos nema pravega tija od kodar je prišel. Ivspeha, vse se le po malem giblje; društva iz 4 Vr lulice 27. jan. [Izv. dop.J I še prav malo veselili večerov napravljajo; kaj Nij mogoče verjeti, kako teško se marsikateri I je temu krivo? Mlačnost tržaških dobičkarjev, duhovni po deželi ločijo od svojega starega I katerim je narod deveta briga. Ako nekate-gospodstva, katero so zavzimali poprej v šol-lremu sreča z vso košaro svoje darove da, ne skih zadevah, pri vsakej ugodnoj ali neugod- I da bi bil dotični za betvico narodno omikan, nej priliki skušajo ono zopet urivati. Tako I užo se šopiri in po omiki kliče, katere je sam na pr. je pretečeuo nedeljo cerkniški dekan I najbolj potreben, narod pa pusti na stran oznanil v cerkvi: da se bodo začelo „izpraše- Dokler no bodo tržaški bogataši, mej katere vanje" in deljenje izpovednih listkov za veliko-I se posebno nekdo sili, bolj narodni, imenovali nočno izpoved v Cerknici ob 10. zjutraj, in v [jih bodemo narodni judje Begunjah ob 8. uri in to vselej v šolskem poslopji in sicer v soiskej sobi. Vsak pa ve, I Telegrami „Slovenskemu Narodu". da v Cerkniškej, kakor tudi v Begunjskej šoli j% Maribora, 29. januarja. Denes se je ravno tisti čas poduk, in da to ve* tudi g. j0 tukaj 58 slovenskih volilnih mož zbralo, dekan kot soud krajnega šolskega sveta. I kateri so gospoda notarja dr. ltadeja za Navzlic vsemu temu pak jo ipak tako določil, I kandidata mariborskega, st. lenardskega in in to jako samovoljno in brez da bi se bilLi0Venje-bistriškega okraja v deželni štajerski poprej z g. učiteljem ali s krajnim šolskim I zuor postavili. svetom dogovoril; najmenj nij se mu pa zdelo I £z Dutiftja, 29. januarja. Slavni vodja vredno vprašati, če se rnu-li dovoli šolsko po-1 magjarskega naroda, Franc Deak, je sinoči slopje za to. Naravno je, da cerkniški krajni I ob enajstih umrl. šolski svet nij mogel molčati tacemu samo-1 (Jislejtansko ministerstvo hoče skupno od-voljiiemu činu, ter tudi ne dopustiti, da bi se I stopiti, če so ne sprejme postava o novem zaradi tega »izpraševanja" kratil šolski po-1 šternpeljskem davku od pristojbin, duk. Izjemno je tedaj krajni šolski svet do-1 1 lubrnajerjeva vojna četa B rečno operira, volil to B izpraševanje" le zaradi miroljubja, I Lz BreHc, 29. januarja. Straža, kije a vendar z opazko, da se naj .,izpraševanje" I našo mejo od 2ii. septembra 1872 zapirala BtOprv prične po dokončanem šolskem j proti llrvatskej zavoljo živinsko kuge, jo ven-poduku. Ker jo pa bilo v cerkvi oznanjeno in I dar enkrat donos odpravljena, se tedaj nij moglo takoj odpovedati, prišli so kmetje od daljnih krajev točno ob 10. uri; al DoiimČe stvari. kako začudeno pak so strmeli, ko so zapazili I — (Vodnikove besede v Ljubljani) šolo polno učečih se otrok, ter izvedeli, da •program 2. februarja je: 1. Koncertna ouver- tura, svira c. kr. vojaška godba. 2. Krysovsky — ,Utonula", poje moški zbor s spremlje-vanjem glasovira. 3. Slavnostni govor, govori doktorand gospod Ivan Tavčar, -i. Rubinstein. — Dvospev za sopran in tenor iz opere „Kinder der llaide"; pojeta gospa Drag. Odi-jeva in gospod J. Meden. 