245. številka. lil Ljubljana, v petek 23. oktobra 1903. XXXVI. leto. "40 ) da. 26U thaja vsak dan avačer, teimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avatro-ocraka aetolt am vas lato 86 K, aa' pol£letaL13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec S K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem a» dom aa vse leto 94 K, za pol leta 19 K, za četrt leta 6 K, aa eden mesec S K. Kdor hodi sam psaj, valja aa celo leto 22 K, ra pol teta 11 K; aa Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko s«*!, kolikor£enasa poStnina. £— Na naroCbo brez istodobne rpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za sansnlla plafioje ae od peteroatopne petit-vrste po 19 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, 6« * trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ursssiaivo In seravnlatvo je na Kongresnem trga 6t. 19. — Opravnistvn naj se blagovolijo pobijati naročnine, reklamacije, oananlla t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednistvo js Že Vsgove ulice It 9, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Fos&metne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. adsl IO G P0( a iz ištve Uravnavati vse — ne glede na to, ako u" ukoEj rs ali 9 h:ša r pro-2. ure lj- ub nosti \ do Jo iter« Shod slovenskih odvetnikov. Že pred nekaj leti je bil prvi slovenski odvetniški shod povodom uvedbe novega civilno-pravdnega reda pri so-šeih. Takrat je grof Gleispach hotel i vso silo zabraniti, da bi se pri vzkliknili obravnavah prednadsodiščem v Gradcu ue smelo razpravljati v slovenju jeziku, ampak, da bi se moralo >✓ v scu. 37—dsc je tudi preje pri nižjih instancah - razravljalo edino slovenski in so bili tacfi vsi akti spisani v slovenskem jeziku — edino le v nemščini kot poslovnem jeziku graškega nadsodišča. Temu uasilstvu, ki je bilo v kričečem nasprotstvu z vsemi veljavnimi zakonskimi določbami, so se z vso odločnostjo uprli in postavili po robu slovenski odvetniki. Pričel se je oster boj, v katerem pa je po ljuti borbi vendarle vsaj v bistvu zmagala pravičua slovenska stvar. Sicer zadeva glede slovenskega razpravnega jezika pri graš-i nadsodišču še dosedaj ni urejena tako, kakor bi morala biti, vendar se 5< j nikdo več ne drzne, da bi omejeval rabo ali kratil pravice slovenja jezika, ki mu zakonito pristoje tudi po novem civilnopravdnem redu tudi pri apelnih razpravah pred nad-sodiščem. V nedeljo se zbero slovenski odvetniki drugič, da se energično postavki vij.j na branik za prava slovenskega s „ezika, kakor so to storili pred leti. ihko Važna zadeva je dala temu povod, rez ^a Koroškem se odrekajo slovenskemu jeziku vse pravice, zatreti se ga iioče popolnoma ter ga enkrat za vselej iztirati iz vseh uradov, posebno pa že izpred sodišč. Ko se je letos dr. Brejc, preselivši se v Celovec, jel posluževati dosledno pred sodišči edino le slovenskega jezika, je kar zašumelo po nemškem logu, vse je bilo pokoncu in napele so se vse sile in porabila vsa sredstva, da se definitivno zatre vsako slovensko uradovanje na Koroškem, da se slovenski jezik izžene izpred koroških sodišč in se vsakomur zabrani, se tega jezika posluževati napram uradom, specijelno napram sodi- avil-pre- nič- do ka e in Oseminčetiridesetniki. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.) V Čakovcu bila mi je sreča toli mila, da sem vso noč prežil v društvu trške inteligencije. B:l sem priča, kako se je zabavala pri čaši vina. Pri čaši vina je vsak človek odkritosrčen; vsak se kaže takšnega, ktkršen je. Cakovska gospoda ni slutila, da jo opazuje tujec, kateri Bi iž njih govora napravlja verno sliko. Bil je ponedeljek. Ob osm h zvečer igrala je godba na trgu. Kakih petnajst godcev igralo je čisto navadne komade, recimo »evropske«; nič nisem slišal mažarskih pesmi. Poslušalcev in zijačev je bilo malo. £idi, teh je bilo največ, izprehajali so se po tlaku, pogovarjali so se po mažarski, takisto njih dame, a moj Cvetkovics Antal, pred čigar proda jalnico sem stal nekaj časa, govoril i& s svojo obiteljo le po nemški. Trški otrocij bosonogi paglavci in Koroški deželni zbor, odvetniška zbornica, trgovska in obrtna zbornica, občiuski svet mesta Celovca in več občinskih zastopov po deželi se je oglasilo in povsodi odmeva po Koroškem, kjerkoli imajo Nemci premoč, eden edini bojni klic in ta je: Ven s slovenskim jezikom s Koroškega, proč z riiovoslovenščino-i, koje na Koroškem nikdo ne razume! Koroški šovinisti vedo dobro, d a ima slovenski jezik kot v deželi navaden jezik na Koroškem iste pravice, kakor nemški in da bi se ne mogli uspešno boriti proti slovenskim zahtevam, čim bi javno I pred svetom priznali, da je slovenščina I v deželi navaden jezik, jezik, katerega govori ena tretjina koroškega prebival-I stva. Zato so se postavili na stališče, da jezik, katerega govore slovenski Korošci, ni identičen z jezikom, katerega se poslužujejo Slovenci drugih po-: krajin, in da književni jezik leteli — takozvana nova slovenščina — sploh ni razumljiva slovenskim Korošcem. rNo- i voslovenščina" toiej ni jezik slovenskih Korošcev, potem takem tudi ne v de-I želi navadna in se vsled tega ne sme ; rabiti kot razpravni jezik pri uradih na Koroškem. Absurdnost in g'upost teh trdi-i tev je ad oculos pokazal poslanec I Grafenauer, ki je poslancem n°roške ljudke stranke, ki se najljutejše bore j proti ravnopravnosti slovenskega je-zika, dokazal, da se sami poslužujejo one »nove slovenščine«, kateri sicer odrekajo vse pravice na Koro š k e m , kadar hočejo slovenske Korošce dobiti na svojo Btran. In slovenščina ni na Koroškem navaden jezik? Koliko občinskih uradov, koliko posojilnic in drugih zavodov uraduje v slovenskem književnem jeziku, da, celo politični uradi ga ra-b jo naspreti slovenskim strankam. Ali je terej resnica, da je dosihd- b na Koroškem dominirala izključno nemščina kot poslovni jezik vseh uradov? Da je to neistina, je že iz gori rečenega razvidno. Pripomniti pa še je, da se je že pred 20. leti razpravljalo s posameznimi strankami in slovenskimi oivetniki slovenski. Slovenske razprave pred koroškimi sodišči niso torej nikak »novum«! Kako silno pa se je animoznost proti slovenskemu jeziku, pač mnego radi naše popustljivosti, polastila vseh, tudi sodnijskih kregov, nam kaže slučaj v Rožeku. V tem po pol noma slovenskem kraju se je pre-drznil sodnik javno izpovedati, da ne razume slovenski in je celo obsodil dr. Brejca na stroške preložitve obravnave, ker je le ta zahteval slovensko obravnavo in bi se moral vsled tega pritegniti tolmač. To je že vendar najskrajnejša krivica in nepravičnost, ki kriči do neba! V členu 19. državnega osnovnega zakona je zajamčena popolna ravnopravnost našemu jeziku v uradu in šoli. Dasi se ta zakonska določba nasproti nam ne izvaja natanko, kakor bi se morala, vendar smo že vsaj t liko dosegli, da je v naših pokrajinah nasproti nam vsaj vnanji uradni jezik slovenski. A se daj n ;s hočejo še te mrvice, ki smo si jo priborili v težkem boji, deloma oropati in jo omejiti samo na Kranjsko, Štajersko in Primorsko! Treba bo novega beja. Prvi, ki so stopili v tej borbi na branik za narodna prava, so naši odvetniki, ki so že cd nekdaj igrali v našem boju za ravnopravnost najvažnejšo ulogo. Kar sm > des-gli na tem polju, so