Telefon 74.
2 Vmamua številka 10 h.
P« v-oštt pin|ewan: a*
*<»lo loto napraj 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 50 , meneč , 2,20,
V sprsviiiatvii pMjsmas
is
c«lo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — . 6eirt , , 6,-meuec
1,70,
U pošiljanje na 'lom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnint 'in inserate »prejema upravništvo v
Ralol. Tiskarni, Kopitarjeve atice 5t. 2.
Rekopisl se ne rraCajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urednišlva je v Seme-niskih ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzeraSi uedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
štev. 6.
V Ljubljani, v četrtek 9. januvarija 1902.
Letnik XXX.
Apostolsko pismo
češkim in moravakim škafom.
Kadarkoli izda papež Leon XIII. kako izjavo, ki je količkaj v zvezi s politiko, polasti se je nebrojno časopisje in jo razlaga na vse mogoče načine. Posebno liberalni listi se trudijo, da iz nje izvijejo kako misel, ki je ni v pismu in katero potem izrabljajo v svoje namene. Tako je tudi z zadnjim pismom, katero je papež Leon XIII. poslal olomuškemu nadškofu dr. Teodoru Kohnu kot odgovor na njegovo poročilo o težavnem stanju katoliških politikov zaradi češko-nemških jezikovnih razprtij.
Nemci so seveda takoj iskali v pismu kako besedo, katera bi se dala izrabiti proti Cehom. Judovsko časopisje vedno najde to, kar hoče najti; če drugače ne gre, si pa izmisli. Liberalci so takoj zagnali hrup, da papež govori za nemški državni jezik in da obsoja češko politiko. Ti ljudje sploh vsak pojav v katoliški cerkvi opazujejo samo s tem namenom, da bi ga kako zavili in izkoristili za svoje protirimske težnje.
Da je »Slov. Narod« tudi takoj udaril na to struno, se ni čuditi. Ž njim o tem eploh ne polemiziramo. Kar reče kak Malovrh ali Zavadil o papežu, pač ne zasluži, da kdo na to reagira. A tudi ljubljanski vladni liut je prinesel v članku izvajanja iz dunajskih judovskih listov, kaitera so popolnoma neopravičena in tendenciozno naperjena ravno tako proti cerkvi, kakor proti Slovanom.
Uradni list citira na primer »Extra blatt« (?), kateri piše, da je papeževo pismo »uničujoč udarec preti oni prikazni, ki je tako poostrila narodni prepir na Češkem in Mo ravskem: proti udeležitvi katoliške, pretežno češke duhovščine pri boju med Nemci in in Čehi.« Protirimsko gibanje je baje pro-vzroČila duhovščina, katera je preveč češka. Takoj pa zadiši tudi češenj iz tega članka, ko trdi isti list, da je papež udaril ne le po Čehih, ampak tudi po — antisemitih ! »Extra-blatt« bi vsekako še rajši videl, da bi šel papež v boj proti antisemitom, kakor proti Cehom.
»Neue Freie Presse« (!) kar izvaja iz
pisanja, da zahteva papež nemški državni jezik in da nikakor ne stoji na stališču, da so vsi jeziki enakopravni.
»Wiener Morgen Zeitung« (!) slavi papeževo modrost in piše, da sveti oče ostro obsoja narodnostno in antisemitsko (!) delovanje katoliške duhovščine.
Cemu uradni list citira tako izjave, ki so naravnost smešne, ne vemo. Sicer smo
0	pismu že poročali, a da se spozna resnica, podajamo tu dotične papeževe besede doslovno.
Najprej moramo konstatirati, da papež niti z besedico ne omenja niti češkega, niti nemškega jezika, ampak daje obema narodnostima enakove-
1	j a v n e splošne nauke. O antisemitih sploh ni govora v pismu.
Ljubezen do mater ne ga je zika opravičuje sv. oče, ko piše: »Od pri -rode vsajen je nagon, ljubiti in braniti jezik, podedovan od očetov . . . Bramba maternega jezika, dokler se giblje v gotovih mejah, ne zasluži graje.«
To je splošna človeška zasebna pravica. Papež nadaljuje: »Kar pa velja o vseh drugih zasebnih pravicah, se mora priznavati tudi tu: Da pri njeni izvršitvi nikjer ne trpi skupna korist države. Naloga državnih voditeljev je torej, da pravično delujejo za nezmanjšani obstanek pravic posameznikov, a da pri tem ohranijo skupni blagor države.«
Te besede so popolnoma pravične in tako modre, da bi ne bila Avstrija nikdar prišla v tako žalosten položaj, če bi se bili avstrijski državniki ravnali po teh načelih. Saj papež izrecno varuje pravice posameznih narodov. O nemškem državnem jeziku ni niti govora.
Papež priporoča duhovnikom, da naj bodo pred vsem katoliški duhovniki in se naj ljubijo med seboj. Glede semeniške vzgoje duhovskega naraščaja priporoča sv. oče škofom : »Izbruhe strastnega razburjenja krepko krotite in ne dajte, da se okrepe. Ce zaradi razlike pokoljenja v duhovski stan poklicani mladeniči ne morejo biti enega jezika, naj bodo vsaj eno srce in ena duša. Iz te enotnosti v volji, katera se naj sveti na duhovskem stanu, bo
sledila ta koristna posledica, da bodo služabniki svetišča uspešneje opominjali vernike, da naj pri obrambi in pri boju za prava, ki jih ima njihov narod, ne p r e k orač i j o m o j e in da najne prezirajo pra v ično s t i in skupnega blagra države. Ker zaradi posebnih razmer v vaših krajih smatramo to za glavno dolžnost duhovnikov, da pri vsaki priliki, bodi všeč ali nevšeč, opominjajo vernike, naj se med seboj ljubijo, in kako ni vreden krščanskega imena oni, ki ne izpolnjuje v srcu in v dejanju nove od Kristusa dane postave, da se ljubimo med seboj, kakor je on nas ljubil«.
Premislimo vendar objektivno te besede! Papež stoji na istem stališču, katero je krščansko modroslovje od nekdaj zagovarjalo, da so n a r o d n a prava naravna prava. Nikjer ne priporoča iznarodenja, ampak zahteva pravičnost za vse. A kovelativne s pravi so dolžnosti. Zato ima vsak narod — nemški ravno tako, kakor vsak slovanski — dolžnost, da ne moti prava drugemu narodu. Razno narodnosti pa oklepa skupna državna vez. Zato mora nad vsem biti skrb za skupnost. A ta ne sme biti tolika, da bi žalila p r i r o d n o pravo posameznikov.
Jasno je iz tega, da so liberalna izva janja samo zlobno zavita sumničenja, ki imajo odkriti namen, da bi postavila v na pačno luč papeževo opomine in tako škodovala njegovi avtoriteti. V resnici so ti opo mini tako modri in očetovsko ljubeznivi, da bi rodili le blagor za državo in za posamezne narodnosti, ako bi jih izpolnjevali.
^eško-nemško premirje.
Desetletja že, traja boj mej Čehi in Nemci. Cehi zahtevajo vedno odločneje popolno ravnopravnost v deželah češke krone, a Nemci se krčevito drže svojih privilegijev. Ta strastni prepir ima za skupno državo najslabše posledice, ki se najočividneje kažejo v državnem zboru. Razne vlade so že poskušale napraviti spravo mej Čehi in Nemci. Izjalovili so se doslej vsi poskusi ob
odločnem odporu nemških zastopnikov. Ker pa je samozavest v češkem narodu prošinila že vse sloja prebivalstva, utrdilo se je mej Nemci prepričanje, da tudi s silo ne zaduše češkega leva in da je sporazumljenje vsak dan nujnejša potreba. Toda od tega spoznanja do sporazumljenja ali vsaj začasnega premirja je še velik korak. Mej češkimi Nemci so tekom mnogoletnega boja vzrastli Vsenemci, nositelji vsenemške ideje, ki kot plačani tlačani bijejo z loparjem po onih, ki bi z ozirom na državne koristi morda še roko ponudili v spravo. Zato treznejši nemški politiki nimajo poguma, da bi se otresli vsakdanjih fraz, ki mrgole v vsenemških glasilih.
Vlada je zadnji čas prepustila srečnemu slučaju, da se češki in nemški zastopniki brez njenega posredovanja in pritiska usedejo za zeleno mizo in podpišejo premirje. Ta srečni slučaj ni prišel in vlada je iznova prisiljena, da gradi zlate mostove. Poskusiti hoče 7. novimi pogajanji, od katerih je odvisna tudi osoda parlamenta in ustave same. Bližajo se nam v Avstriji velepomenljivi dogodki, ki bodo globoko zarisani v avstrijsko zgodovino. Upajmo, da zgodovinarjem ne bo treba pisati drame.
