Pojdimo, bratje, na romanje!

Velika zmaga Peronistične stranke

REAFIRMA SU LEALTAD A PERON EL PUEBLO ARGENTINO

Doma smo romali eni na Ptujsko go¬
ro, drugi na Sveto goro, eni na Svete Vi-
šarje in h- Gospe Sveti, premnogi pa k
naši Kraljici na Brezjah. Eni ure in dne¬
ve daleč peš in z rožnim venčen v ro¬
kah, drugi na kmečkih vozilih ali z bi-
ciklji, tretji z vlakom. Eni, da izpolnijo
obljubo, narejeno v bolezni ali stiski, dru¬
gi, da očedijo svojo grešno dušo, tretji
pa morda zato, da si med teikim delom
privoščijo dan oddiha ob prestolu nebe¬
ške Matere in jo poprosijo pomoči, na¬
sveta in tolažbe v stiskah in tegobah
življenja.

Sedaj romamo na naša domača božja
pota samo v mislih. Nai a Mati pa nas
ni zapustila, saj ima v vsaki deželi sveta
svoj prestol, kjer nas čakv ;; isto dobro¬
to, kakor doma.

Argentinski Slovenci ■, .mo vsaki
majnik v Lujan, kje;- e ,prestolu Nje,
ki jo domačini ponos r imenujejo “la
Virgencita criolla”, dobila častno mesto
tudi podoba Kraljice Slovencev. Letos
ima to romanje še poseben pomen, saj se
hočemo Slovenci na ta način oddolžiti
povabilu poglavarja katoliške cerkve, ki
vabi katoliški svet k pobožnostim Mari¬
jinega leta, s katerim praznujemo stolet¬
nico proglasitve dogme o Marijinem
brezmadežnem spočetju. V duhu Mari¬
jinega leta se bo obhajal v Lujanu dru¬
gi slovenski Marijanski kongres s pri¬
mernimi pobožnostmi v baziliki in z zbo¬
rovanji izven cerkve. Prepričani smo, da
bo letošnja udeležba prekašala vse prej¬
šnje, ne le po številu, ampak tudi po na¬
vdušenju in po resnosti in pravem kr¬
ščanskemu duhu, ki mora biti osnovno
merilo vseh tovrstnih naših prireditev.

Po želji papeževi naj bi katoličani
vsega sveta v 'letošnjem Marijinem letu
predvsem resno premislili, če njihovo
življenje in delo ni v nasprostju z dru¬
go največjo zapovedjo naše vere, ki nam
veleva ljubiti svojega bljižnjega kakor
samega sebe.

Doktrina modernega in zmaterializi-
ranega sveta je sovraštvo; sovraštvo
med rasami in narodi, sovraštvo med
državami, sovraštvo med stanovi, sov-
raitvo med idejami, sovraštvo celo med
različnimi skupinami, ki pripadajo eni
in isti ideji. Vemo iz lastne skušnje, ka¬
ko majhni in ničevi razlogi včasih zane¬
tijo velika nesoglasja in naravnost so¬
vraštva in kako bomo vedno našli koga,
ki ima nesrečno željo delati zdrahe in
netiti nerazpoloženja enega proti druge¬
mu.

Sovraštvo ne nastane v trenutku. Ne¬
kateri ljudje nam na prvi pogled ugaja-
;o; drugi pa ravno nasprotno, nam so
antipatični, čeprav sami ne vemo zakaj.
Kakor čutimo v sebi nagnenje, da bi člo¬
veka, ki nam ugaja, čim ugodneje oce¬
nili in njegove napake čim bolj omilili in
opravičili, tako nekako čutimo potrebo,
da bi antipatičnega kritično opazovali,
strogo sodili in njegove napake povdari-
li tudi takrat, ko zato nimamo ne razlo¬
ga, ne pravice. Nadaljnja posledica tega
je, da iščemo družbo simpatičnih ljudi,
dočim se antipatičnih izogibljemo, če bi
prišli z njimi češče v stik, bi nemara
spoznali, da le niso tako slabi, kakor mi
mislimo in da imajo poleg napak na se¬
bi tudi marsikaj dobrega. Kolikokrat
mora po:ten človek revidirati svoje pr¬
votno mnenje glede bližnjega, češ, saj
ta in ta ni tako slab, kakor pravijo in
kakor sem tudi jaz mislil, če bi eden
drugega bolje poznali, bi bilo veliko
manj sovraštva med ljudmi.