nam vse skoro izključno izvojevali slovenski odvetniki. Naj bi tudi nedeljski odvetniški shod bil vspešen in naj bi obrodil obilo sadu! Deželni zbori. Seje dne 22. oktobra. Koroški deželni zbor. Trgu Grebinju se je dovolilo 2000 K prispevka za vodovod. Posl. dr. Le miseh je predlagal, naj se kmetij-sko-kemičnemu preskuševališču v Celovcu zviša stalna letna podpora na 2000 K, ako tudi držav?, trgovska zbornica in celovška občina zvišajo podpore. K temu predlogu je naznanil deželni odbornik IlGnhn-ger, da deluje celovška občina na to, da preide imenovani zavod v deželne roke, kar je tudi potrdi celovški župan Neuner. Splošni delavski bolniški in podporni blagajni za Koroško se je dovolilo 800 K prispevka. Posl. Winkler je predlagal, naj se naprosi vlada, da predloži državnemu zboru zakonska načrta, s katerima se 1.) spremeni § 401. kaz. pravdnega reda tako, da se nastop kazni, ki ne presega 6 mesecev, tudi tedaj mora odgoditi, ako to zahtevajo ne izogibni interesi dalo- ali službo-dajalca, in 2) zakonski načrt, s katerim se b) določilo, kako je postopati pri nalaganju denarja za sirote, in da vloga za eno siroto pri hranilnicah ne sme presegati 3000 K. Oba predloga sta bila spre^ta. Istrski deželni zbor je iz volil v odseke le Italijane. Zakoni o regulaciji pla5 začasnih učiteljev, o reorganizaciji učiteljskega penzij-Bkega zaklada in o ureditvi učitelj skih pokojnin so se izročili šolskemu odseku. Češki deželni zbor. Včeraj se je že pri prvem obstrukcljskem predlogu pokazala nesklepčnost ter se je seja zaključila. Češki radikalci dolžijo Mladočehe, da nalašč provzro-čajo nesklepčnost. — Rektorja če škega in nemškega vseučilišča sta vložila od svoje stranke podpisana predloga, naj se zgradi dostojno centralno poslopje s poslopjem za knjižnico za češko, oziroma za nemško vseučilišče. N iž j e a v str i j a k i deželni zbor je sprejel proračuna za leto 1903 in 1904. Pri debati o točki »nauk« je Lueger strastno napadal posl učitelja Seitza, da ni vreden učiteljske službe. Med krščanskimi socijalci in Seitzem je prišlo do ostrih kontrovez. Lueger je izjavil, da bo tudi v bodoče vsakdo, ki hoče dobiti ni Djnaju učiteljsko služba, mu moral dati Častno besedo, da ni socialni demokrat, niti Schonererja-nec, niti \Volfijanec. Ogrska kriza in Hrvati. Današnji dan se napoveduje v ogrski krizi kot kritični dan prve vrste. Opozicija se je odločila za boj do Bkrajnosti ter nabira podpise, da se proglasi parlament permanentnim. Kossuth razglaša, da jo na Ogrskem zavladal absolutizem, ker se mora za vsako podrobno vprašanje prositi kraljevega dovoljenja. Desetmesečni boj ogrske neodvisne stranke se bliža svojemu koncu. Priznati se mora opoziciji, da je vodila ta boj spretno, nevstrašeno in vztraj o. Vspehi ji ne morejo oditi. Ogri bodo brezdvomno lahko zadovoljni, ne tako nemadjarske narodnosti na Ogrskem. Posebno hudo po krivici in proti nagodbenim zakonom pa bodo udarjeni Hrvatje, a to vsled krivde lastnih delegatov. Hrvaška ima v ogrskem zastopu 40 delegatov, seveda madjaronov. Med njimi je delegat Josipovich celo v odseku devetorice, ki je sestavila vojni program. In Josipovich je program z mirno vestjo podpisal, dasi je isti brezdvomno naperjen proti hnaškim pravicam. Toliko klečeplastvo se je celo Madžarom zdelo prehudo, in list »Egyeterlea« se je krvavo pošalil a hrvaškimi delegati, ko je poročal, da je Josipovich zahteval v odboru devetorice, naj se rešpektujejo tudi hrvaške zahteve, a ko je odbor te hrvaške zahteve odbil, se je vseh 40 hrvaških delegatov zagrozilo, da izstopijo iz liberalne stranke. S tem je hotel list povedati, da bi hrvaški delegatje bili lahko, da, morali tako postopati, ako bi bili možje in ako bi jim bilo res kaj na hrvaških interesih. Madžari sami so prepričani, da bi s takim odločnim nastopom v sedanjih razmerah bili dosegli za Hrvaško vse. Hrvatje imajo popolno pravico, da bi tudi v tem vprašanju varovali svojo državnopravno individualitet«), da bi nastopili za pravice svoje domovine, ki so ji zajamčene v na -godbenih zakonih, ker je vprašanje jezika, grbov, šol itd. v armadi avtonomna zadeva, v kateri se Hrva pohajkovalci, pa so razsajali g'asno kričali in se poiili pD sredi ceste, in to so bili jedini čakovski stanov-niki, kateri so si nagajali v lepem kajkavskem hrvaškem jeziku. Po trgu sem srečaval tudi kmečke ljudi, kateri so me pozdravljali po hrvaški. Po promenadnem koncertu, kateri ni trajal dolgo, izpraznila se je dolga čakovska ulica, v postranskih itak ni bilo posebnega gibanja, in tako je sredi trga ostalo le pet Hrvatic, katere so Še v pozno noč prodajale tam mejumurske hruške, jabolka in slive. Ćakovska gospoda, uradniki, častniki, trgovci in tolpa agentov, vsula se je v hotel »Zrinjski«, jaz pa sem se še pomudil pri Hrvaticah, pri katerih sem proučaval mejumur-sko pomologijo. V prodajalnicah sem si nakupil pristnih nužarskih raz glednic. V celi zalogi nisem zasledil niti jedne nemške; kake hrvaške ne bi dobil niti za drag denar. Ten a in p ..ulična praznota pregnala je tudi mene, zadnj< ga agenta, v bližnji hotel. Hotel »Zrinjski«, v katerem sem prenočeval, ima vse ugodnosti in udobnosti, lepe sobe in prostoren restavracijski vrt. V hotelu je bilo vse polno tujcev, kar svedoči, da Fem zahaja mnogo ljudi. Ker sem bil po svoji obleki bolj podoben revnemu nego imenitnemu agentu, ni vedel sobar, v katero sobo da bi me utaknil. Povedel me je gotovo v najslabšo sobo tam na koncu hotela in me je še z milosrčnim pogledom vprašal, ali morem plačati dve kroni za prenočišče. Prikimavši mu, da imam toliko, moral sem mu še takoj povedati svoje ime. Za moj značaj se ni zmenil in je kar zapisal v knjigo: »agent«. Ko sem stopil na restavracijski vrt, bila je še samo jedna miza brez gostov, in ta je stala pri vhodnih vra-t h Ob vseh ostalih mizah so sedeli, pili in jeli Čakovčanci in stranski gostje. Bil je zastopan vojaški in civilni stan. To so bili mladostni, moški in starikavi obrazi, le nekaj Ju-dinj bilo je v domačih družbah. Na takar je pozdravljal dohajajoče goste po mažarski, pogovor med gosti vršil se je v mažarskem, a tupatam tudi v nemškem jeziku. Vendar se mora reči, da je vladajoči jezik mažarski. Ta gospoda je torej, izimši morda nemške agente, steber mažarske opozicije in njenih useminčetiridesetni-kov. Tako so mi zatrjevali v raznih prodajalnicah, v katerih sem Bi kupoval razglednice in druge potne potrebščine. Govoril sem tako, da je prodajalec pokazal svojo politično barvo. Pod Sv. Jurijem, nekoliko pol ure pred Čakovcem, seznanil sem se v krčmi z mladim, še golobradim gospodom, kateri je tu pričakoval svojo sestro iz Čakovca. Ta mladenič mi je zatrjeval, kako »neumni« so hrvaški kmetje, da se dajejo zapirati in celo streljati radi »zastave«. Rekel je, da Hrvatom njih upor nič ne koristi; mažarska »država« bode dobila svojo samostalnost, ločila se bode od Avstrije, a Hrvate m se ne m r<3 zato slabo goditi. Duh Košu-tov je res vse obmamil. Čakovec stoji na hrvaški zemlji, ali tudi on se klanja Barabašu! Razglednice, žveplenke in jednaka drobnjava diha duh starega Košuta. Tik vrta je kavarna. V njej ni bilo .mnogo časopisov. Vsi so viseli na jednem klinu: Eurvetertes, Filg-getlen Magvarorszag, Budapesti Hir-lap, Das Neue Pester