Predigra se je minoli teden izvršila v češkem deželnem zboru povodom razprave o proračunskem provizoriju. V*a razprava je dokazala, da so vse zmernejše češke in nemške stranke prepričane o potrebi premirja, ki naj bi bilo začetek sprave. Najpomenlji-vejši je bil govor bivšega ministerskega predsednika grofa Thuna. Primerjal je češko-nemški razpor dvema sovražnikoma, ki sta se utaborila v dveh trdnjavah in se srdito napadata. Boj pa ne more in ne sme biti večen, mir je potreben in premirje ni tako strašno težko. Sprava je mogoča, ako so vprašanje rešuje točko za točko, kakor je to želja čeških zastopnikov.
V	istem smislu je govoril princ Karol Schvvarzenberg.
V	imenu mladočeškega kluba je dr Ilerold nenavadno zmerno označil češko stališče. Naglašal je opetovano, da Čehi ne odklanjajo sprave, toda le na trdni podlagi narodne ravnopravnosti. Odločno pa je zavrnil dr. Eppingerja, ki je v imenu nemških
LISTEK.
Prvikrat z očstom k zornici.
Srbski spisal Lazar K. Lazarevič. — Poslovenil Darinko.
(Dalje.)
Mi z materjo smo se zaprli v drugo sobo. Ona ni jokala več. Tudi sestra ne. Izpiti v licu gledali sta z upadlimi očmi strahovito plašno. Proti temu ni bilo nič takrat, ko mi je umrl stric.
Nekolikokrat je prišel oče v našo sobo. Bil je ves znojen. Razgalil je telovnik, razpel srajco tako, da so se mu videle goste črne dlake na prsih. Namršil se je kakor Turčin.
»Daj še!« veli moji materi.
Njej se stiska srce. Molči kakor kamen, odklene kovčeg, pa sipa denar s pestjo v njegovo roko, a on ga veže v robec.
Nestrpljivo gleda na stran, premika noge, kakor jaz, ko me pričakuje zunaj družba, a jaz stojim, dokler mi sestra ne odreže kruha. Vzame denar, okrene glavo na drugo stran, a ko odide, zamrmlja, ka-
kor sam zase: »Samo to še!« A na to kar pobegne iz sobe.
Ali z besedo »še to«, »še to« pride on, zdi se mi, že petič v našo sobo, in sicer okoli tretje ure po polunoči.
»Daj !« reče materi, a lice mu zbledi kakor krpa.
Mati pristopi h kovčegu, noge se ji tresejo in ona se kar zvija.
Tedaj sem opazil izpod odej®, kako se je moj veliki oče stresel in se prijel za peč.
»Bržo!« reče materi, a stopica z nogami in z rokavom si briše znoj.
Mati mu poda.
»Daj vse!« reče on.
»Poslednjih deset dukatov!« reče ona. Ali to ni bil več glas, ne šepet, ampak nekaj mrmranju podobnega.
On spravi denar in steče iz sobe.
Moja mati se skloni kra) kovčega in se onesvesti. Sestra zavpije. Jaz skočim iz postelje. Tudi Gjokica skoči. Sedemo na tla kraj nje; poljubujemo ji roke in jo kličemo : »Mama, mama!«
Ona položi roko na mojo glavo in Sepeče nekaj. Nato se vzdigne zapali žve-plenko ter prižge lestenec pred sv. Jurjem.
»Pridite sem, otroci, in molite k Bogu, da nas reši nesreče!« reče ona. Glas ji je zvenel kakor zvonec, a oči so se ji blestele kakor večernica na nebeškem svodu.
Mi pritečemo k njej pod podobo in vsi pokleknemo, a Gjokica klekne pred mater, obrne se z licem k njej, prekriža se in sirota izmoli na glas tisto polovico očenaša, katero se je bil že naučil. Nato se prekriža spet in poljubi materi roko, pa zopet zre vanjo. Iz njenih oči tečeta dva curka solz. Namenjene so bile Bvetniku in nebu. Tam gori je bilo nekaj, kar je ona videla; tam je bil njen Bog, na katerega je ona zrla, in ki je zrl na njo. In tu se ji razlije po licu nekako blaženstvo in nekak žar, a meni se je zdelo, da jo Bog gladi z roko, da se svetnik nasmehuje, ter da se zvija zmaj pod njegovim kopjem. Potem se mi zabliska pred očmi, pa omahnem na lice, kraj njenega krila, naslonivsi se na njeno roko, s katero me ona pridrži; a neštetokrat molim: »Bog, ti vidiš mojo mater! Bog, prosim te za očeta!« A nato ne znam zakaj : »13og, ubij tistega Zelenbača!«
Dolgo smo molili tako.
Slednjič vstane moja mali, vspne se na
stolico ter poljubuje sv. Jurja. Tudi moja sestra stori tako, a potem vzdigne tudi meno in Gjokica, in mi smo ga tudi poljubili. Nato vzame mati suho kito bazilika, ki je bila pritrjena zadaj za podobo, in posodico z blagoslovljeno vodo, ki je visela pod podobo, pomoči v to vodo bazilik ter poškropi in prekriža pri tem nekaj šepetajo z njim sobo. Nato odpre polagoma vrata ter stopa po prstih do velike sobe in prekriža s kito njena vrata.
Ej, kako lahko mi je bilo takrat, kako blaženega sem se čutil, kako zbranega! Ah, zakaj no morem biti tudi Bedaj šo tak?
Ravno v istem trenotku, ko mati prekriža vrata velike sobe, se vzdigne notri ropot. Nič se no moro razumeti, razven Zelenbača, ki zaupije enkrat, kolikor more :
»A kdo me more siliti, da igram še« ? Po teh besedah nastane spet ropot in krog. Nato smo slišali, kako so sd odprla vrata, godrnjanje in korake.
Ali očeta ni bilo v sobo. Zastonj smo ga čakali. Dan zažari, jaz in Gjokica zaspiva, a njega se ni.
(Dalje prih.)
liberalcev zahteval, da se morajo spravna pogajanja dotikati vseh prepornih vprašanj. Danes je še toliko načelnih nasprotij mej Cehi in Nemci, da je popolna sprava nemogoča. Cehi zahtevajo, naj se v prvi vrati reši vprašanje češkega notranjega uradnega jezika in češkega vseučilišča na Moravskem. Ako sta rešeni te dve vprašanji, je vsaj začasno premirje zagotovljeno. Sicer je tudi dr. Eppinger priporočal pogum za premirje, toda podrl je vso nade s svojo zahtevo, naj bi se v kratkem času rešile vse točke obsežnega vprašanja in poravnala vsa nasprotja, ki razdvajajo deželo in državo. Ta zahteva preseda celo treznejsiin Nemcem, ki ne stoje neposredno v češko - nemškem boju. Razna nemška glasila iz planinskih dežel izražajo željo, naj bi Nemci na Češkem upoštevali celokupne koristi. Opozarjajo jih na pretečo nevarnost, ako se razbijejo tudi sedanja spravna pogajanja.
Drugače seveda govore češki in nemški radikalci. Češka govornika Kalina in dr. Baxa sta pobijala vsako spravo z Nemci; od nemške strani je dr. Reininger trdil, da so nepremostljiva nasprotja mej Cehi in Nemci. Vsenemec dr. Brehm je imenoval izdajavca vsakega Nemca, ki bi se usedel s Cehi za skupno mizo.
Vse kaže, da se duhovi še niso pomirili, pojmi ne še zjasnili in da je nemški šovinizem še v bujnem cvetju. Kdaj pač se streznijo možje? Ako bodo Nemci višje cenili svoje strankarske koristi, nego splošne državne potrebe, potem so vse njih besede o potrebi miru le gola hinavščina.
Hrvaška poljedelska banka.
Iz Zagreba, 31. dec.
Dne 30. dec. se je zbrala skupščina hrvaške poljedelske banke. Zbralo se je na tej važnej skupščini lepo število najodlič-nejih hrvaških prvakov duhovskega in po svetnega stanu. Nadškofa zagreškega je zastopal kanonik Pliverio, ki je tudi skupščino otvoril, a škofa Strossrnayorja monsignor čepelič, župnik djakovački. Ko je novo izbrani predsednik dr. Amruš pozdravil prisotne podpisatelje temeljnih glavnic in kon-statiral, da je dostatno število članov zbranih, podeli besedo dr. Derenčinu, ki je izdelal tudi osnovo za to banko. V svojem govoru je razjasnil dr. Derenčin, koliko sovražnikov ima ta nova banka, kako se ji protivi sama vlada in njeni privrženci, pa tudi stranka čistih ji meče polena pod noge, kjer le more.