5. Lortzing. — Šesterospev iz opere „Car und Zinnnermann" s sprenilje-vanjem glasovira. G. l-orchtgott-Tovačovskv. — „Zone mrak se", poje moški zbor. Po besedi je veliki ples, pri katerem svira c. kr. vojaška godba 4 G. polka peščev vojvode Sachsen-Mei-ningen-a. Na korist muzikalnim potrebščinam čitalničnim je po večletni navadi ta večer vstopnina odločena tako-lc: Vsak ud čitalničin brez razločka, brez omejenja posebne radodarnosti, plača 50 kr., — gost po kakem udu vpeljan pa 1 gold. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Gospodom pevcem) ljubljanske čitalnice smo prošeni naznaniti, da je jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer predzadnja pevska skušnja za Vodnikovo besedo. — (Po s t o j u s k a čitalnica) napravi denes 30. januarja veselico v spomin Valentina Vodnika, pri katerej sodelujeta kapelnika gg. Pick in Stockl. Uljudno se vabijo vsi p. n. udjo in rodoljubi slovenski. — (Iz Starega trga) poleg Loža se nam piše: 23. t. ni. smo imeli pri nas čitalnično veselico (ples in tombolo), ki je bila za naš kraj jako dobro obiskana, dasi so imeli pristop le udje čitalnični. Prihodnjo veselico napravi naša čitalnica 13. febr. h katerej bodo vabljeni udi neudje in zunanji. Tretja veselica pa bodo 27. iebr. in sicer mask ar ada. Prva veselica jo pokazala, da naša čitalnica stoji trdno in prihodnje bodo menda isto potrdile. — (Vabilo na Do se d o), ki jo napravi dunajsko akademično društvo „Slovenija" slovenskemu pisatelju g. J. Stritarju na čast dne 4. februarja 187G. Začetek ob 8. zvečer. Dreher, Landstrasso, Ilauptstrasse Nr. 97. Program je: 1. Slavnostni govor, govori predsednik. 2. D. Jenko : Na morju, zbor. 3. C. Umlauf: Srca veselje in žalost, koncert Roverie za 2 citre, igrata gg. Iv. Sicherl in E. Benedikt. 4. J. Kocijančič: Oblačku, zbor z bariton- in tenor-solo. 5. Roris Miran: Izgubljeni sin, deklamuje g. Fr. Stajer. 6. C. Mašek: Pri zibelki, čveterospev. 7. Ljubezen do domovino na tujem, govori g. A. Sterle. 8. A. Nedved: Beseda sladka domovina, zbor s čve-terospevom. 9. Boris Miran: Pri Kritonu, klasična podoba, predstavljajo gg. Fr. Stajer, J. Vrhovcc, Fr. Ilajek in J. Karlin. 10. Fr. Ger-bic: Mojemu narodu, zbor z bariton-solo. Petje vodi g. Fr. Gross. Dunajska borza 2'J. januarja. Enotni uri uu >,. uik , .. 68 ; .. 70 kr. Enotni dri, doig v arebru . 73 70 1860 ari. pooojii'.' .... 112 40 Akcije aArodne banko . . 886 „ — Kreditne akcije ... 191 , 70 Londoa........ 114 , 35 Napol.......... 9 , 18'/» C. k. cekini ....... n 40 Srebro......... 104 BO Zalivala. Slavnomu p. n. občinstvu, prijateljem in /nancem, ki so spremili nepozabljivcga rauj-oega mojega očeta Janeza Tomeca, hišnega in gruntnegu posestnika, na pokopaližec in gosp. pevcem čitainiie, ki ho mu milo nagrobnieo pc i, izrekam s tem naj t opičjo /.ahvalo. (82) Jakob Tomec. V Ljubljani, 29. jan. 1876. Tri»n» rt*nt* V Ljubljani 29. januarja t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 30 kr.; — rež 5 gld. S9 kr.; — ječmen 3 #id. 80 kr.; — oves 3 gld. 60 kr.; — ajda 5 gld. 50 kr.; — proso 4 gld. JO kr.; — koruza 4 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. GO kr.; — fižol hektoliter 