Journal, a vsa ta glasila opozicije sta zakrivala Pester Lloyd in Neue Freie Presse. To se iimeje, slovanskega časopisa ali slovansko tendencijo zastopajo-čega lista tu ni nijednega. Po večerji izpil sem čašo kave v tej kavarni, da bi videl, kaj tu delajo Židi. Gostje so v kavarni kvartali, a malo govorili. Največkrat sem slišal besedo »bela«, to je tista beseda, katera se tudi čuje pri »Slonu« v Ljubljani. Igrala sta po dva Žida pri okrogli mizi. Kvartača sta Bi sedela nasproti. Jeden Žid je sedel na stolu, in s cer tako, da mu je desna noga ležala na stolu z desne strani, a leva noga takisto na stolu z leve strani. Tako »udobno« se je razkoračil sosednji kvartopirec. Dva igralca potrebovala sta t rej SeBt stolov! Le jaz, kateri sem bil precej časa v kavarni, sedel sem po »evropski« šegi, in le jaz sem bil edini, kateri sem čital časopis. (Dalje pnh ) ška popolnoma loči od Ogrske. Toda s privoljenjem četirideaetorice hrvaških delegatov, poaebno vsled hiap-čevanja Josipovioha se madjarske vojne zahteve gotovo raztegnejo tudi na Hrvaško. Dasi vojni program ogrske neodvisne stranke še ni znan v celoti, zagotovlja se, da je isti glede Hrvaške izdelan tako, da ostane v vojaški Soli v Karlovcu nemški učni jezik, z druge strani pa ae zopet zatrjuje, da se bo pri vojaških sodiščih na HrvaŠkem uradovalo hrvaški. Naj novejša, a malo verjetna vest iz Budimpešte pravi, da je Četirideseto-rica hrvaških delegatov sklenila, sklicati v Zagreb konferenco, da so dogovore, kako stališče bodo zavzeli proti madžarskim vojaškim zahtevam. Ako se to tudi res zgodi, je to le prazno zvonenje po toči, kajti o madžarskih zahtevah se bo do tedaj že odločilo, ker jih je tudi Josipovich le podpisal. Politične vesti. — M ladočeški izvršilni odbor je imel včeraj sejo, v kateri je poročal dr. S trans k y o svojih kon fereccah z ministrskim predsednikom ter izjavil, da se vsled tega ni spre« menilo razmerje Čehov napram vladi, ker so se ie moravsko Češki deželni poslanci izrekli za to, da bi sodelo vali pri volilni reformi. Nekateri češki listi pa vendar napadajo dr. Stranskega, zakaj se je začel poga jati z dr. Korberjem. — Slušatelji filozofske fakultete na češkem vseučilišču so imeli včeraj shod, na katerem so ostro obsodili nedostatne prostore na vseučilišču ter se izrekli za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Vlada je poslala sek-cijskega načelnika Stadlerja v Prago, da se pouči o prostorih na češkem vseučilišču. — Novo ministrstvo? Avstrijska zdravniška zbornica predloži ministrskemu predsedniku in obema zbornicama prošnjo za ustanovitev sanitetnega ministrstva. — Srbski kralj se je udal ter sprejel v svojo listo tri radikalne državne svetnike. Državni svet bo imel potemtakem 10 radikalcev, tri liberalce in tri progresiste. — Premirje v Macedoniji. Voditelji vstašev so baje sklenili, čez zimo mirovati, ako ne bo turško vojaštvo preganjalo vstašev ter ako se bo macedonskim beguncem dovolilo, vrniti se v domovino. — Prokletstvo proti carju. Armenski patrijarh Mkirtič v T flisu je slovesno v cerkvi pred ljudstvom proklel ruskega carja in njegovo vlado, ker je minister Plehwe kon-iiic r&i armenski cerkveni zaklad. — Gibanje med belgraj-skimivisokošolci. Podpolkovnik Mišić je dobil od tajnega odbora Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXIX. Novi opat Peter ni imel srečne roke. Komaj je bil slovesno instaliran, je že prišel v navskrižje s svojimi menihi. Opat Peter je namreč zahteval, da naj menihi žive po predpisih svojega reda. To menihom nikakor ni ugajalo in ko je opat celo prepovedal, ostajati čez noč zunaj samostana, je zavladala med menihi največja nevolja. Tudi so se menihi silno jezili, da je opat poslušal samo Kovana in po Hovanovem vplivu odpravil vse krivice, ki jih je bil kmetom naložil prejšnji opat. Vsled tega so se samostanski dohodki precej skrčili in ker je opat povrh še štedil, kolikor se je dalo, da bi poplačal po Albertuau prevzete dolgove, so morali menihi dosti skromnejše živeti, kakor bo bili sicer vajeni. Albertus je to nezadovoljstvo skrbno netil in previdno, a dosledno ščuval menihe proti opatu. Glavni njegov pomočnik pri tem delu je bil prijor Markvard. Ta se je iz jeze, da sam ni postal opat, sprija-teljil z Albertusom in delal na to, da •e odstrani opat Peter. pismo, naj uredi ▼ osmih dneh svoje zadeve, ker bo potem ustreljen. Tudi izdajatelju »Nar. lista« so poslali visokošoloi pismo, v katerem mu groze z umorom. Dopisi Iz Radovljice. „Slov. Narod" ie v 242 številki priobčil dopis, kako je nujna lekarna na Jesenicah. Ko smo Čitali oni dopis, šli smo takoj v lekarno poizvedet koliko resnice je na tem dopisu, in glejte, dobili smo sledeči odgovor : Ni res, da bi bila si. tovarna lekarno opustila, kajti naročba kale, da še obstoji, kar je tudi povsem prav, prinesel pa ni g. M. 17 receptov mar več 3lxRp., kar znači 31 komadov zdravil, rekel pa ni lekarnar, da bo izdeloval to naročbo vso noč, marveč, da je pripravljen makari delati vso noč, če ima le opravila, prestrašil se pa tudi ni omenjene naroČbe, pač pa je bil veselo iznenađen, da mu je si. tovarna s cenj. naroČilom prišla na pomoč. Svetovno-znana tovarna že ve, kaj je prav. Ubogi bolniki so morali prvikrat vsled železniške nezgode čakati na zdravila, saj vendar železniške nesreče ni zakrivil lekarnar, ka-li'? Z 2, 3, in 4 naročili je Šlo vse gladko in zadovoljno, upamo, da bo šlo tudi v prihodnje povsem točno in pravilno, upajmo pa tudi, da bodo take in enake neosnovane dopise odločilni krogi popolnoma prezrli. Piscu pa kličemo v prevdarek: Quidquid agis ter na svidenje „pri Philippih". Iz Zagorja. Dne 10. t m. se je vršil povodom zagorskega štrajka premogarski shod v Dolenji vasi Pri tej priliki so našega »fotra« Župana prav po njihovem zasluženju počastili. Ali glej, mesto da bi se jim župan zahvalili, rekli so prav možato: jaz odstopim od priljublje nega županskega stolca. Že 15. t. m. je bilo v »Slov. Narodu« izraženo veselje ubogih zagorskih davkoplačevalcev, Češ »foterec župan grejo v »penzijon«. To veselje bilo je pa prehitro, kajti naš »foter« župan ae drže županskega stolca, kot bi imeli smolo na svojih pristnih nemških hlačah Akoravno so dali gospod »foter« župan Častno besedo, je še danes vse pri starem. Pa kaj, beseda je beseda, saj gre v zrak, mož pa ostane le tisti, kakor je bil, namreč b . . a. Sedaj naj pa še kdo reče, da ni zagorska občina srečna, ker ima takouzornega župana. Akoravno sedaj gospod »foter« župan zapuste svoj stolec (?), vendar bodo nam ubogim zagorskim davkoplačevalcem ostali z zlatimi črkami zaznamovani v knjigi »davčnih opominov«. Ne samo nam, ampak tudi delavcem se bodejo počasi oči odprle, da bodejo malo bolj natako pogledali onega, kateremu so s svojimi žulji napolnili njegove velike žepe; zato jim je pa o priliki, ko so hoteli zboljšati svoje žalostno stanje, poslal nasproti »bajonete«. Delavci ravnajte tudi vi po pregovoru »klin s klinom«. Gospod župan! vam pa svetujemo, da se zopet pobratite z gospodom čobalom, kateri Vam je do zmage pomagal, da Vas bode o priliki zopet prav pošteno oklofutal. Dnevne vesti. V Ljubljanu 23 oktobra. — „Družba treznosti11. V naših klerikalcih se združujejo v s eks- Opat Peter je po svoji instalaciji napravil najprej