Vkljub tej gonji proti domoljubnemu podjetju so vendar pravi domoljubi ostali čvrsti pri svojej nameri, da ne bodo prej mirovali, dokler se jim želja ne uresniči. In to se je zdaj zgodilo. Istina je, da uspeh subskripcije ni tako sijajen, kakor se je mislilo, podpisala se je le polovica iz početka določene svote, vsega do 800.000 kron, toda za početek zadostuje tudi ta sveta. A ko bodo sčasoma morda sami protivniki izpre-videli, da so krivo ravnali, ko so se vzpro-tivili osnovanju te prepotrebne banke, in ko bode narod prepričan, koliko blagodati uživa od nje, se bode tudi temeljna glavnica povečala.
če protivniki ustanoviteljem te banke oponašajo, da se trudijo za to podjetje le iz političnih razlogov, se govornik temu opo-nosu niti najmanje ne ustavlja, marveč sam pravi, da je utemeljonje te banke tudi političen dogodek, kajti ta banka je osnovana, da se pomore hrvaškemu kmetu, ki je že na robu propasti. Tega kmeta želi rešiti pogina za to podjetje zavzeta hrvaška inteli-gencija, a na čelu jej hrvaški episkopat, ki ima največ zaslug, da se je položil temelj tej banki.
Kar počne vlada s svojimi veresijskiini zadrugami po Slavoniji in tudi po Hrvaškem, ni čist posel, kajti te zadruge so vse odvisne od mažarska centrale v Budimpešti, a narod, ki je v zvezi s temi zadrugami, mora biti tudi zvezan z Mažari, saj oni upravljajo s tem podjetjem. Kaj niso potem takom te zadruge razširiteljice mažarske državne ideje na zemljišču Hrvaške ? Niso li te zadruge v pravem smislu in najpoprej politične vere-sijsko zadruge?
In ravno vladni privrženci so toliko predrzni, da se upaio javno oponašati osnova-
toljem poljedelske banke, da je njihovo podjetje osnovano le iz političnih razlogov. To se razumi, da je pri osnovanju te banke vsak domoljub, ki je kaj žrtvoval, mislil tudi, da se hrvaški narod ohrani kot hrvaški neodvisen narod, ne pa podložen Mažarom, kakor to žele mažaroni. Hrvaška poljedelska banka ima zares mnogo sovražnikov, premda je celo podjetje gotovo najplemeniteje, kar se jih je do zdaj jna Hrvaškem zasnovalo, saj je njegova naloga, da reši oni stan, iz katerega se hrvaški narod pomladuje, a če bo ta stan jak, bode ves hrvaški narod napredoval.
Razume se, da je skupščina burno odobravala besede dičnega govornika, na kar se je začela razprava o pravilih, ki so bila nespremenjena sprejeta, kakor jih je odbor predložil.
Potem ae je banka konstituirala ter izvolilo v ravnateljstvo 20, a v nadzorni odbor 5 članov izmed zagrebških in zunanjih delničarjev.
Delitev čeških škofij.
Mej brzojavkami smo včeraj sporočili, da se je naučni minister vitez Hartel obrnil do sv. očeta s prošnjo, naj se ustanovita za Češko dve novi škofiji in sicer ena nemška in ena češka, ter pripomnil, da se bo le na ta način moglo uspešno zajeziti nevarno pročodrimsko gibanje. Iz Vatikana je na to prošnjo prišel odgovor, da se bo pri reševanju tega vprašanja postopalo edino le v sporazumu s češkimi škofi.
Vso to zadevo sedaj prav dobro pojasnjujejo češki »Katol. Listy«. Pravijo namreč, da je naučni minister storil ta korak na pritisk vsenemcev in Opitz-eve stranke. Storil je to z vednostjo višjih krogov. Najprej se je govorilo samo o nemški škofiji, toda ker so gotovi krogi uvideli, da bi s samo nemško škofijo teško prodrli, so torej prišli na dan tudi s češko škofijo. V Rimu so bili takoj izpočetka naklonjeni tej ideji, toda ko se je z merodajne strani pojasnilo, zakaj se gre, so odposlali na Dunaj navedeni odgovor. Nemci bi bili dobili na ta način dve čisto nemški škofiji, iz katerih bi izginile nemške manjšine. Sedaj pa bržkone ne bo nič.
Nemec o vsenemeili.
Nemsko-Iiberalna stranka na reškem je v zadnjem času na zelo slabih nogah. Na eni strani uvideva ljudstvo plitvost njenega programa in se odvrača od nje, na drugi pa ji izpodkopujeta tla nemška ljud ska in vsenemška stranka. Vodje nemško-liberalne stranke čutijo torej sedaj potrebo, da preosnujejo temelje svoji stranki ter premene, v kolikor se jim zdi umestno, strankin program, ter se v to svrho ozirajo po programih raznih drugih strank, iz katerih bodo pobrali, kar sedaj najbolj vleče.
Nekaj takega namerava v prvi vrsti posl. Eppinger, ki je minuli ponedeljek govoril na shodu v Jabloncu na Češkem. V svojem govoru je omenjal pred vsem programa nemške ljudske ter vsenemške stranke. No, program prve stranke mu ne ugaja radi tega, ker se stranka peča tudi z antisemitizmom, pred katerim imajo pa nemški židovski liberalci grozen strah.
A tudi z vsenemškim programom mož ni zadovoljen radi točko o germaniza-ciji nenemških narodov. Ta točka vsenemškega programa, pravi govornik, je neizvedljiva. Vsenemci hočejo, da se nenemške dežele odtrgajo od Avstrije, ostali del pa priklopi Nemčiji. Dosedaj pa še nihče ni povedal, kako naj se to izvrši. Vse v tej zahtevi je nejasno. Jasno je samo to, da je d e g r a d a c i j a ostalega delaAystrije neizogibna in da bi se morali m i združiti z raj-hom, in no rajh z nami.
To torej ne ugaja nemškemu liberalcu Eppingerju, a menda največ radi tega, ker bi potem nemško-liberalna stranka izgubila v Avstriji ves vpliv, ki ga ima sedaj na vseh važnejih mestih.
Pročoilrimsko gibanje v minulem letu.
»Evang. Kirch. Ztg.« objavlja nekak pregled vspeha, ki so ga dosegli v 1.1901 pročod-rimski kričači, Imenovani list namreč piše: Število onih, ki so v 1. 1901 prestopili ia
rimsko-katoliške v evangeliško oerkev, cenimo (!) nad 6000 ; v 1. 1900 jih je prestopilo 4516, kar je dokaz, da pročodrimsko gibanje vedno narašča. Skupno jo prestopilo k ovangelski cerkvi blizu 19.000 katolikov. Starokatoliška oerkev je v tem gibanju pridobila kakih 8000 duš. Torej v poltretjem letu nad 27.000 pročodrimovcev. V letu 1901 je bilo ustanovljenih 36 novih pridigarskih postaj in sicer 2 na Nižje-Av-strijskem, 7 na Štajerskem, 2 na Koroškem, 2 na Tirolskem, 22 na Češkem, 1 na Moravskem in 2 v Galiciji, samostojne župnije so ustanovili v Ljubnem na štajerskem, Celju, St. Hipolitu in Stanislavi. Iz rajha jo došlo veliko število pastorjev, od teh je bilo 7 potrjenih. Ustanovilo se je 10 evangeliških in 1 starokatoliško cerkv. stavb, društvo, kupilo se je prostora za 7 cerkva ter položilo temelje za 11 cerkva. — Tako poročilo imenovanega pruskega protestanškega glasila. Številke so pa precej nezanesljive, saj so govori večinoma le v približnjih številkah. Iz teh številk se pa tudi ne razvidi, veljajo Ii samo za našo monarhijo, ali pa tudi za rajh.
Kandidatura K. H. Wolfa.