6 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — špeh uišen — gld. 62 kr.; — špeh povojon — pld. 82 kr.; jajce po 21/, kr.; — mleka lltor 8 kr.; govednino kilogram 48 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko nioso 46 kr.; — sena 100 kilogramov S gld. 70 kr.; — slamo 2 gold. 30 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. £3 cd, H S S z* i s- \wm p o -s o j3 O ~ r H -ca g m S ■S, *» P M s © cd M SO rsi 3 cd g*; ~ O ;j •t n < '» s a P « o ■i -i -r 2 3 * £, g*« a o < n < t* 0 2 i g S P a, r.< g Sen; B*S ^2" S. Nt 3 o m faz* S £ B I «5g Sr- eo J: o L /.. —• r^-^u cd ^ 2 Bi £ n2' se ii Is 11 § «11 ■«i! H CD 3 & 2. ju: 't t« < rf s t« a m rs C/l i I s. o j H CD M. k—I — " • t—i < C H-■ 10 P5 ga K3 I O (jej tj C*" liditetu! Neverjetno, ja resnično! y.a Ift in 12 prava angleška, sre- ^iU 1U III I ^ ^1. ln-n:t cilinder ura s pritoernd ver.žico in medailonon^ etinjein, kljnč-kom in peileutitu garaucijimu listom in po vrlin so jedno reserveno steklo za uro. Kavno iste krono-časomorno uro fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50. Samo 18 ali 85 gl. Bf"iS8SS anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi fic verižica in garancijni list. wt| mn 10 0*l prava angleška srebrna pmiiu *«J ."-»'• in «>gnjo-pozlačena kro- nomuter-ura z verižico vred, z usujatim etuijoni in garancij ni m listom. Samo 16 ali 17 gl VSSffltl lea-remontir-ura, najmočnejšega kalibru s kristalnim steklom. Samo 14 ali 17 gl. vegsi srebra in ognjo-pozlaćena, polog vratna verižica in garancijni list. w„mn q|"| ir\ prava angleška fino ognjo-► ^flllUJ * pozlačena srebrna krono- meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailiraua, poleg tudi šo fina verižica, medailou in garancijni list. Samo 18 ali 20 in 25 gl najfinejša srebrna prava angleška ankor-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, uanjati etni in garancijni list. Samo 20 in 25 gl. r^riZi ključka zi naviti, poleg verižica in medailon. Samo 40, 50 in 60 gl. *». za damo z dijamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. srubiiia remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana. Samo 23, 25, 27 gl. S™ tiiioo, medailonom in garane.ijinm listom. Samo 35, 45, 50 gl. eem. Samo 200 300 gl.Svk'lk8,S aometer z remontirniiu dvojnim plaščem in kri stalnim steklom. Raznu tega pak še vsako vrsto drugo l od ka cega druzega anonoirane ure In gotovo cenejši. Atslie:' za popravljanje. Stare uro, dostakrat proljubi drtižbinski menlkl popravljajo se, ter onove. Cene po 1 janja s pelleino garanO^Oi gld. I..ri0, 3, 10 gld. Samo <>0, ?57 100 gl. i"' po ■av do Zlatnina. Od c. kr. kovnitinega urada na Dunaji kot pravo izkušeno. Prfttfaiii. l*rstani za dame gl. H, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Prstani n pečatnikom za gospodo gl. 8, 10, 11, 12 do 510. Porotni prstani gl. !>, 6, 7, 8. '/.lat«' verižice za ure. Verižico, kratke s ključkom gld. l , 20, 25, 30, 3o do 80 v veakej obliki. Verižice, dolge /, gladkim ali ('acijoniranim paha-čem z biseri g>. 