vojvodinji Viridi na šentlamberskem gradu obisk. Spremljal ga je pri tem obisku poleg njegovega kapelana tudi njegov prapor ščak Andrej Rovan. Vojvodinja je imela šele sedaj priliko se bližje seznaniti z Rovanom. Albertus ji je bil svetoval, naj na vse načine skuša pridobiti Rovana na svojo stran, da bi v trenotku, ko pride med Albertusom in Petrom do odločilnega boja, ostal nevtralen in zato je vojvodinja posvetila Rovanu veliko večjo pozornost, kakor bi jo smel pričakovati po svojem stanu. In da bi dobila Rovana Čim bolj gotovo v svojo oblast, je vojvodinja odredila, da je bila pri sprejemu tudi Margareta navzoča. Rovana je nenavadna ljubezni vost in pozornost, s katero ga je odlikovala vojvodinja, zelo presenetila in sumil je takoj, da ima vojvodinja kake posebne namene. Zaradi tega je bil previden in hladen. Z Margareto ni spregovoril nobene besede, pač pa z grofico Heleno Lambergovo, ki je bila pri vojvodinji na obisku. Grofica Helena je bila živahna in zgovorna mlada dama in je Rovana hitro zapletla v vesel razgovor. — Veste, gospod Rovan, je rekla z naivno grandeco, jai sem Vam zelo tremi. Najprej so osnovali nebroj konsumnih društev, v katerih se goji pijančevanje, kakor v nobeni besnioi, sedaj pa nakrat gore sa treznost Zavedamo se dobro, da je alkoholizem velika rana na našem narodnem telesu in zato smo prijatelji vsakega dela, ki naj to strast omeji. Če bodo klerikalci a svojo agitacijo kaj do segli, na* bo to le/ veselilo. Prilike imajo d o vel j, saj pijančevanje ni ni kjer na Slovenski« tako ukoreninjeno, kakor ravno v najbolj klerikalnih okrajih. Računali smo po izkazih deželnega odbora o porabljenem alkoholu in po izkazih o zad njih volitvah, in prišli do žalostnega rezultata, da, kolikor več se v kakem okraju spije Šnopsa, toliko več glasov dobe klerikalni kandidati e. Čimbolj nara šča žjjanjepilje, tembolj se množe klerikalni glasovi; čimbolj pojema žganjepitje, toliko bolj pojemajo klerikalni glasovi. Žal, da nimamo pravega zaupanja v najnovejšo klerikalno akcijo proti pijančevanju. Alkoholizmu se ne da drugače priti do živega, ka kor če se narod poučuje in če ae mu da dobra in cenena pijača na mesto špirita. Z nadnaravnimi sred stvi se dandanes nikogar več ne pridobi, to nam gospoda okrog »Slovenca« lahko verjame. In tudi to nam spoštovani prebivalci naših farovžev lahko verjamejo, da najlepše pridige in vsa čeznaravna sredstva ne bodo čisto nič pomagala, če duhovščina ne bo ljudem dajala dobrih izgledov. Kdor ljudem vodo samo priporoča, sam pa se skrivaj z vinom napaja, ta ne bo nikogar odvrnil od pijan čevanja. — Prijazen zastopnik svojih volilcev. Znano je, da sta gorenjski občini Jesenice in Koroška Bela sklenili posebni peticije, ki obsojata klerikalno o bs t r akcijo v deželnem zboru. Peticija občine Koroška Bela se nanaša tudi na zboljšanje učiteljskih plač in na podpore občinam, katere stvari so neprimerno nujnejše kakor volilna reforma. Obe občini sta naprosili svojega poslanca Pogačnika, da njiju peticiji predloži dež. zboru. Slavni gorenjski poslanec Pogačnik pa ne samo da ni storil, za kar sta ga prosili rečeni občini njegovega volilnega okraja, ne samo, da je tema občinama |poslani peticiji vrnil z izjavo, da jih neče predložiti deželnemu zboru — še „nafarbatiu ju je hotel, da niso klerikalci tisti, ki so krivi nedelavnosti dež. zbora. Poslal je županstvu na Jesenicah in županstvu v Koroški Beli doslovno enaki pismi — najbrž so mu jih sestavili v Ljubljani in Pogačnik je koncept le prepi-pisal. Ti pismi se glasita: „Velecenjeni gospod župan! Poslani občinski sklep od dne 11. oktobra uljudno vračam, ker ga deželnemu zboru predložiti ne morem. Kat. narodni poslanci so na vseh shodih in v časopisju povdarjali, da naklonjena in v dokaz Vam dovolim, da me učite jahati. Rovan je bil tako presenečen, da ni hipoma vedel, kaj naj bi odgovoril, groiioa pa tudi ni čakala odgovora, nego pohitela k vojvodinji in rekla proseče: — Prosim, visokost, dovolite da me uči gospod Rovan jahati. Ž- 18 let sem stara in še vedno ne znam jahati. Margareta pa jaše, kakor kak vitez. In Vi, premilostni gospod opat, Vi tudi dovolite. Vojvodinja je smehljaje prikimala, opat pa se tudi ni ustavljal. — O, kar poljubila bi Vas za to prijaznost, premilostni gospod opat, se je veselila grofica Helena. Opat pa je zarudel do laa in prišel t silno zadrego, prav kakor bi ga bilo strah, da se ga res dotaknejo ovetoča ustna mlade grofice in si svojo dušo omadežuje z Bog zna kako velikim grehom. Groiioa je dobro zapazila to opatovo zadrego in poredno zaklicala: — Nič se ne bojte, premilostni gospod opat — saj je dosti mladih gospodov, ki bi bili veseli, ko bi jih poljubila. In obrnivši se k Rovanu, je z veliko resnobo dostavila: Ali ni tako, gospod praporščak? Vi bi bili tudi veseli? Rovan se je galantno priklonil hočejo nastopiti proti krivičnemu zastopstvu v našem deželnem zboru, v katerega na primer 53 takozvanih veleposestnikov voli 10 zastopnikov, več kot štiristotisoc kmetov pa samo 16. V vseh avstrijskih deželnih zborih pričel se je boj proti stanovskim zastopstvom, ne samo pri nas. Da pa pokažemo svojo dobro voljo, da hočemo tudi letos delovati — brez da bi opustili zahtevo po opravičeni volilni reformi — izjavil je imenom kluba, predsednik v javni seji dne 14. oktobra, da se od naše strani Čisto nič ne bode ovirala rešitev tistih poročil v zbornici, ki bodejo odgovarjala po našem prepričanju ljudskim koristim, osobito vsi predlogi o pospeševanju cestnih in vodovodnih zgradb. Predlagali smo, da se izločijo vse nujne gospodarske potrebe, in da se takoj o njih obravnava in sklepa. Nasprotne stranke so te ponudbe odklonile in zahtevale, da se jim brezpogojno uklonimo. Kat. narodna stranka tedaj ni kriva, ako se letos ne bodejo obravnavale najnujnejše deželne potrebe. Z odličnim spoštovanjem pozdravlja udani P o ga č ni k," v P o dna,r t u, dne 16. oktobra 1903. Z ozirom na ta Pogačnikov list se nam piše iz Koroške Bele: Prišli smo sedaj v veliko zadrego ter premišljevali in se posvetovali, kaj naj storimo ? Gotovo je dejstvo, da je občina podpore nujno potrebna in isto tako nujnu potrebno je zboljšanje učiteljskih plač ter v obeh sločajih bi pameten človek moral vpoštevati pregovor: Bis dat, uui cito dat! Naš poslanec pa nas tolaži z volilno reformo! Ravno tako, kakor nas tolažijo duhovniki z večnim izvehč&njem, ako se nam na svetu prav slabo godi, češ. po-trpite, bo dete pa tam bolje imeli, prvo je iz veh C a nje ! Mi pa, vedoči da nam večnost ne odide, hočemo, dokler smo živi in zdravi, zadostiti svojim časnim potrebam in sicer lepo po vrsti, naj-preje nujnim, potem manj nujnim itd. ker nam sicer brezpogojno zadene gospodarska nesreča. Misleči, da naš zastopnik slavni poslanec Pogačnik tudi tako misli po zdravem človeškem razumu, obrnili smo se do njega. Pa smo se zmotili! Naš poslanec nam noče pomagati. Kaj sedaj ? Nekateri so predlagali, da bi se priredilo romanje na sv. Vi-šarje, kjer bi prosili in molili, da bi Pogačnik zadel v loteriji in potem plačal ŠusteršiČa oziroma ljudsko posojilnico, da bi postal neodvisen ter vrgel Črno farško larvo Čez svoj trdni most v Savo. Drugi so zopet predlagali, da bi dr. Šusteršiču kot Čredniku katoliško-narodnih backov poslali