Dne 15. t. m. se vrši v mestnem okraju Trutnov dopolnilna volitev za državni zbor mesto »odstopivšega« moralista Wolfa. Ta mož je sicer tudi sedaj kandidat za to po-slaniško mesto, toda niti njegovi najožji somišljeniki ne morejo reči s potrebno gotovostjo, da prodre nekdaj oboževani vsenemec. Pri zadnjih volitvah je sicer Wo!f prodrl s 1994 proti 1136 glasovom, katere je dobil liberalni kandidat Werunsky. Sedaj pa je Wolfova zvezda silno obledela in niti pri veliki večini svojih pristašev ne uživa več prvotnega zaupanja. Glasila njegove stranke sicer slepe javnost s trditvijo, da pri bližnji volitvi gotovo prodre njih mož, a ob enem pa priznavajo, da bo večina, s katero bo izvoljen, znašala le kakih 250 glasov. Kaj pa, če tudi teh ne dobi?
Angleži in Buri.
Zadnji božični prazniki, kakor navadr.o, za Angleže v Južni Afriki niso bili nič kaj veseli. Skoro vsak dan je moral lord Kitche-ner poročati o kakem boju med njegovimi »n burskimi četami, ki je provzročil prvim znatne izgube. Položaj pa je še veliko ne-ugodneji, ker je dokazano, da je Kitchener marsikaj zamolčal, o čemer ve, da ne pri j a londonskim vojnim krogom. O porazih poroča namreč angleški vrhovni poveljnik še le tedaj, ko mu odreče ve6 njegov znani zistem, in še tedaj na način, kakor bi bili zmagali Angleži.
Lord Kitchener mej drugim ni prav nič omenil, da mu je v novembru in začetkom decembra D e we t okolu Heidelberga provzročil mnogo neprijetnosti, da se je D e I a r e y v bližini Krtigersdorpa zmagonosno meril z junakom Methuenom ter blizu Rustenburga vzel Angležem lepo število vozov s živežem in atreljivom. Angleži daljo ne vedo prav nič o tem, kako je Beyers za nekaj dni zasedel Rustenburg, da si je v mestu pre-skrbel potrebne zaloge in potem prostovoljno odšel, kakor mu je naročil general Dewet. Tudi o operacijah generala B o t h e ni bilo ničesar čitati v Kitchenerjevih poročilih, čeravno je znano, da neovirano obvladuje pokrajino med Midelburgom, Springsem, Erme-lom in Carolino. Še bolj trdovratno pa molči vrhovni poveljnik o Bothovi zvijači, s katero je zvodil v propast znaten angleški oddelek. o svojimi bojevniki si je namreč ob reki Boeld, v okraju Utrecht, izbral kraj, koder je z največjo lahkoto premagal števil-nejega nasprotnika, obenem pa nalašč odposlal Dewetu odprto pismo, v katerem ga prosi nujne pomoči, češ da ga sovražnik peati na tem kraju. Angleži so naglo planili nanj in bili kajpada sijajno poraženi.
Dopisi.
Z Belokranjskega. (Državna cesta čez Gorjancein pošta.) Gospod dvorni svetnik Fr. Šuklje in g. V. Pfei-fer zaslužila sta si kot državna poslanca veliko hvaležnosti, ker sa jo vsled njihovega prizadevanja začela državna karlovška cesta od Novega mesta do Metliko prelagati. To delo se je dosedaj od Novega mesta do Luže ali do vrh Gorjancev popol-| noma izvršilo.
Kdoi; se je poprej na tej cesti vozil, ni se mogel načuditi, s kako čudovito natančnostjo si je zna! prvi graditelj te državne ceste, ki se je zidala pod vlado slavne cesarice Marije Terezije, poiskati vsak klanec in klanček,v samo da je bila vožnja po njej težavneja. Se vedno hranijo v Novem mestu v mestnem arhivu akt, s kattfrim se jo do-tični inžener sam pohvalil, da se je ravnal natančno po tedaj veljavnih predpisih za zgradbe cest ter da je po mogočnosti cesta tako izpeljana, da se mora rabiti po celej progi p r i p r e g a.
časi se spreminjajo in ž njimi razmere.
Poglejmo danes to državno cesto do vrh Gorjancev! Po vsej tej progi se moreš nepretrgoma hitro in prijetno voziti. Nikjer ne znaša strmina nad 5 odstotkov.
S prav nenavadno spretnostjo je sedaj inžener znal prilagoditi se vsem razmeram ter je vso progo tako trasiral, da je porabil po možnosti velik del stare ceste in dosegel z&željeni smoter.
Hvaležni moramo biti cesarski vladi, da je našo lepo pokrajino bolj ugodno zvezala z ostalim svetom, zlasti z dolenjsko železnico. Žal, da se dandanes ne izvaža od nas tisti dobri vinski pridelek, ki je slul kot metličan, semičan itd., nasprotno, da se k nam privaža tuj vinski pridelek. Upamo pa, da ni več daleč tisti čas, ko bodemo zopet s požlahtnenimi trtami dosegli vsaj toliko vina, da ne bode treba več uvoza. Da pa ta državna cesta dobro služi svojemu namenu, kaže obilen promet, ki se vrši dan na dan po njej.
Vsled dolenjske železnice, ki nam je na progi Novo mesto-Grosuplje priročnejša od one Kočevje-Grosuplje, se je povzdignil tudi osebni promet zelo, zlasti ker imajo mnogi v Novem mestu in v Ljubljani posla; iz Amerike se vračajo domačini in si hočejo zopet tu svoj kruh služiti. V občnem interesu bi h»lo želeti, da bi se Belokranjska, osobito Črnomelj in Metlika z Novim mestom, zvezala z dvakratno poštno zvezo na dan, tako da bi jedna pošta dohajala dopoludne v Novo mesto okoli 10. in 11. ure in odhajala popoludne ob 5. uri, druga pošta pa odhajala zjutraj iz Novega mesta okoli šeste ure in se vračala popoludne ob 5. uri.
S tako poštno zvezo olajšal in pomnožil bi sa osebni promet med Belokranjsko ter dolenjsko železnico, kajti le premnogi se ustraši sedaj dolge vožnje z Belokranjskega v Ljubljano, pa tudi zelo zamudna je ta vožnja. Z vpeljavo take poštne zveze bi so našim ljudem zelo pomagalo in tudi poštni erar bi pridobil na dohodkih toliko, da bi se ta dvojna zveza izplačala.
Izpred sodišča.
Oproščeni kapucin. Po liberalnih listih je bilo nedavno mnogo vrišča, ker je 711etni kapucinski brat Valentin Beč iz kapucinskega samostana v Sv. Križu bil obsojen na 24urni zapor radi beračenja, ker je pobiral okolu Črnega Vrha pri nekaterih gospodarjih zeljnate glave, namenjene za samostan. Pri današnji vzklicni obravnavi pri deželnem sodišču, o kateri bomo podrobneje jutri poročali, je po ugovoru g. dr. Brejca gospod državni pravdnik Trenz sam predlagal, naj se kapucinskega brata oprosti, bodišče (predsednik deželnosodni svetnik Schaeditz, votantje svetniki Wenger, Veder-njak in Travnar) je 711etnega kapuc, brata Val. Beča oprostilo.