28, 3';, 35, 40, 50, 66, 60, 65, 70, 80 do 150. Klali meda i Joni za gospode in dame. S pravimi kuuienjt gl. 14, 16, 18, ^o, 24, 30, 35, 40,45, 60; Klate garniture. P.rožo in uhani ^1. IH, i'O, 24, iO, 3i>, 40. S pravimi kamen ji ali biseri gl. 36, 40, 4f>, 50 do 20 . / dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200. Klati ailsaisi. liOćneči za obroke gl. 1.26, 1.60, 1.75, 2, 3 se ali Biroi kam-nički-v. Uhani, dolgi »li okrogli se ali brdl k inča, gladki ali p i so pravi in ktime.tijčkem aH pa v obliki sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 80. Iloutoni i, dijamanti ali hrilunti gl. f>0, r>5, 90, 1U0 do 600, Klate giuiibe za keiiitaete in uiaiiM«kte. Z dragocenimi kanionjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Klate broze. Knojno najnovejšo obliko gl. 12, 15, 21 do 25, S slikami gl. \t, 1;», 16 do 4). Klati Križići. gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12. Sč biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 26. '•'.'ade iirMiie Iftle. V različu h i blikah, .lokey, Sport itd. od gld. 5 do 30. Se dragocenimi kamenički od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150. Klati brazletl, Gladki ohroćki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, ao do 60. Se pravim kaineiijćkom ali biseri gld. 30, 36, 40, 60 do 80. Sč brilanti od gl. 80 do |SO0. izvrše so v 24 urah proti poštnem povzetku ali pi'ipostljtitvi novcev. Nt zalitevanjo razpušiljajo s^j tudi ure in zlatnina proti poštnem povzeiku za Izbiranje, tor se za neobdržano vrača donar nazaj. ■H Mojc cone so ved: o nižje, kakor najnižjo povsod, tcv zahtevam dobioka le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žele novi; uro in zlatnino naročiti, Vsi, kateri stat o uro ali staro /. atnino za novo izmenjati Bole, so uljudno prosijo, da se obrnejo na mojo firmo. (26—1) Philipp Fromm, iabrikant ur in zlatnine, EothenthurmstrassG štev. 9, nasproti V7ollzeile, DUNAJ, ^.aj »*e ne po/.alil iia*il<»v. c. I priviligirana falrika za fi o o y o in snrogatno kavo, fabrika za šampanjevec in vinska kupčija Svarilo slovenskim, gospođin jetrn! Nij dvomiti, da je marsikatera slovenskih gospodinj uže slišala o tako zvanej Vfnnk-knti (kofotu), ki se nam za drage denarje iz tujega uvaža. Morebiti si ga marsikatera uže kupuje. (»otovo pa jej nij znana prava vrednost one kave. Meni in pa nekaterim zdravnikom je se posrećilo pri omenjeno) kavi zaslediti nedostojno sleparstvo. Fraiik-kava druga nij kakor neka zmes z britkim koreninjem enrijttnntitn in tedaj ravno zavolj prevelikega dodatka encija-novih korenin toliko dražilno deluje na človeški trebuh in drobovino in jo tedaj ne samo brezkoristnu za zdravje, marveč škodljiva. Na dalje nema Frank-kava nobenih redivnib močij v sebi in tedaj zasluži, da jo popolnem zavržemo. Namesto ove slabo kave priporočujem svoje turaf/atne kave, zlasti pa /it/tur frarc. To so narejene iz fig in so jako primerne kot dodatek k pravej kavi, da se pri denarjih varčuje. Moje razne sorte figove kave so pridelane iz najboljših fig, kakoršne so Sultaii-iigo, in na svitek nabrane fige; figova kava nema nič encijana v sobi, nič grenkega, diši izvrstno lepo in fino, se sladko knša, pospešuje probavljanje in daja sploh človeku zdravo