čisto nove lepo zakrivljene coklje, da bi ga s tem podkupili. Eni so rekli, da Jji poslali papežu v Rim peticijo, da naj se sprejme v litanije tam med časnimi nadlogami še prošnja : „od obstrukcije reši nas, o Gospod!" češ litanije se povsod molijo in ker Pogačnik pridno hodi v cerkev, se mu bode že srce omehčalo. Takih in enakih predlogov je bilo še več, vendar pa smo se nazadnje zedinili, in pristopil za korak bliže, kakor bi hotel pokazati, da je pripravljen sprejeti grofiČin poljub, Margareta pa je bila nejevoljna, da so grofica tako neprisiljeno vede in ji je očitajoče zašepetala: — Helena, pomisli vendar — kaj pa delaš — take šale niso spodobne. — Ali morda gospodu Rovanu ne privoščiš, da bi ga poljubila? se je krohotala gn lica. Ali si morda celo ljubosumna? Margareta je bila užaljena. Vstala je in ostro rekla: — Take dovtipe si prepovedujem. Na opatove uslužbence pa Margareta pl. Lindeck ne bo nikdar ljubosumna. Rovana so te žaljive besede hudo spekle. Že Je hotel tudi ostro odgovoriti, a grofica, na katero ni napravila Margaretina zavrnitev nikakega utiša, mu je prestrigla besedo: — Nič se ne jezite, je rekla Rovanu in se ljubeznivo nasmehnila. Margareta je na Vas jesna, ker ste nasprotnik njenega brata. Malo se Vam je hotela maščevati, a bodite velikodušni in odpustite ji. — Nimam vzroka, da bi bil razžaljen, je hladno, a jako resnobno odgovoril Rovan. Jaz nisem pleme nitaš, nego res le priprost uslužbenec ■atiškega opata Sicer pa Tem, da mi ter poslali svojo povsem umestno, pa od katoliških poslancev prezrto peticijo g. dr. Tavčarja- kot naželaikn klubu narodao-napredne stranke kot edine naše rešite lj ic e! — „Slewenecu in zdrav-p i ista zbornica« Sobotni »Slove neca, ki seveda dobro ve, da je zdravniška zbornica kranjska ie pol leta razpuščena, hinavsko zastavlja javno vprašanja: »je-li je v soglasju B stanovsko častjo zdravniško, ako zdravnik, ki je že več let v kakem kraju nastanjen, po občinskem slugi kmetom objavlja svoje ordinacije.« Z*a odgovor daj© »Slovenec« odmora pet dni — in če bi ga dotlej za svoje perfidije ne dobil, bi molčal, ako bi ne bilo marijapoljskih popov in njihovega klerikalnega pod repnika dr. Divjaka na svetu, kate rim ne gre to v glavo, da bi navzlic vsi infamni njihovi agitaciji morda dr. Robida vendar-le kak krajcar zaslužil, da bi ne šlo vse v brezdanj* bisago dr. Divjakovo. Kakor smo po izvedeli, je g. dr. Robida, ki je bil doslej pač »nastanjen« 5 let na Studencu, a ni doslej izvrševal zdrav niske- prakse, pričel isto izvrševati, naznanil to vodstvu blaznioe in okr. glavarstvu ter je to v 18, reci osem najetih besedah dal oklicati pri županstvih občin v Polju in v h brunjah. Da se ni oziral na gospode iz farovža, in da jih je tako prikrajšal za pristoječe jim oklicne takse, je res neodpuatlj.vo. Še bolj neod pustijivo pa bi bilo, če bi dr. Robida še vedno čakal, k eda j nastanejo redne razmere na deželni blazni c i, med tem pa še nadalje gledal, kako si polni bruna o i oskmo šter in »psihiater« Divjak s pomočjo farške agitacije svoj mošnjiček. Navzlic prepovedi od strani dežele pre vzel je ta boga boječi mol prsd enim It tom zopet službo v tisti tovarni, iz katere ga je pred 3 leti ob priliki štrajka delavstvo njegove lastne stranke vrglo ven. Sedaj pa ima s farovško pomočjo zopet to službo, svojo glavno službo, ki mu nese največ, potem obilo, od farovža naklonjeno privatno prakso, in čs kaj čaaa ostane, t adi še skromno službico v blaznici. SvojeČasno ponudila se je tovarniška služba dr. Robidi, a ta jo je z ozirom na svoje predpise, odkloniti moral. Za Divjaka pa taki predpisi niso veljavni — de želni obor obrača, Divjak pa obrne, in tako je oatalo leto dni in bo ostalo še nadalje. In sedaj mi javno vprašamo, koliko Časa bo še gledal deželni odbor, da dr. Divjak lahko počne, kar hoče; kako to, da niso instrukcije za vse uslužbence deželne blaznice enako obvezne, in končn kdaj pride tisti čas, ko se preiščejo korenito razmere na deželni blaznici na Studencu. »Slovencu« odgovarjamo pa glede »zdravniške časti* toliko, da tisti, ki ima na sebi polno plemenita gospodična Margareta m naklonjena in poznam tudi vzrok. Margareta je slišala zadnje besede. Naglo se je obrnila k Rovanu in rekla: — Motite se gospod praporščak Prepir, ki ste ga imeli c mojim bratom, me nič ne briga, jaa se v ta prepir nisem nikdar vtikala in — — Oprostite, gospodična, je pri-' pomnil Rovan — pismo — — Kako pismo ? je vprašala Mar* gareta. Grofioe Helene se je polastili silna radovednost. Stisnila seje bližje k Rovanu in Margareti, da bi ji ne ušla nobena beseda in šepetala: — Kaj? — Pismo? — Kako pismo? — To je pa silno zanimivo! Hitro povejte, ker se opat ie pripravlja ni odhod. Opat je bil res vstal in se je poslavljal od vojvodinje, tako da Rovan ni mogel več dati pojasnila, a bilo mu je všeč, da je tako prišlo, ker vzpričo grofice Helene ni maral govoriti. Grofica Helena se je, ne meneč se za običaje, ki so veljali v plern-skih krogih, oklenila Rnvanove rokej in ga spremila is hiše. — Torej, gospod Rovan — j*| kramljala, s najvišjim dovoljenje*-1 (]0Tekoljubnih peg, katerih se še đo jines ni opral; tisti, kateremu ne-letajo najprimitivnejših pojmov, kar ^hteva — da ne govorimo o kole |i]alnosti — sama dostojnost, in ki ovi svojo klientelo s svojimi de-iiami po vežah in cestah; da ima isti najmanj pravioe do takih vpra-ianj- To naj si »Slovenec« za ušesa ;apiŠe. Ce pa ne bo dal miru, pri-jemo x novim materijalom — ne ,ojimo se tega boja izvojevati do lonca. — V istrskem deželnem tboru so bili včeraj popoldne silno jurni prizori. Provzročili so jih Lahi, u so žvižgali in razsajali, ko so hr-ratski poslanci govorili v hrvatskem eziku. Deželni glavar se je postavil stališče, da se sme v deželnem iboru govoriti samo v italijanskem eziku in je dr. Trinajsliću in Mandiću »-zel besedo. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes zvečer uprizore ;e v drugič Parmove »Amaconke«. — V nedeljo, dne 25 t. m. sta dve )redstavi: popoludne ob pol 3. igra se izven abonomenta ob znižanih :enah velezabavna burleska »Lepa Lidaa, ki je pri dosedanjih predstavah vzbujala toliko smeha in povsem dosegla svoj namen. Naslovno ulogo poje zopet član opere gdč. Kalivodova, ostali veliki ulogi pa imasta gg. Lier in Verovšek. — Zvečer ob 8. uri poje se četrtič Verdijeva velika opera »Otelio«. Ta predstava vrši se na čast v Ljubljani zbranim slovenskim odvetnikom. Ker se mora potem ta krasna opera za dalj časa odstaviti z repertoirja, opozarja se na to predstavo osobito tudi si. občinstvo z dežele, da ne zamudi prilike, seznaniti se s tem velikim delom Verdijevega genija. — Učiteljske vesti. Učitelj kan Wittreich iz Stare Loke je imenovan nadučiteljem v Čremoš-nicah. — Pravda za cerkveni sedež« Iz Moravč se nam piše: Ne sme se prepustiti pozabljivosti pravda dekana Bizjana zoper Alojzijo Vidic, borno kočarico iz Gornjega Prekra. Dekan je zahteval pri brdskem sodišču tako razsodbo, da se naj Alojziji Vidic prepove enkrat za vselej sedež v cerkvi v Moravčah. Rekel je, da ta žena ni na sedež prepisana, temveč njena mati z istim imenom, da ae je sedež že prodal Biatanovki, da so mu tudi gospod korar Kajdiž iz Ljubljane v pismih zagotavljali, da oni niso nikoli sedeža