Utom v restavracijo postojinskega kolodvora. V noči 30. novembra 1. 1. so tatovi ulomili v restavracijo g. Zakotni k» v Postojini. Tatovi so ulomili skozi okno in z vitrihi odprli razne predale, iz katerih so pobrali mnogo smodk in cigaret, servijet in klobas. Ukradli so tudi en have-lok. Ko so to težavno delo dovršili, natočili so si vina in piva in potolažili vest s pijačo. Prazne kozarce so gostilničarju v spomin pustili na mizi. Gostilničarju je bilo že enajstkrat na s 1 i -č e n n a č i n u 1 o m 1 j e n o. Parkrat je tatvine naznanil, potem je pa naznauila opustil, češ: »Ljudje se smejejo in norca delajo, tatu pa le ne dobim.« Včeraj je pa pravi storilec menda le stal pred deželnim sodiščem ljubljanskim. Zahvaliti za to se ima gospod Zakotnik finančnemu komisarju g. Skubiču, kateremu jo zaupal, s kako predrznostjo so se tatovi zopet spravili na njegove klobase in cigareto. Gospod Skubic se je s svojim tovarišem drugo jutro po ulornu peljal po opravku v Št. Peter, ondi je pa na postaji izvedel, da sta dva sumljiva človeka nekaj hipov prej prodajalki tobaka na kolodvoru Mariji Novak ponujala veliko število smodk na prodaj. Gosp. Skubic ac je takoj podal na lov za tatovoma in res je našel, sedečega na neki kiopi Človeka, ki je ljubeznivo gledal smodke pred seboj. Posrečilo se mu je, enega tatu prijeti, druzega pa ni bilo več v bližini. Tat. opetovano kaznovani postopač Ivan Vatovac ia Trsta, mu je zagotavljal, da je smodke dobil pri svoji sestri v Ljubljani. Včeraj prod sodiščem je Vatovac odgovarjal samo na ona
slovenska vprašanja, na katera se je mogel hitro zlagati, ostala pa mu je moral tolmačiti laški tolmač. Vatovac, ki je v Trstu pod dolioijskim nadzorstvom, pripoznava, da se je samovoljno oddaljil iz Trsta, a taii, da bi na svojem »izletu« ulomil ali kradel. Na poti ga je spremljal neki »kamerad«, katerega pa ni poznai po imenu. Včeraj je Vatovac pred sodiščem trdil, da je smodke in servijete, katero so pri njem še dobili, našel v nekem jarku. Predsednik: »Pri vas so pa našli tudi vitrihe.« Obtoženec pravi, da so morali pač tudi vitrihi ležati mej stvarmi, katere je našel v jarku. Klobas seve pri Va-tovcu niso več dobili. Državno pravdmstvo dolži Vatovca, da je kriv tudi zadnjega uloma pri Zakotniku leta 1898 in da je tudi tedaj bil Vatovac tisti, ki je odnesel smodke in eno kračo. Sodišče je Vatovca uloma leta 1898 oprostilo, obsodilo pa ga je radi uloma 30. novembra 1. 1. in radi vlačugar-stva na d v e 1 e t i težke ječe, poostrene s posti, po kazni pa Vatovca oddalo v prisilno delavnico. Vatovac, prava cvetka s tržaških tal, sodbe, izrečene v slovenščini, ni hotel razumeti, in moral mu jo je tolmač tolmačiti laško, btražnik je tega vsakoletnega Zakotnikovega gosta odpeljal v zapor, ne da bi ga bil vprašal, akc mu je obsodba Jfonečno vendar le šla v glavo.
Oh, ta Amerika/ Ljubezen do Amerike je spravila včeraj Frana M a 1 e v i č a iz Metlike pred deželno sodišče, kjer je dobil deset dni zapora in 10 kron kazni, ker jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi zadostil avstrijskim zakonom. Drugi »ameri-kanski slučaj« je zadeval priletnega kočarja Gregorja A r k o t a iz Zamosteca pri So-dražici, ki se je ponudil Francetu Požarju, da ga, dasi fant še ni zadostil vojaški dolžnosti, spremi »tjekaj čez Ljubljano«. Gregor Arko in France Požar sta to ekspe-dicijo res poskusila, pa ko sta bila na poti z dolenjskega na šišenski kolodvor, padla sta v roke strahovitega preganjalca vseh, ki hočejo po nepravilnem potu v Ameriko, policijskega stražnika Večeri na. Večerinu je Arko najprej dejal, da je France njegov »gsel«, potem je pa dejal, da je tudi on Požar in da je »iantov oče«. »Ni rejs«, dejal je včeraj Arko, »mislil sem le, da vpra šajo, kako se fantov oče piše, se nismo za-stopili in naj umrem tiikaj, če sem kaj drii-zega rekel«. Za »Ion« in za stroške je Požar, ki je že dostal kazen, pred »ekspedi-cijo«, moral dati Arkotu 5 gld. Državni pravdnik je razširil obtožbo tudi na to, da je Arko stražniku povedal napačno ime, in sodišče je obsodilo Gregorja Arkota na 14 dni strogega zapora s posti, in obsojenec mora plačati sodne stroške in 10 K globe. Obsojenec je koncem obravnave prosil sodišče, da bi bil zaprt v Ribnici in da bi »vsaj les ne hodil«.
Mannovtttia tatica. Deželno sodišče je včeraj obsodilo Josipino Drebec iz Vrema, ki je razna osebe okradla, na tri mesece težke ječe.
Fant, katerega se vsi boje in katerega se vendar »ne boje«. Kmečki fant J a k o b II r e n iz Dolenje vasi, ki je sedaj v zaporu radi težke telesno poškodbe, se je včeraj zagovarjal radi javnega nasil-stva in motenja vere. V Franc Tratnikovi gostilni je pričel prepir in tepež, a ko so ga gostje odstranili iz gostilne, tekel je domov ter pritekel nazaj oborožen z veliko gozdno sekiro ter kričal »Kie je ltibčev, ga mora h . . . . vzeti«. Preklinjal jo tudi Boga. Priče pismeno zaslišane, so izjavile, da je obtoženec jako nevaren človek, katerega Be vsak boji in katerega bi bilo najboljše oddati v prisilno delavnico. Včeraj je bilo nekaj prič tudi osebno zaslišanih Ko so te priče včeraj stale v bližini obtoženca se nakrat niso spominjale pismenih izjav. Predsednik je opetovano izjavil, da se priče boje obtožencu ponoviti v obraz pismene, izjave. Kako »krotak« človek je obtoženec kaže dejstvo, da je pred leti smrtnonevarno 2 bajonetom zabodel lastnega svojega brata. Jakob Hren je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, poostrene s postom. Zagovarjal ga je g dr. N o v a k.
Baraba iz Ljubljane. Obtožen hudodelstva bogokletatva je stal včeraj pred dež. sodiščem postopač Iv. Verbič iz Ljub ljane. L. 1844. je prišla ta ljubljanska znamenitost na svet v dež. bolnici, in ko mu je sodnik včeraj povedal leto njegovega rojstva, odmigaval je obtoženec trdovratno z glavo. »Fajmošter bodo bolje vedeli, kot vi«, pravi predsednik in nadaljuje razpravo. Verbič dobi od mesta vsak mesec 3 gld. in takrat si osladi vsakokrat revno življenje z jeružem. Ko je nedavno to storil, zanesla ga je pot mimogrede tudi v kavarno Val-vazor, kjer je beračil. Stražnik ga je prijel in peljal v »špehkamro«, kjer je pričel'strahovito preklinjati Boga, Mater Božjo in svetnike. Glavne priče proti njemu so bili jet-ničar in v postopaškem svetu slavnoznana Jožef B e r Č i č in Ferd. G e o k. Vsi so potrdili inkriminirane besede. Sodnik je Ber-čiča silno »razžalil« ter ga je pred prisego vprašal, ako je z Verbičen« v Borodu. Berčič je smatral to očividno za »štenkarijo«. »A ja za koga«, je zarenčal in se delal silno
razžaljenega. Geck se je pobahal, da Ver-biča pozna že z mladih let. Verbič je vse tajil in pravil sodniku, da je bil 42 let na Hrvaškem, zato je popolnoma pozabil kleti po kranjsko, »laško pa durcbaus nobene besede ne zastopim«, končal je svoj zagovor, v katerem je povedal tudi, da mora beračiti, ker z 10 krajcarji, ki jih dobi od mesta, ne more živeti. Sodišče je smatralo, da Verbič vere javno ni sramotil, ker ro-tovška »špahkamra« ni javen kraj, in obsodilo ga je le po § 122 a na tri mesece ječe in na — povračilo sodnijskih stroškov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. januvarija.
Imenovanje. Voditelj okrajnega glavarstva v Sežani c. Ur. nameetniški tajnik g. R e b e k je imenovan def. okrajnim glavarjem v Sežani.
Le še štirje vitezi Marije Terezije reda Vojni šematizem za leto 1902 navaja, da žive le še štirje vitezi Marije Terezije reda, in sicer generali baron Appel, baron Berchtolsheim, baron P e -j e r v a r y in baron P i r e t.
Pogreb č. g. župnika J. Voglarja se je včeraj vršil v Sodražici ob velikanski udeležbi ljudstva. Možje in žene so ob krsti ljubljenega župnika, ki je 25 let vodil dušno pastirstvo v Sodražici, ihteli kakor otroci, ki izgube skrbnega očeta. Pogreba se je udeležilo 20 duhovnikov, mej njimi nekdanji kaplani pokojnikovi, gasilno društvo, pevsko društvo, šolski otroci itd. V slovo je umrlemu govoril č. g. dekan ribniški. Pokojni župnik Vcglar je bil radi svojih zaslug tudi častni občan občine Sodražica. Vsakemu je rad pomagal z dobrotno roko in marsikomu je često pomogel tudi z brezobrestnim posojilom. Brl je plemenit mož, u/oren duhovnik, zvest tovariš svojim sobratom. Naj blagi gospod po 64 letnem trudapolnem življenju počiva v miru !