in močno hrano. Figova kava je užo sama ob <-ebi sladka; zato se pri njej potrosi menje cukra in prihrani znatno na denarjih. Vrh tega vpliva figova kava lebko razkrojilno, hladilno, in tanjša ali redči sok človeškega telesa, kar delovanje srca in drugih krvnih, potem prebavalnih itd. organov vedno pri pravem redu in pravilnosti obranuje. Na mrzlici bobu, potom na živcih bolehttl ali nervozni ljudje njo slobodito pijejo, kar pri drugih kavah nij pripuščeno, zlasti ne pri gren-kobnib surogatnih kavah, ki so iz tujega k nam uvažajo. Navadnej kavi, mešanej z mlekom, dodana figova kava onej množi redivno moč in tokno zlasti otrokom, ki so v rasti zaostali. Nasvetujem gospodinjam rabiti figovo kavo tudi namesto drugih navadnih zajutrkovalnih jedil na primer : cmokov, žganjeev itd. Z mojo figovo kavo bodo veliko ceneje izhajale, ljudje pa jim bodo mnogo živahnješi odhajali na delt) in kar je še posebne vrednosti: žeja jih ne bode nadlegovala. Žgaujice, rozolijo in drugih pijač jim ne bode treba kupovati, kar je glede pametnega obnašanja pri delavcih jako imenitno. Spodej pridejani cenik ponuja mnogo vrst mojo surogatno kave, posebno pa priporočujem pri jako nizko nastavljeuej tsave vsem p. n. povžitnikom in trgovcem. Opozorujem zajedno častito občinstvo na moja prava, naturna vina in izvrstne šumpanjevce. mej ceni svoje razne sorte ////<»if Centi je nastavljena v avst. refj.; iz Maribora; za /OO ali BO ki/o po številu paketov vsake vrste, brez odgovornosti za s/>reme»d>o cene ali škodo prejemnikov, l'ermin, rok .7 mesece ali 3"/0 seonto „plačljiv v Maribora". Zneski niz 80 t/Id. se jemljejo s poštnim povzetjem. Zavitek Razne sorte. • kil" Arabska kava, najfinlia v dvojnem zavitku, v rumenem in bolem papirju s črnim tiskom '/n Vi dto. v nagrbančenem papirju s črnim tiskom '/„ Vi Clkorijska kava, zelo fina, v zelenem papirju l žol-timi obrazci v okroglih zavitkih dto. v ploščatih zavitkih dto. po načinu Nadler & Kolb, jako fina, v sivem papirju, v okroglih zavitkih, sladka ...... dto. grenka...... dto. najfinejša francoska, v žol-tem papirju, s črnim tiskom, v okroglih zavitkih..... Clkorijska moka, suha v zabojih .... dto. mastna ...... Clkorijska kava OSO I.uhr, v pisanem papirju . Eebelo mleta kava, jako fina, v vijoličastem svetlem papirju z rumenimi obrazci, v ploščatih ovitkih . Zrnčasta kava, izvrstno fina, v rudečem svetlem papirju, okroglih zavitkih, z zelenim napisom in štajerskim grbom ...... Kava za gospe, v pisanem papirju z rudečimi obrazci, v trivoglatih zavitkih ..... Tri kronska kava, izvrstno lepa, v modrih zavitkih z zlatim tiskom....... Želodna kava, v modrem papirju z rudečimi obrazci . Ječmcnoka kava, zrnasta, v pisanem papirju z belimi obrazci ...... dto. zmleta, v pisanem papirju z belimi obrazci ...... Mokajska kava, izvrstno fina uso Schomvuld, v temno-vijoličnatem papirja z belimi obrazci v ploščatih podolgastih zavitkih ...... Mandoljnova kava, jako fina Magdeburška, v rumenem papirju, z rudečimi obrazci dto. v zelenem papirju z modrimi obrazci Sicirjanska kava uso Bchonwald, v temno-viljolič. papirju z rumenimi obrazci Švicarska kava, izvrstno