na Alojzijo Vidic prepisali. Ker nimamo spiskov, ne vemo kako se je raprava vršila, reklo se je pa pri sodišču, da se bodo gospod korar Kajdiž pod prisego v Ljubljani zaslišali. Kaj so gospod korar, ki se prav dobro na testamente razumejo, v. Ljubljani povedali, tudi ne vemo, le Alojziji VidiC se je potem pri sod- gospe vojvodinje in gospoda opata me morate učiti jahati. Jutri zjutraj začneva. Prosim da ste točni. Če me boBte ubogali, Vam spravim nekaj slaščic, če ne, Vas zadene moja nemilost. O, jaz znam biti jako nemi-lostna. To bodete že izkusili. In, veste, dobro me morate izučiti v jahanju. Veste, kadar dobim ženina, bom ž njim ušla z doma na njegov grad. Oj, to bo izvrstno. Opatu je vzpričo takega govorjenja kar kri Šinila v glavo in pospešil je svoje korake kar je le mogel. Ko se je kočija odpeljala, se je grofica smehljaje priklonila do tal in opatu na svojih drobnih prstkih poslala poljub. Opata je to kar vrglo nazaj na naslanjač. — Strašna ženska, ta grofica, je dejal poleg njega sedečemu kaplanu, ko je prišel nekoliko k sapi. Tako mlada — pa že tako pokvarjena Celo meni je nastavljala mreže! Verjemite mi, to žensko si je izbral satan, da mu nalovi nekaj duš. Kake skušnjave je moral pretrpeti naš ubogi Rovan. — Oh, te skušnjave, te skušnjave, je dvoumno vzdihoval kaplan in napravil križ. Na tihem pa se je smejal opatovi naivnosti, kajti bil je velik častilec ženskega spola in dobro poznal slast in bolest — skušnjav in *s ni za nobeno stvar na svetu tako malo menil, kakor za svojo obljubo čistosti niji povedalo, da je gospod Bizjan od tožbe odstopil in da bodo vse stroške lepo sami plačali. Gospod dekan bo moral toraj tistih 130 K, katere mu je Bistanovka plačala za sedež Alojzije Vidic, Biatanovki nazaj šteti in zadovoljen biti z onimi 10 K, katere mu je Alojzija Vidic pred 5 leti za isti sedež plačala. V petih letih so toraj cerkveni sedeži v Moravčah od 10 K na 130 K po skočili. Lepa barantija. Dekan je toraj s svojo pravdo pogorel, še bolj bo pa pogorel on, njegov ugled in njegovi kaplani, ko bomo občinske može v Drtiji volili. Takrat bo sprevidel, da ga ljudje ne spoštujejo več kot dekana, temveč kot hujskača. — Nas skladatelj gospod Viktor Parma biva že več dni, kakor poročajo hrvatski listi, v Zagrebu, da se dogovori z intendanco hrvatskega gledališča radi predstave svoje najnovejše operete »Amaconke«. Ako bodo dogovori dobro uspeli, bodo se »Amaconke« pele v Zagrebu še tekom teira leta. — Kletarski tečaj za gostilničarje in druge interesente V Ljubljani. Ta ža orne njeni tečaj se bo vršil dne 27., 28 in 29. ter ever.tuvatno še 30. t m. vsako popoludne od 2—V*0- ure zvečer, in sicer po naslednjem načrtu: N* kaj je gledati pri nakupovanju grozdja in mošta ali vina? Kaj se bolj iz plača? Kaj je vzrok, da se ponekod pridelujejo jako kisla, bolj šibka in niilobarvana vina? Kemična sestava mošta in vina ter pretvarjanje raznih sestavin. Kaj provzroči in pospeši pretvarjanje in razkrajanje teh, osobito sladkorja, ki se v grozdju nahaja? Naprava belega in črnega vina po starem in novem ali francoskem načinu. Naprava belega vina iz črnega grozdja. Naprava dezertnega vina. Ki-penje in vrenje mošta ter sprememba pri kipenju. Pogoji za kipenje. Fizi jologija raznih kor stmh in škodljivih gliv in bakterij. Uporaba umetno gojenih kvasnih gliv ter alkohola za zboljšanje pokvarjenega ali šibkega vina. Uporaba raznih sredstev in pri prav za ohranjenje zdravega vina. Pretakanje in umetno čiščenje vina z raznimi Čistili, priprava in raba teb, osobito filtrov. Zboljšanje mošta in vina po Chaptalovem, Pasteurovem, Soheelovem i. dr. načinu ter z odki sanjem. Pripravljanje in ravnanje z vinom, namenjenim za steklenice; etiketiranje in hranjenje teh. Nastop in zabranitev raznih vinskih bolezni in napak. Zdravljenje pokvarjenih vin. Strokovna presoja raznih vin po okusu in po njegovi sestavi Pravilno mešanje vin. Pripravljanje, popravljanje in hranjenje vinske posode. Kemično določevanje sladkorja, kisline in alkohola v vinu in moštu z raznimi pripravami. — Poduk bo brezplačen ter se bo vršil v preskus al ni kleti pod kavarno »Europa« na Dunajski cesti. Iateresentje naj se blagovole zglasiti najkasneje do 26. t m. v pisarni Fr. Gombača pri deželnem odboru v pritličju na levi, in sicer od 8—12. ure dopoldne ter od 3—6 ure po poldne. Z* pismene zglasitve zadošča naslov: Fr. G^mbač v Ljubljani. — Meščanska šola v Krškem praznovala bo v nedeljo in v ponedeljek svojo 25 letnico. Dne 25. oktobra bo popoldne godba pred c. kr. okrajnim glavarstvom, zvečer serenada pred Btanovanjem dežel nega predsednika. Ob 8 zvečer pa. koncert v »Bralnem društvu«. Dne 26. oktobra bo po maši šolska slav nost v telovadnici, potem pa obed vse šolske mladine. Godbene točke bo proizvajala godba c. in kr. va raždinskega pešpolka št. 16. — Od Sv. Jakoba pri Savi se nam piše, da bodeta domača pod jetnika gg. Andrej Mauer in Luka H a bat iz Zagorja gradila nov most na traverze čez Savo. S tem se bode uresničila že dolgo let gojena želja tamošnjega ljudstva. Dne 5 novembra vršil se bode na licu mesta komisijski ogled. — Hudobni dečaki. Na občinskem pašniku med Zagorjem in Knežakom so 9. t. m. napadli 13 do 15 let stari fantalini posestnici Franjo Uoin in Marijo Udovč iz Kilovč ter jima odvzeli jerbas hrušek, katere ste nesli domov. Isto so hoteli storiti tudi 11. t. m. Ivani Valenčič, a jih je prepodil dekličin oče, ki je prišel za hčerko po cesti. Orožniki so mlade malopridneže prijeli in jih izročili sodišču v Ilirski Bistrici — Pretep« V krčmi Jakoba Pagona v Oslici ao se 18 t. m. stepli fantje, ker ni nobeden hotel poravnati računa za pijačo. Krčmar je hotel s svojo ženo fante miriti, a naletel je slabo. Delavec Bašelj ga je namreč s tako silo udaril po glavi, da se je na mestu zgrudil. Pagon je hudo ranjen, da bo dvomi, ako bo še okreval. Bašelj je že v rokah pravice. — Uboj. V Bohinjski Bistrici so se 9. t. m. v ondotni krčmi sprli pivci in se stepli. Na zadnje so po- tegnili nože in se jeli i njimi obde lavati. Strojar Ivan Žefran je bil pri pretepa zaklan in več fantov pa težko ranjenih. — Nesreča. V Trnju pri Sv. Petru je 17. t. m. padel pri novi cerkveni zgradbi zidar A Donatto z 10 metrov visokega cdra in se tako hudo poškodoval, da so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — Utonil je 17. t. m v Pri mostku pri Metliki mlinar Fran Pre mer. Imenovanega dne je namreč potok Ladnina močno narasel in vdrl ponoči tudi v mlin. Franu Pre merju, ki je v mlinu straž 1, je najbrže na stopnicah s >odrsnilo, da je padel v vodo. Ker se je pri padcu mogoče tudi vdaril, je izgubil zavest in v plitvi vodi, ki je stala v mlinu, utonil. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1 Janez Petrovčič, posestnik iz Podkraja, je bil zatožen, da je svojo mater z roko po ustih in s črevljem po glavi udaril Ker ni mati hotela proti sinu pričati in je obdolženec dejanje taj 1, moralo ga je sodišče, ker ni bilo druzih dokazov za to, od zatoŽbe oprostiti. 