Ljubljansko barje. Velika osuševalna dela na ljubljanskem barju so prično prih. leto. še letos se bode dež. zbor bavil z dotičuimi predlogami. Struga Ljubljanice se znatno poniža, ob Ljubljanici so pa zgrade močni zidovi.
Luka Jelene zopet propadel. Danes je bila volitev učiteljskega zastopnika v mestni šolski svet ljubljanski. Jakob Dimnik je kandidiral tovariša Luko Jolenca, a gospod Luka je propadel in bilje izvoljen G a b r š e k. Značilno je to, da je gospod Jakob Dimnik predlagal zapisnikarjema Simona in Furlana, kateri mu pri tem nastopu menda ni hotel slepo slediti. Tako je pokazalo tudi ljubljansko učitelj-stvo, da ne mara brezpogojne komande. Luka pa ima — en grob več
Javno predavanje. Včerajšnje javno predavanje v »Katoliškem domu« je bilo zopet prav dobro obiskano. Predaval je č. g. Plečnik o zdravju in posebno o tem, kako se varovati jetike. Prav želeti bi bilo, da bi gospod predavatelj svoja poljudna predavanja napisal in priobčil v kakem "listu. Prihodnjo sredo točno ob i/iS. uri zvečer bode predaval g. dr. Krek.
Sestanek „Mešč. kluba" se vrši danes zvečer v društvenih prostorih ob navadni uri.
Umrl je na Reki dne 8. januvarija č. g. O. Avguštin Belec, kapucin. Pokojnik je bil rojen v Vurbergu na Štajerskem 21. julija 1830. Gimnazij je obiskoval v Varaždinu. L. 1848. se je vojskoval pod Jelačičem ter stopil potom 1. 1850. 17. sept. na Reki v kapucinski red. Bil je lepa oseba, bistra glava, izvrsten govornik. Pridigoval je 48 novomašnikom po celem Slovenskem in Hrvaškem, stopil mnogokrat tudi na nemške in laške prižnice. Pred 26 leti so mu ponujali škofovsko stolico v Senju, ali jo je odklonil. L. 1884. hoteli so ga v Rimu izbrati za generala kapucinskega reda, pa tudi tega ni hotel. Last mu I Dobro je znal, kako je bil potreben svojej provinciji reda. Izvrševal je 33 let službo lektorja dogmatike, cerkv. zgodovine in cerkv. prava. Gvardijan reškega kapucin. samostana je bil 15 let, a provincijal hrvaških kapucinov tudi 15 let. Trikrat v življenju ga je zadela kap, ali jo je vsakikrat premagal. Zadnji dve leti jo postajal zmiraj slabejši in včeraj mu je starostna nemoč pretrgala nit življenja, ^a njim joka vse, kar ga je poznalo. Njegovej usmiljenej duši daj Bog
večni pokoj, hrvaškej provinciji kapucinov pa brzega naslednika.	P. B. G.
V čilensko armado je kot častnik vstopil, kakor poročajo listi, Ljubljančan g. Egon Mosche, ki se je udeležil tudi burske vojske in bil od Angležev ujet.
Včerajšnji planinski večer je bil jako dobro obisku.'";. Predaval je g. katehet I. Mlakar o svojem potovanju po stubajskih, otzthalskih in ortlerskih planinah. G. predavatelj jo žel pri poslušalcih za svoje zabavno predavanje živahno pohvalo.
Ustanovo za izvozno akademijo je kranjski deželni odbor podelil g. Milivoju Bonček-u iz Radovljice.
Pri obč. volitvah v Trbovljah je zopet zmagal dosedanji odbor, ki je posebno hvaljen od graške »Tagespošte«,
Ljubljanske novice. Slovenski delavec iz Južne Afrike. Prišel je v Ljubljano neki Val. Uesen iz Tržiča iz Južne Afrike, kjer je dolgo časa delal. Mož jo sedaj brez vseh sredstev. — Blami-rani lastnik avtomobila. Te dni se je nekemu ljubljanskemu vozaču z motorskim vozom pokvarila naprava, ki žene voz naprej. Pred motorski voz so morali vpreči par konj in motorski voz so na tak način pripeljali v Ljubljano. Ubogi lastnik pokvarjenega voza je moral prešli-šati mnogo pikrih, zbadljivih opazk, najbolj so mu pa blamažo privoščili ljubljanski iz voščki. — Umrl je v Beljaku Ljubljančanom dobro znani železničar g. Haas. — Iz službe so odpustili znanega soc. dem. Kmetica. — Glas iz občinstva. Magistratu se priporoča, da zgradi v bližini južnega kolodvora stranišče, ker je taka zgradba ondi res zelo potrebna. — Konj ugriznil je predvčeranjim v Gosposki ulici 141etnega Antona Medarda iz Cešnjice v nos. Ranjenca so morali odpeljati v bolnico. — Povozil je včeraj neki izvošček na Marijinem trgu 721etnega kavarnarja M. Marzolinija. Poškodovan je na desni roki.
Za vojaško priprego se bode letos od konja in kilometra plačevalo 2P5 h.
Ogenj. Dne 6. t. m. zjutraj so posestniku Konigu v Moosvaldu na Kočevskem pogorela gospodarska poslopja; škode je nad 2000 K.
Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 664 konj in volov, 258 krav in 68 telet. Skupaj 996 glav. — Kupčija je bila srednja.
Požar. Iz Prežganja se nam poroča :
V	četrtek 2. januvarija je pogorela hiSa kočarja Bernarda Žganjarja iz Velikega Trebeljevega št. 23. Ker je bila hiša lesena, je vse pogorelo; zavarovan je bil za majhno svoto.
Ustrelil se je v Ljubnem na Štajerskem tesar Konrad Umnik.
Poskusen ulom v zastavljavnico.
V	mariborsko zastavljavnico so poskušali ulomiti tatje, a so bili Se ob pravem času prepodeni.
Darove za rodbino Topolšek sprejema g. Pogačar, c. kr. finančni komisar, Kolodvorske ulice št. 11.
Perosi gre v Petrograd. Ruska carska rodbina je povabila Perosija, naj pride v Petrograd dirigirat veliki koncert v dobrodelne namene. Maestro je povabilo sprejel.
Hamerlingova črepinja se išče. Sorodniki pesnika Roberta Hamerling so do-znali, da njegovemu truplu v rakvi manjka črepinja. Truplo so dne 24. okt. 1. 1. izkopali in mu pri tej priliki vzeli črepinjo, ne da bi bili o tem obvestili sorodnike, ker jih niso hoteli vznemirjati.
Velikanskega soma so zopet ujeli v senjski luki. Dolg je 5'/s m in tehta 300!) kg. V želodcu ao našli par hlač z ostanki človeškega telesa, kravji zvonec in en čevelj. Pošast so prepeljali na Reko.
Kotiček za liberalce. „Narod" te dni lahko piše, karkoli hoče. Odgovorni urednik Nolli leži od kapi zadet doma, list pa „delata" z občo znano rutino poštenjaka Malovrh in nasprotnik „liguorijanstva" Zava-dil. Ce jo kdo to dni napaden, ne more niti tožiti, ker nima koga prijeti. Čudno, da državno pravdništvo tu ne poseže vmes. — Znamenje propada. Smo že zopet preč! Propali, potettani! „Narod" je v uvodnem članku neovrgljivo dokazal, da jo „ka- i toliško-narodna stranka tako globoko padla, kakor pač se nobena druga stranka nasvetu! Vse v tej stranki je gnilo, a nikjer se to no vidi tako očitno in tako jasno, kakor v raznih i njenih zastopnikih." To je gotovo res, ako i je v tej stranki glasilo, katero urejuje noto- t
ričen tat, ako iščejo »klerikalci" razne suspendirane duhovnike kot urednike k temu listu, ako je .klerikalna" stranka pod vodstvom usiljivih agentov itd. Ce nam še to dokažejo liberalci — pa smo propali! — Malovrh zopet piše o .neizmernem bogastvu katoliške cerkve". Ne vemo, kaj misli. Ali ga kočo konfiscirati, ali ga hoče pri Hribarju zavarovati?