fina, z vanilijo pomešana, v modrem papirju z rudečimi obrazci, z inojo firmo in rodbinskim grbom dto. uso Clomperlc, z vanilijo, v modr. papirja z rudečimi obrazci dto. z rudečimi obrazci in pečatom dto. v modr. papirju z belimi obrazci Nr. 2 Švicarska moka, jako fina v zabojih Sladko-korenska kava, izvrsto lina, v žoltih ali modrih zavitkih z belimi obrazci po po načinu Tschinkeliiovih sinov Tirolska kava, zelo fina, v pisanem papirju Dunajska varčna kava, v rumemun papirju s črnim tiskom Varčna kava, zelo fina, v modrem papirju z redečim oroslonom, v okrogih zavitkih dto. po načinu Voelkerja, jako fina, v rude-čein svetlem papirju, v okroglih zavitkih Naročnike uljudno pnprnsim, da blatjoeolijo. sorte, koje želijo, natančntsc ustrezati. kr. 12 12 Vit VioVio ti nt i 11 11 — j! Vi v.. H'V. Vi, 1 18 15 — I j /8 /10 I /10 || 12 H 11 12 — V4 V« 1 15 — v» Vi; 1 ia — 1 v». 18V.16 60 IV« VioVin 20 10 50 1/ >/ ti -1; /8 /io ua 17 — iV. Vi.V.t1 14 — ' M ' lil' I' 12 _ t/ ti /io /ta V,0 10 10 BO [v. v. '/»• 12 1/ 1/ 1/ ti i tu /trt 12 — IH /10 /Ol ti 11 ti li /8 /10 i II 1/ 11 ti i It /10 lir. — 12 11 12 50 V. Vi.1/,. VlO 10 19 t 50 Vb Vio 18 j 50 I v. Vto 1 13 j - i/ " /10 I 13 1 50 papirju z belimi Figova kava v pakelnih. Figova kava, zelo fina Ineprnkska, v črnem papirju dto. zelo fina Inspruksku, v bledo-rnjavem papirju ...... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci Nr. 1 dto. zelo fina, v pisanem obrazci Nr. 2 ..... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci Nr. 3 ..... dto. zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci, dalmatinska v rudečem papirju dto. uso Triest, v sivem papirju z belimi obrazci ...... dto. zelo fina, uso Innsbruek dto. posebno fina, z modrim ovitkom in ru-dečim tiskom ..... dto. posebno fina, v modrem papirju z rumenim napisom ..... v finem belem papirju z zlatim tiskom posebno fina, jako lepa v rujavem papirju z rudečhn ovitkom, z zlatim tiskom Za pravičnost teh dveh sort sem porok s 100 gld. Sultan figova kava, imenitno fina, v ličnem zavitku Izloček figovo kave, imenitno fin, v roza papirju, z vožincem obvezan zavitek ..... Indijska figova kava, v ličnem zavitku Prava turška kava s c. kr. privilegiju In varovalno marko, izvrstno fina v prelepem zavitku . . Figova kava, mehko obvita. Figova kava, posebno fina, Sultan, v zabojih ali sodih dto. posebno fina, indijska, v zabojih . dto. jako fina, mastna ali suha, Nr. 1 Nr. 2 Nr. 8 Zavitek v kilo ti. Vi. 1 17 li 1/10 22 jVe Vio'/ia 16 ['/i Vi*Vil M j 1/| VioVn 18 Vi. 14 II t/8 v. v* v« 14 25 kr. Najčistejša figova kava, dto. Vi Vi V« .24-32 Vi V* Va'|21-33 V* Vi 32 U V« !| 32 j V8 V. 19-33 V, V* V. 27 V* V« 25-31 «/4 »/i 24-28 i !• 25—33 17 IG 15 Slovanska kava v ploščatih zavitkih, belo, modro in rudeče ........ Kava iz planinskih korenin v ličnih zavitkih . Evostročna kava, posebno fina, v ličnem zavitku z zlatom in jasnoniodriin tiskom Nr. 1 dto. posebno fina, v ličnem zavitku z zlatom in jasnoniodriin tiskom Nr. 2 dto. posebno fina, v ličnem zavitku brez zlata Nr. 3..... Zdravilna kava v ličnem zavitku /. zlatom dto. dto. brez zlata Kava iz sladnega izlečka (Mata Etatract) zelo fina, ličen zavitek ....... zlasti pri fujovi kavi, ali h<>čij<> mastne ali suhe, natančno naznaniti, da jim zamor&n tudi naj- V. ti J 12 50 Vi •/.j 16 — Vi / ti Is It Hi — Vi '/ */ 15 60 V. Vi 1 14 — Vi V. 16 ."ki Vi 14 5o /i Vs 21 Cenite ra&nili vin. C ne BO r aast. refj. na nevaršino prejemka. Odhuj 3 mesece ali •>'" „ scimto, plačljie Mariboru. pO rcilinh n priubijii /di: jmm0(f#. >' pnmijami Mojo rim* odUbmmm t Monrihm*m» Gvooolmm, Trstu. t4m*mt šgarttteruu itd. itd. Namizna vina. fin litrov uli voilro 12 1 1 17 20 22 38 Vino v butelijah. n I 40 40 45 50 Mariborsko M. ..........10 k**« Mariborsko I. .......... 12 „ Oserko 1*72 i \Vachseiilie iger)....... Ptujsko (Studtberger)........ Franheinisko 1868 Pekorsko (Pikerer) ......... Črcšeiijsko 1.S68 < Kerschharhcr)...... ljutomersko 186H iLutcnberger...... Ona Hodov: 1 sod i 1 vedrom ali pa 66 litre .'J fl. 40 kr., z 2 vedroma ali pa 112 litre 4 fl. 10 kr., z 2»/» vedra ali pa 140 litre 4 H. 40 kr., s 5 vedri ali p« 280 litro 8 ti. « «na /aitojem za bulclije in Haiiii»»n)evcc: 1 nov zaboj za 50 velikih ali 100 malih butelij 1 ti. .">0 kr. Manjši zaboji se zaboji se računijo a 4 kr. za veliko in z 2 kr. za malo buteljo. Le snažni in franko doposlani sodi se v l'/j mesecu jemljejo nazaj. Kitoznojsko j Kittersberger) l;.ulis( Ijsko (Kadisellon Kov arI j unsko | Schmidshergor) Slavičko (Nachtigaller) .Jeruzalemsko (.Jčrusalemcr) Ljutomersko (Luttenberger) .Janožko f.fohancsberger). Vel. Huša : 60 kr. 60 . . 70 70 70 80 „ t W „ I Mala Magi .i", kr. „ g 40 n| it a g P, Cenite čamitanicvcev. Cena r au.str. relj. Odlog d mesece ali .?°/„ sconto, plačljie v Maribora. Premfrani bili m mqji šatnpanjevci na šfunnji , r kratiti. Trstu. MAnvu, 1'tuji , ššiirtlH-rtju itd. 4'arte blancho (liainp. rose a la Louis Kotlcrcr, blanehe I la Veuve ('liipiot . a la Moet Chaudou Vol. HiiSil I M ili t!.. ..i : 1 gld. .'JO kr. 75 kr. 1 „ 80 „ 75 „ 1 „ 50 „ 85 p, 1 „ 60 „ 90 „ 1 . 60 ■ 90 „ Najfinši Ibirgundee, rndeč „ Moscllc Mosseux „ Zlati biser Kizlec . Muškat . Vol. flaSa : 1 gld. 60 kr. 1 n 00 „ 1 n 60 n -) _ ti n 9 . — . Mu I ii ili..i - gld. 90 kr. - »op, - n 90 „ 1 »10/, 1 „ 10 „ Šampanjevec se mora v iiadhi kleti braniti in sicer leže. Najbolje stori, kdor zaboj kakor ga je prejel, postavi na hladen prostor in ga nudi pusti, dokler ga ne rabi. Ifazpošiljatcv se vrši od polovice oktobra do sred decembra in od konca februarja do začetka junija. Prosim tedaj za blagoljno pravočasno narocevanje. 10—3 fi\ Aueliiiiaiiii-ova c. k. priv. fabr.ka za figovo in surogatno kavo, fabrika za šampanjevec in vinska kupčija »iiiili v l.jiililj.ini od 2*>. do 17. jan.: Helena Prelih, 4H I., za jetiko. — Ana Slabona, l>7 L, za vodenico. — Ludovik Novak, .'"> mes., deto železniškega služabnika, za utrpljenjein pljuč. — Antonija Smuk, 65 I., v bolnici za mrzhso. — Franjo Fabjati, 64 t, v rnvnej hiši, za pljučnico. — Jane/. Tomee, 8Q 1., za mrtndom._ đ'aajhra. 28. januarja: Skok iz Mengša. — Franceschi iz Divače. 