2. Martin Korošec, črevljar iz S)bračevega pri Borovnici, je 28. kimovca zvečer v Begunjah pretil, da bode vas zažgal ter da ima pri sebi revolver, da bode vsakega ustrelil, kdor bo prišel v njegovo bližino. Na ta način je še posebno grozil Jerneju Ivančicu, ker ga je iz hleva spodil, v katerem je mislil brez njegovega dovoljenja prenočiti. Korošec se zagovarja s popolno pijanostjo; sodišče ga je obsodilo na 13 mesecev težke ječe. 3 Zvečer 16 rožnika je prišel vojaški begun Igo. Prašnikar k svoji sestri Manji Kotar, kajžarjevi ženi v Spodnjih Gameljnah ter jo prosil, da bi drugi dan na hra nilno knjižico dvignila njegov denar v mestni hranilnici, v znesku 350 K, da bi mogel naprej iti, denar pa da mu naj prinese v Šiško, kjer jo bode čakal Marija Rotar je res vse tako storila in Prašnikar je nato pobegnil v Ameriko. Marija Rotar je bila to žena hudodelstva podpomeči, a ona se zagovarja, da ni vedela, da je Pra šnikar vojaški begunec in da mu je to le zaradi tega preskrbela, ker jo je kot brat prosil. Sodišče jo je od zatožbe oprostilo. 4. Brata France in Jožef Bradelj iz Z*rečja sta telesno poškodovala Antona Zlosela, ker je popreje z nekim svojim tovarišem fantom nagajal, da bo izpred Kanda-retove gostilne, v kateri je bil ples, zastavo odstranil, in je tudi Franceta Bradelja lahko poškodoval; sodišče je obsodilo Franceta in Jožefa Bradeljna, vsakega na 3 tedne ječe. — Žepna tatvina. Predvčerajšnjim je na Pogačarjevem trgu neki neznan uzmovič izmaknil bra-njevki Apoloniji PogaČnikovi, stanu joči v Cerkvenih ulicah št 5 iz žepa denarnico, v kateri je imela okoli 10 kron denarja. — Izgubljene reči. Natakarica Marija Mežnarjeva, stanujoča v Židovski stezi št. 3, je izgubila včeraj med 8. in 9 uro zvečer na poti od hotela »Lloyd« čez Marijin trg, po \Volfovih ulicah in Kongresnem trgu do doma rujavo usnjato denarnico, v kateri je imela okoli 10 K. — Hrvatske vesti. Sarajevski nadškof dr. Stadler je došel 20. t. m. v Trst in se nastanil pri tržaškem škofu Naglu. — Novi državni odvetnik vMitrovici. Upraviteljem državnega odvetništva v Mitrovici bo imenovan sedanji namestnik državnega odvetnika, gosp. Marijan Knežić, a na njegovo dosedanje mesto pride pristav okrajnega sodišča v Mitrovici, g. Franjo Seifert. — Sin umoril očeta. Franjo Vuj-nović v Kešincih je umoril v silo branu svojega očeta. Oče je bil znan kot silovit človek, ki je pred več leti umoril svojega strica. — Umor. V Lapovcu je bil na lastnem dvorišču iz zasede ustreljen Ilija Grigić. Ustrelil ga je neki Mato Ivančević, misleč da je Bože Grigić, nad katerim se je hotel osvetiti. — Umorjen poljski čuvaj. Gozdar Pavel Veselinović je našel pred več dnevi nedaleč od vasi Klenka mrtvo telo poljskega čuvaja Nikole Jovanovića. Orožniki so izšle dili krivca v osebi nekega Antona Pardoviokeg* iz Platičeva. * Najnovejše novice. — Bivša prinoezinja Lujiza je pisala svojemu bivšemu soprogu, saškemu prestolonasledniku, ganljivo pismo, v katerem ga je prosila za dovoljenja, da bi smela o božiču ob iskati svoje otroke. Prestolonaslednik je lastnoročno odgovoril, da bi ji željo rad usliša), da pa 6 tem ne sme samostojno odločevati. — - 8 0 žen in deklet so zaprli v L i-bercih, ki so si s pomočjo neke babioe odpravljale posledice spolnega bbčevanja. — Punt rezervistov. Pri kontrolnem shodu v Terhete pri Komornu je občinski sodnik klofutal nekega rezervista, ker mu je predrzno odgovoril. Vsi ostali rezervisti so planili po sodniku, ki je komaj ubelal v občinsko hišo, kjer so ga stražili štirje orožniki ;Vkljub temu so rezervisti naskočili hišo ter pobili vsa okna. — Zaradi p ro t i a v s t r i j-skih demonstracij v Vidmu so zaprli v Trstu R. Dominicinija. — 40 0 00 m a. k je poneveril občinski uradnik Keunig v Poznanju. — Na pošti v Rostovu se je izgubilo 185 000 rublje v. * Pijano govedo. Pri veliki graščinski žganjarni v Stollnu v II*-velandu so pomotoma izpustili v korito, kjer se je napajala živina, špirit. Živina se je hudo opijanila. Krave so divjale po hlevih kakor nore ter se niso pustile molzt', še hujše pa so gospodarili vpreženi voli. Pripetilo se je več nesreč. Dru a dan je imelo vse govedo vidnega »mačka.« * „Uzor vseh devic.« Po rotniki v Oiomucu so dne 20. t. m obsodili farško kuharico 38 etao Vil-jemino Ganzar v 21/* letno ječo, ker je 2. julija letos rodila zdravo nezakonsko dete ter je živo pokopala n » vrtu, Značilno je, da je detomorilki izdala ondotna občina iz spoštovanja do župnika spričevalo, v katerem se Ganzar imenuje »uzor vseh devic« * Konec Eif f lovega stclpa. Parižani so se svojega E iiiovega stolpa naveličali in ]e sklenil občinski zastop, da ga bo leta 1910, ko ugasnejo vse s stolpom zvezane kon ces ag h5 Ve*rovi Nebo 22. 9. zv. 735 3 118 sr. jzahod oblačno 23. ■ 7. zj. 2. pop. 729 3 728 7 94 118 si. szahod si. s vzhod dež oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 10-9°, normale: 9 3°. Modrina v 24 urah : 11 7 ™rr. Zahvala. Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega pokojnega so proga, oziroma očeta, sina, tasta in deda, gospoda Alojzija Kraigherja kakor tudi za mnogoštevilno časteče spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku, izrekamo — ker nam ni mogoče vsakemu po sebej se zahvaliti — tem potom našo najiskrenejSo zahvalo. Osobito pa se 6e zahvaljujemo si postojnski »Čitalnici , si. telovadnemu dru-Btvu »Sokol* v Postojni in gg. gasilcem za častno spremstvo gg. pevcem za gan'jive nagrobnice ter vsem darovalcem prelepih vencev. Srčna zahvala bodi vsem! V Postojni, 23. oktobra 19J3. (2766) Žalujoči ostali. Zahvala. Za srčno sožaije, izraženo nam povodom smrti gospoda Jakoba Gabriča kovaškega mojstra v Kranji kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa prečastiti duhovščini in visokospoštovanemu meščanstvu kranjskemu našo najiskrenejšo zahvalo. ^2761) V Kranji, 23. oktobra 1903. Žalujoči ostali. Podpisano vodstvo štiri razredne ljudske Sole v Staremtrgu pri Loži priporoča pridnega dečka ki je izvrsten računar in ki je tukajšnji 4 razred s prav dobrim uspehom dovrSil, v kako prodajalnica v Ljubljani. Ker je reven, a posteu, želi, da bi se ga vzelo v vse oskrbovanje, zato bi se pa dalje časa učil. Natančneje pove podpisano vodstvo. Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Starem trgu pri Loži. (2725—2) Jakob Zebre, šolski vodja. Zahvala in priporočilo. Povodom svoje preselitve iz gostilne npri znamenju" na Ra-deckega cesti št. 2 v restavracijo „Čaks" na Radeckega cesto štev. 16 zahvaljujem se vsem svojim cenjenim gostom, ki so me podpirali s Častitim obiskom dosedaj ter prosim, da mi izkažejo svoje zaupanje tudi na novem prostoru. Potrudila se bodem, da vsestransko ustrežem svojim gostom z dobro pijačo in okusnimi jedili. V novi restavraciji je na razpolago tudi (?749—1) glasovir. Priporočam se kar najbolje za mnogobrojni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem T. Leksand (M (M »s. (M Tesarje išče k stavbi bolnice in mostu 4 pari čevljev za 5 K. Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno število čevljev, jih bodem prodajal še kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 5 kron. — Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne. Razpošiljalniea čevljev (2758) A. Gelb, Krakov, št. 40/4. njem | er. J v Ljubljani — Fogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. Najcenejše potovanje po vsem svetu. Vsak teden drug-e dežele. V soboto, 24. oktobra 1903 zadnji dan razstave: Kronštatsko - peterburške slavnosti. Od nedelje, 25. oktobra 1903 do sobote, 31. oktobra 1903: Zanimiv poset Neapelja in otoka Capri. Vsak dan — tudi ob nrdeljali In prti z n i It lli — odprlo od O. do I*, ure dopoldne in od 3. do O. ure popoldne. Za šole in društva znižana vstopnina. Z odličnim spoštovanjem 2770) rSLTT33.SLtelJ3t TO. Razglas. V soboto, dne 31. oktobra t. I.. ob lO. uri dopoltlnc vi šila se bede v ofcčinski pisarni v Škocjanu na Dolenjskem ofertna obravnava radi oddaje stavbinskih del pri zgradbi trirazredne šole v Škocjanu. Stavbena dela proračunjena so sledeče: Žhlsko poalorj*, izvzemši mizarska dela, ki bodo posebej oddana.................. 26 884 K 88 h Za napravo vodnjaka in ograje je preliminiran znesek . . 1 521 K 73 h Skupaj . . . 2«406 K 61 n Dela oddala se bodo potom pismenih p^nudeb skupno jednemu podjetniku, z izjemo zgovaj navedenih mizarskih del Ponudbam mora biti priložen vadij v znesku 1420 K. Isti dan ob i. url popoldne vršila se bode tudi v občinski pisarni v Škocjanu na Dolenjskem ofertna obravnava radi oddaje zgradbe dvoraz- redne šole v Klenoviku. Stavbena dela, izvzemši zopet mizarska dela, znašajo, in sicer zgradba poslopja ... -........17 130 K 46 h za napravo vodnjaka ali cisterne, in za morebitno napravo škarpe na spodnjem delu stavbišča, kakor tudi za napravo ograje preliminiran je znese*....... 1.500 K — h Skupaj . . . 18 630 K 46 h Dela oddana bodo potom otertne obravnave le jednemu podjetniku. Vadij znaša 930 K. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so za obe zgradbi rs zvrnjeni v navadnih uradnih urah v obč. pisarni v Skocjanu vsakemu v pogled. Krajni šolski svet v Škocjanu na Dolenjskem dne 21. oktobra 1903. (2760—1) Predsednik : Kopina. n Nova mesnica. Uljudno naznanjam spoštovanemu občinstvu, da sem S 0^** 8 na Tržaški cesti št. 2, v Ljubljani g m iT fplF^i novo mesnico | ]At kjer prodajam uro veje nimo od pitanih volov kakor ij» tudi leleej«" meno. H So priporočam z odličnim spoštovanjem r 3§£ (2745-2) Josip Stre h a r, mesar. samo 6 dni vgzijo zanesljivo najhitrejši brzeparniki ^Francoske prekomorske inih". —» Edina direktna in najkrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna i»o-JnMiilln daje edino (2—22) oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani! Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne ,.pri Figovcu". 1000 krcn ako je gtljufija! Brezskibno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avatr. znamkah gospa A. Kaup«, Berlin S.W. 220Lindtn-8trasse 50 Dre oa nihalo z gedoo m i/ s0 zaa"nja novost v izde-I < |f |n K lovanju ur. Te francoske l«l l\ c£ 1U l\ miniaturne ure so 09 cm dolge, omarica, natanCno taka kot kaže slika, je iz naravne orehovine in l.fino zlikana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi robovi, z umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koračiće in pTe8ne komade Cena z zavitkom in zabojem samo 16 kron. Ista ura brez godbe, ki pa bije vsako pol in celo uro z zavitkom in zabojem samo 13 kron. Te ure na nihalo ne gredo samo garantirano točno na minute, ampak so radi res krasne opreme lep in eleganten del pohištva. Pozornost vzbuja krasna stenska ur* z natančno regaliranim budilnikom in toplomerom, 65 cm dolga, 25 cm čiroka. Cena 8 kron. Pošilja po povzetju .11. Kunclbnkln, Dunaj, Bcr^piNH«* 3. (2317—4) Bogato ilustrovani ceniki zastonj Mesečna soba z vso opravo in posebnim vhodom se odda s 1 novembrom t ! m Starem trgu »t. 32, I. nad str naravnost iz atopnjio. (2747 Gostilna .Čitalnica' na Vrhniki se da v najem s 15 novembrom ali 1. decembrom t.i Pojpsmla daje Anton Albert na Vrhniki. (2755-i BiiiAiri za trgovino z mešanim blagom si sprejme. (2762 | Naslov pove upravništvo SI. Nar Lokal ■b V mesta pripraven za vsako obrtali trgovec trn odda se takoj ali pa tudi poznejepii za nizko najemnino. (8763iK^ Kje? pove upravništvo „SIov. N t)d Izvrstna iina (U_ vinavbuteljalf se dobe w trgovini pie Sdmund 3(avčtć Ljubljana, Prešernove ulice,] Sprejr^ejo se pod jako ugodnimi pogoji sol dni in spretni zararml&i potovala. Ponudbe naj se pošljejo ..zavarovalni potovalci" na upravi (2425- m nistvo oSlov Naroda« Za staro, dobro vpeljano pekarijo vCelovc išče se najemnik, odr.osro se jo tuii s hišo vred podi ugodnimi pogoji proda. Ponudbe, oziroma vprašanja iz volijo naj se nasloviti na upravništvd »Slov. Niroda« pod J. N. (27 ,0 iz a JV Lil Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Podpisana si usojam vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzela dobro znano gostilno „?ri znamenju" Radeckega cesta &tetr. 2. Točila bom pristno Koslerjevo pivo kakor tudi pristna vina. Sprejemajo se tudi naročila na kosilo iu večerjo. Obljubiijein cenjenim gostom, da jih bodem v vsakem oziru z dobro postrežbo zadovoljiti skušala Otvoritev gostilne bo v soboto, 24. t. m. z godbo in plesom. Za mnogoštevilno udeležbo prosi in se priporoča (2761) Mai*l|a OlinSek, gostilničarka. fl* r'K "VK ^ izdajatelj Io ode^voroi urednik: Dr. Ivan Tavčar« Lastnina in tisk »Narodne tiskarne". :a \i it '* II 1< Bi k< io ki H b, T i< d ti Zavod veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod lz LJubljane juž. kol. Pio^a čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausees Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri b c zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensteate, Ljubno, Dunaj, čaa Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldni osobni vlak v Irbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. L ja bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre gene, Čarih, Q& nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in 11. razr.), Lipsko, na Dauaj čaz Amsie tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo (Direktni vozovi I. it 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto in v Koćevie. Oaoboi vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Nove mesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljane juž Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 2o m zjutraj csobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Moaakov-j Inomost, Franzensicste, Sulncgrad, Line, Stejr lil, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (dr rektni veze vi 1. in II. raziela Mon&kovo-Trstj, — Ob 7. uri u m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsk Prago (direktni vozovi I. iu II razr.), Francove vare, Karlovo vare, Heb, Manjine vare, Plzen, Budijevice, SoJnogiad, Line, Stejr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljulno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludca osobni vlak z Dunaja, Ljibna, Selztbala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. S hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta v Sulnograd — Proga u Novega meita fl Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer lstot^-— Odhod iz Ljubljane drž. kol. ▼ Zamnik Mefiani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, obi ** uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah c praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. U Kamnika. Mešani vlaki: 0: b. uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zve.v samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhjda je označen i srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (lat* 4770 R/$U 38