G poslanec Jaklič priobčuje liberalcem glede na „Narodovo" pisavo sledeče: Naši ,,inteligenci"! Odkrita beseda. »Slovenski Narod« je glasilo inteligence. Mi to tudi verjamemo! In še več: to »inteligenco« tudi poznamo! — Prešičar je najbolj vesel tistih svinj, kižro vse od kraja, zakaj potem je gotov lepega dobička. Tavčar in g. Malovrh sta svoje »inteligence« lahko vesela, tudi ponosna smeta biti nanjo. Saj je še osel ponosen na svoj glas! Znana »inteligenca« žre vse od kraja, kar se ji nasuje v »Narodovo« korito. Tudi gnoj iz stranišča! To dokazuje zlasti novoletna številka, v kateri si je privoščil podpisanega. Včasih, ko smo bili še otročji, smo si mislili, da »inteligenca" ne verjame vsega. Takrat smo bili res otročji! »Inteligenca« verjame vsa in žre vse, kar ji g. Malovrh pripravi! Naš znani domači »inteligentnež«, ki dela vsako nedeljo izlete, pravi sicer, da ne verjame vsega, kar »Narod« piše, toda on verjame vse, pa tudi požre v s e ! . . . Ko je bral dotični list, je prevzet fine p i č e , s katero se je okrepčal, vsklik-nil: »Oh, le kje vse izvedo ... O, ko bi Jaklič vedel, kaj piše »Narod«! . . . (Mož je dober, pa so je bal za moje zdravje, brez potrebe Seveda). »Naroda« pa dotičniku ni hotel pos diti, da bi Jaklič ne izvedel. Torej on veruje, da »Narod« piše resnico, in jaz sem prepričan, da vsa inteligenca veruje. In prav ima! Naj veruje »inteligenca«! Vse naj požre, morda se le b časoma p r e o b j e in dobi kak akutni črevesni katar ali kaj tacega, ki jo bo spravilo raz svet. Opravičevati se »inteligenci« bi bilo pač neumno in prazno delo . . . Samo pokazati moram, kaj žre »inteligenca«. „Naroda" no morem dobesedno navajati, ker ga nisem imel v rokah, zato le to, kar sem slišal. „Narod" pripoveduje, da se mi je v Kočevji zgodila nesreča, da sem rabil posteljo za stranišče itd. na dolgo in široko, torej take reči, ki se no pripovedujejo v vsaki dostojni družbi, tudi če so resnične, še manj, če se pa 1 a ž a o kom v taki obliki. »Narod« pa to piše in laže, ker pozna svojo »inteligenco«, saj tam so samo dostojni ljudje, prosim: »dostojni!« Torej to, kar počno pijani liberalci, podtika „Narod" meni. Jaz sem prenočil 9. sept. m. 1. v Hardetovi gostilni, ter sem spal v isti sobi z bogoslovcem g. Znidaršičem ml., ker je bilo takrat Kočevje polno heilovcev in buršov, ker so imeli ondi nekak sestanek in nisem mogel dobiti primernejšega prenočišča. V isti b o b i je pa spal tudi neki agent — seveda no Hribar t — in ker se je zjutraj že ob petih namesto da bi opravil jutranjo molitev, začel pridu šati, sem jaz prepričan, da je bil to liberalen agent. Ne vem pa ne, če se je njemu kaj tacega primerilo, vsaj moj nos mi tega ni povedal. Ti ljudje pa niso saino svinjski, ampak tudi neumni, ker te katastrofe niso izrabili pred volitvami. To bi bilo pomagalo!... To bi bilo gotovo reši l,o Višnikarja! Sedaj je pač vse prepozno, ker za to dobo je prekasno; v šestih letih se bo pa pozabilo in tako Višnikaria ne bo — več. Sicer mi pa taki liberalni manevri ne delajo skrbi in mi ne jemljo veselja. Pri najboljši volji kličem „inteligenci" : Dober tek!
V Dobrepoljah, dno 7. prosinca 1902.
Franc Jaklič, učitelj in dež. poslanec.
Društva.
(Postojnsko gasilno društvo priredi plesni venček s kotiljonom v gorenjih prostorih hotela »pri kroni« dne 12. t. m. Začetek ob 8. uri. Promenadna obleka. Vstopnina za gospode 1 K, z i družino 2 K. Vstop dovoljen samo povabljenim. Vozovi za gosto so na razpnlago, — kdor si ga želi, naj to pravočasno naznani društvenemu načelniku g. Matiji Petriču. Ker jo čisti donesek namenjen v poplačilo društvenega dolga na gasilnem orodji, ss preplačila hvaležno sprejemajo.
(»N a obali A d r i j e«) ali velika ma-škarada pevskega društva »Ljubljana«, katera se vrSi 19. t. m. v »Sokolovi« telovadnici v »Narodnem domu«, bode gotovo jedna izmed najbjlj zabavnih, in kar se raznovrstnosti tiče, jodna izmed najbolj intare-santnih zabav v letošnjem predpustu. Za
.1
- T
sedaj naj bo omenjeno le to, da se vrši na tej maškaradi veliki sestanek mornarjev s celega sveta, katerega bo tudi posetilo od poslanstvo Burov. Ker se bode tu nudilo tudi večje število od Američanov s Filipinov pregnanih, španskih vstašev in vstasinj, bode ta rendez-vous vseh narodov gotovo zadovoljil vsacega posetnika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 9. januvarija. Cesar se je v spremstvu nadvojvode Frana Salva-torja in raznih drugih dostojanstvenikov podal na dvorni lov v Miirzzuschlag. od koder se povrne 11. t. in. zvečer.
Dunaj, 9. jan. Budgetni odsek je završil razpravo o „loteriji in državnem dolgu" ter pričel s poljedelskim mini-sterstvom. Tekom razprave je izjavil finančni minister, da iz budgetnih razlogov ne kaže odpraviti male loterije, tem bolj, ker bi potem navstale razne zakotne loterije.
Dunaj, 9. jan. Kršč. soc. večina mestne uprave je sklenila sezidati moderno umetnostno galerijo.
Dunaj, 9. jan. Obč. svet je odklonil subvencijo nemškemu „Schulve-reinu" in je dovolil subvencijo katol. šolskemu društvu.
Dunaj, 9. januvarija. Sodišče je obsodilo bivšega avstrijskega častnika Carino v štiri in polletno težko ječo, poostreno s četrtletnim postom, temnico in trdim ležiščem vsakega 1. februvarija, na izgubo plemstva in prognanstvo iz Avstrije, ker je izdal neke vojaške tajnosti.
Dunaj, 9. jan. Wolf je v čimdalje večji zadregi. Njegova izjava v „Ostd. Rundschau", v kateri zagotavlja, da če bi bilo vse res, kar se mu podtika, bi že davno več ne živel, je naredila le vtis smešnosti in komediantstva. Wolf je bil trdno uverjen, da bo Seidl po dvoboju molčal. Wolfovi nasprotniki zahtevajo, naj se Wolf še pred volitvijo podvrže častnemu sodišču, ki naj vso stvar nepristransko razsodi. Wolf noče nič slišati o tem. WoIf je v svojem vo-livnem okraju že napovedal shode.
Budimpešta, 9. januv. Grof in grofica Lonyay prodasta svoja posestva na Ogerskem in se naselita v tujini.
Berolin, 9. jan. V pruskem deželnem zboru je državni kancler grof Btilow zavrnil napade Chamberlainove na Nemčijo, glede tr oz veze pa je izjavil, da se vkljub mnogemu nasprot-stvu dobro počuti in je prepričan, da bo še dolgo živela. Trozveza ni pridobitna, marveč zavarovalna družba defenzivne in mirne narave, veže preteklost s sedanjostjo in skrbi za bodočnost.
IUm, 9. jan. Na novinarske vesti se javlja z vladne strani, da je Mene-liku izplačana popolna odškodnina.
London, 9. jan. Lord Kitchener poroča, da so Buri v preteklem letu izgubili 18.320 mož na mrtvih, ranjenih in kapitnliranih. Bursko moč ceni Kitchener še na 10.000 mož, a dobivajo še vedno novih moči iz kapske kolonije.
Dunajska borza
dnž 8. januvarija.
Sknpni državni dolg v notah.....99-60
Skupni državni dolg v srebru.....99-55
Avstrijska zlata renta 4%......120-25
Avstrijska kronska renta 4%.....96-25
Ogerska zlata renta 4%.......119-15
Ogerska kronska renta 4 %......95-—
Avstro-ogerske banfne delnice, 600 gld. . 1590-—
Kreditne delnice, 160 gld.......644" —
London vista......................239-20
Nemški drž. bankovci za 100 m. tem drž.velj.	117-20
20 mark............23-4 i
20 frankov (napoleondor)......19-03
Italijanski bankovci.........93-80
C. kr. cekini...........11-30
Meteorologidno porodilo.
fifiina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 73!W)mm
ž	Cna opn- IOTM)>	Stanj« buro-raotrn r mm.	Tamponi tura po Oliijo	Vatrorl	Nebo	ih •as; 0.