0berwalder Kmpai iz Št. Petra. Pri »Ionu: Kobera iz Hrastnika. — Cesar iz Ljubljane. — Murgel z družino iz Idrije. - Ogrinec z gospo iz Ljub- a. — Jenkner iz Novega mosta. — Kapic ti Gorenjskega, Pri MailAl: Kaiser iz Dunaja. — Matias lz Gradca. — Renkor iz Dunaja. — Golob i/. Vrhnike. — Prager iz Dunaja. — Schemitz iz Kočevja. — Hostnik iz Dunaja. — Koršič iz Kranja. — Engl iz Dunaja. Pri Zamorci: Klemončič iz Ljubljane. Novi mehovi za ogenj pihati. Todpisani izdeljuje uže črez 30 let domaČim kropčanskim, kamnogoriškim in tržiškim fužinam po obilih skušnjah potrjene, dolgo trpežne mehove, s katerimi se malo oglja porabi in delo hitro in dobro dovršiti zamoro. Kdor potrebuje take mehove na kakoršen način koli, naj jih naroči pismeno ali ustmeno pri podpisanem, ki obljubi, delo prav dobro, hitro in polovico ceneje izgotoviti, kakor pa v Gradci ali na Dunaji velja. ^£SttIjSL Z\ipaH, (27_2> v Kropi na Gorenjskem. I Smrečjevega lesa produkti * ■ — iznajdenca jedinega in samoga fabrikanta Ti Ivana Jurija Kotlića v Herlluu, S Skalitzstrassešt. 7, ■§ in sicer: Coniferen-spirit, Coniferen-zrak z aparatom in .= Coniferen-liker, imenovan i 99ATemštei Toaa§j%*. ° flftllifpi'Oll-^nil'it" 8'u^' za ugnan.io pn revmatizmu, tr-« «,\ T1111' oanje po kosteh, podagro, utrpljenje vsako vrsto, trganje in za omivanje pri slabih otrocih in pri 8 oslabljenim odraslim. HI Stoklenica 1 gld. §■ 3 nnHlTftrPH-7rJl.lf^ S tein J° vsak v Htani v nekaterih " /jU,,v • minutah prav naravni smrečje-gozdeni —i zrak napraviti v sobi. Za bo'ebno na prsih in pljucah se posebno priporoča. Brez aparata steklenica gl. 1, z aparatom stckl gl 9.60. _ i „OonifereB-lik6r" ,:,^;„ „NemSki Toddy". | .Jako dileea, moSivna in oživljena pijača od medicinskih avto- x ritet poskn.šena in priporočena za krča v želodci, katar, bolečine S pri prebavenji. zgogo, hamorhoide, posebno za «1 areo itd. Cena t S ve iko stekleniee e;.d. 1.60. malo steklenico 75 kr. ♦ T Zaloga za f»f««.i.*'A'«» pri ♦ 1"| li. li. li encel-J n, ♦ ♦ -— v Ljubljani, glavni trg. (2—r.) X ♦ - Naročila iz deželo oskrbo so točno proti poštnem povzetku. ♦ Okrožnica. Zagrebška hranilnica v Margaretskcj uliti hiš. štev. 5bl preko poti od pravoslavne cerkve eskomutira menjice na vse kraje, kjer se nalazijo bankovni in denarni zavodi; daje predplače na avstro-ogerske državne odveznice, na delnice in prioritete po državi garantiranih podvzetjih na založnice, kakor tudi na njih vrednostne papire, na kopone na kovani zlati in srebrni denar; prijemi ja vložke, počenši od 50 kr. proti vložnim knjižicam ter jih od dne vloženja naložiije na 7 °/o obresti; pribavlja posojila na nepokretnine iz primernih kamatov in anuitet; opravlja inkasni posel na tem kraju s primerno malo provizijo, in prodaje razne srečke, promese in obročnice na račun c. kr. priv. trgovinske banke v Beču. (31—2) V Zagrebu, dne 12. januarja 1876. Upravilni oćLbor zagrebške hranilnice. Ža predpust 1876!! Salon obleka, jaketa, hlače in vestija ( d gl. 25 do gl. 40 Malonjaket podložen s klothom . . „ „ 14 Salon suknja, dvevrstna, podložena s svilo ali klothom...... „ „ 20 „ Frak, podložen s svilo ali klothom . . „ „ 18 „ Doskinglilače........ „ „ 8 „ \«'*QOOO Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".