8	9. zveč.	747 8	0 01	si. szah.	jasno	
9	7. zjutr. 2. popo!.	746 9 746 2	-6 0 21	si. jzah. brezvetr.	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperstnrn 1-1°, normale: —2'7'
Žitne cene
[dne 8. januvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad......K 9-40
Rž za pomlad.......„ 7-85
Koruza za maj-junij.....„ 5 75
Oves za pomlad.......,7 80
Na budimpeitanski borzi:
PSenica za april.......K 9-13
n „ oktober....... 8-43
Rž za april........„ 7 53
Oves za april........»7 51
Koruza za maj.......s 5 43
lEfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka............K	8-85
južne žel.........9 05
Rž ..........7-55
Ječmen „ .......„	7 20
n ob Tisi ........6-75
Koruza ogerska, stara.....„	5-60
» a nova.......5-40
Cinkvant „ stara . . . .	,	6 60
„ „ nova . ...	„	6-10
Oves srednji........„	7-65
fižol...........„	7-75
do	9-41
„	7-86
„	676
»	7-fel
do
9-14 8-44 7 64 7-52 5-44
do 9 60
„	9-36
,	8-75
n
„	7-75
„	5-70
„	5-50
,	7-00
„	6-40
»	7-80 „ 10-75
VABILO
na
VIL redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice vSrednji vasi,
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
y nedeljo dnč 2 G. prosinca t. 1.
ob 3. url popoldne
v zadružni pisarni v Srednji vasi št. 73.
I>noAiii red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva, nadzorstva in"razsodišča.
5.	Slučajnosti.
V Srednji vasi, 9. prosinca 1902. 37 i-i	Načelstvo.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meščanske hiše. Vhod s Pogačarjevega trga.
Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Le do sobote 11. januvarija: Jako zanimivo potovanje v
Nihče naj ne zamudi si ogledati te zanimive serije, ker se te serije pri nas še le čez leta ponavljajo.
Odprta vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 35 1—1
Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vojake od narednika niže 20 h.
V najem se da lokal, oziroma proda se stara, dobro upeljana	1261 4-4
specerijska trgovina,
združena z žganjetočem, v nekem trgu na Dolenjskem.
Pri prevzetju zahteva se fena tretjina, t. j. okolu 1000 kron, na račun. Drugo pod zmernimi pogoji.
Naslov se izve pri upravništvu ,Slovenca'.
Oprava
se želi kupiti.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	38 1—1
V službo sprejme takoj
kuharico
lepega obnafanja duhovnik brez gospodarstva.	40 i_i Kjč, povč upravništvo »Slovenca«.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju G. Ploooll-Ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice
w fiitktiuT za želodec
in so njemu z diplomo dmi 27. novembra 1897
podelili naslov „Dvornl založnik >'j. svetosti'.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in torji zapisujejo bolehavim O. PIoooll Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- Pieeoli, lekarnar »pri angelu«
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 steklemčic za gld. 1-26 a. v po 24 stfikl. za gld. 2 JO, po 36 za gld. 3 d0, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10 30. - Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 1I[. 5 25-1

Izredna priložnost za nakup!
Tovarna za plahte mi naroča, naj prodam ostanek za polovično ceno. Ponudim toraj jako fine težke, nerazrušne	'
aeaffirr*. *>
prve vrste zimske konjske plahte
Pozor! Lepa prilika!
V Dol. Logatcu poleg kolodvor kamor dohajajo tujci, proda sfe prostovoljr ah v najem oddA radi smrti
lepo posestvo:
R stavracija z 12 sobami za tujce, 3 vins! kleti, 3 živinski hlevi, kozolec, skladišče les, veliki sadni vrt, travniki, njive in go: pod ugodnimi pogoji.	39 3_x
Natančneje poizve se pri lastnici Frai čiški Gostiča v Dol. Logatcu
izvrstnega dela, mehke, gorke, s pisanimi robovi, pripravne tudi za odejo na posteljo, v prav mrtev kup. One: Komad vrste A, 170X'"0 cm, 4 K; vrste II., finejSe, 5 K; 111. najfinejša vrsta G, za gospodo, Dubl6, dvobarvne, 100X200 cm, ki celega konja pokrije. 7 K. Pošiljam le najboljše plahte, brezmadežne, mehke, debele, močne. Dobiva veliko naročil za graščinske hleve, posestva, zavode itd. Nevarnosti ni nobene, ker nazaj vzamem blago, ako ne ugaja.
Proti povzetju pošilja M. Rundbakln, Dunaj, IX., Berggaase 3.	1116 10-8
obstoječa iz 1 zofe, 6 stolov in 1 mize,.
se radi pomanjkanja prostora takoj po jako nizki ceni proda
Več se izve: Bleiweisova cesta it. 20,
pritličje, na desno.	32 l 1
Gostilna
v večjem trgu na Dolenjskem, dobro obiskovana, stara, na najboljšem prostoru, se da takoj v najem, oziroma tudi na račun.	34 3_1
Več se izve pri upravništvu »Slovenca«.
Št. 46.058.
Ustanova za sirote.
22 3-2
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto Jožefe Jalenove ustanovo za sirote v znesku 84 K na leto.
Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico v frančiškanski, v žentpeterski ali pa v šent-jakobski župniji v Ljubljani rojene sirote, ki že niso 15 let stare, vložiti je tukaj do 20. Januvarija 1902.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnš 29 decembra 1901.
Opra^itika
kateri je kako kmetiško šolo z dobrim vspehom dovršil in kateri je tudi že v jednaki lastnosti dlje časa^kje služboval, tako da je posebno v poljedelstvu in živinoreji popolnoma praktičen, išče podpisano vodstvo.
Letna plača znaša 900 kron in nadomestek za kurjavo 40 kron. Poleg teh prejemkov v gotovini uživa opravnik prosto stanovanje ter deputat enega litra neposnetega mleka in en liter hišne pijače na dan. Prosto ima tudi svečavo ter mali vrtič, za katerega dobava potrebni gnoj.
Prosilci vlože naj svoje, s šolskim ter dosedajšnjim službenim spričevalom, opremljene prošnje pri podpisanem vodstvu prej ko mogoče.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu
na Dolenjskem.
Na Dolenjskem, dne 3. januvarja 1902.	23 2—2
Razglas.
25 3-3
V Ilirski Bistrici na Kranjskem se bode prodajala konkurzna zaloga blaga
iz konkurza trgovca Aleksandra Ličan en bloc — to je po čez — ponudbenim potom onemu, ki bode največ ponudil. Zaloga sestoji iz špecerijskega in manufakturnetra blaga, dalje iz žoleznine, moke in žita, in je ta zaloga blaga iz trgovine v Ilirski Bistrici po sodni cenitvi vredna 15.031 K 29 h in od gori navedene zaloge ločena zaloga biaga iz trgovine v Dolenjah 1917 K 4 h.
Za vsako zalogo blaga poslati je posebej pismeno ponudbo najkasneje do 20. januvarija 1902 upravniku konkurzne mase brez kavcije.
Kupnino je plačati takoj po sprejemu ponudbe v gotovini upravniku mase in si upravnik mase izrecno pridrži pravico posamezne ali vse ponudbe sprejeti ali ne, ne da bi moral za to navesti razloge.
Sprejem ali zavrnitev ponudbo naznanila se bodeta pismeno najkasneje do 1. l',-bru-varija 1902.
Popisni in cenilni zapisnik in zaloga blaga more se ogledati do 20 januvarija 1902 med sodnimi uradnimi urami v Ilirski Bistrici. Uprava mase morebilnim kupetm ne jamči ni za množino, ni za kakovost v cenilnem zapisniku navedenega blaga in kup< c mora takoj po sprejemu svoje ponudbe na svojo nevarnost in troške prevzeti zalogo blaga.
Upravnik konkurzne mase:
Dr. Alojzij ZnidariČ,
c kr. notar v Ilirski Bistrici.
Žrebanje nepreklicno 116. januvarija 1902	Srečke za »toplotne sobe". Qlavni dobitek isns-is kron 40.000 vrednosti.
1 Srečke po 1 kroni priporo&i J. C. Mayer v Ljubljani.	
Izdajatelj: Dr. Evgea Ltmpe.
Odgovorni vrednik : Iven Rakoveo,
Tisk -Katolifike Tiskarne v Ljubljani.