Koliko glav toliko misli, pravi naš pre¬
govor. To velja tudi za nas, slovenske
katoličane, ki sicer spadamo vsi pod en
klobuk, pa ima vendar marsikdo izmed
nas v marsičem svoje misli in svoje
načrte. Popolne enotnosti v vseh podrob¬
nostih : e nihče ni dosegel na tem sve¬
tu. Še apostola Peter in Pavel nista bi¬
la edina v vsem, pa njuna needinost ni
prav nič škodila mladi Cerkvi, če pre¬
beremo Pavlov slavospev ljubezni, bo¬
mo vedeli, zakaj ni škodil.

Stara modrost pravi: V potrebnih
stvareh — enotnost, v dvomljivih — svo¬
boda, v vseh pa ljubezen! Ne širimo
brez potrebe in utemeljenosti obsega e-
notnosti in ne krčimo z zasilno privle¬
čenimi razlogi svobode ne posameznikov

V nedeljo, 25. aprila t. 1. so bile v Ar¬
gentini splošne volitve. To so bile tretje
volitve, ki so se vršile v Argentini pod
sedanjim predsednikom generalom Pe¬
ronom. Kot vse prejšnje, označuje tudi
te popolna svoboda, v kateri so se izved¬
le in s katero so razpolagale vse politič¬
ne stranke. Volili so: v vsej republiki
podpredsednika republike ter poslance-in
senatorje odnosno delegate v nac. teri¬
torijih za narodni kongres, v posamez¬
nih provincah pa še poslance za provin-
cijske parlamente, ter predsednike in
odbornike posameznih občin.

V volilne imenike je bilo vpisanih v
celi republiki 9,341.069 volilcev. Od te¬
ga je bilo moških volilcev 4,830.820, na
ženske je pa odpadlo 4,510.249. V pre¬
stolnici je imelo volilno pravico 1. mil.
751.655 ljudi. Od tega števila odpade na
ženske 896.056, na moške pa 855.599.
Ženske so torej med volilci imele tu ve¬
čino.

V prestolnici so postavile kandidatne
liste naslednje politične skupine: Peroni-
stična stranka, radikalna stranka, pro¬
gresivni demokratje, komunisti, polit,
skupina delavsko združenje, demokrati
in neodvisni laboristi. Kandidate za
podpredsednika republike je postavilo
pet strank. Kontraadmiral Teisaire je
bil kandidat Peronistov, dr. Crisologo
Larralde pa kandidat radikalov. Komu¬
nisti so postavili za kandidata žensko.

- Vse polit, skupine so imele pred vo¬
litvami številne javne shode. Po podat¬
kih notr. min. Angela Borlenghija so
imele opozicionalne stranke v celi repu¬
bliki skupno 2.975 javnih shodov, v sa¬
mi prestolnici jih je bilo 816, v notranjo¬
sti republike pa 2.159, peronisti pa so
Smeli v prestolnici samjo 287 javnih
shodov, v notranjosti republike pa 523.

Vse stranke so zaključile politično
kampanjo v petek zvečer. Na zaključnem
zborovanju Peronistične stranke je govo¬
ril predsednik general Peron ter je svo¬
jim pristašem dal zadnja navodila za
volitve.

Volitve v nedeljo so bile od 8. ure Zju¬
traj do 18. ure zvečer. Tako v Buenos
Airesu kot v notranjosti republike so po¬
tekle v popolnem miru in redu ter po
izjavi notr. min. proti izvedbi volitev
ni nobene pritožbe.

Kot pri vseh dosedanjih volitvah od
leta 1946 naprej, je tudi pri, teh volitvah
bilo največje zanimanje za število gla¬
sov, ki jih bosta dobili Peronistična
stranka in radikalna stranka. Dva stara
nasprotnika, ki pri vsakih volitvah trči¬
ta skupaj in si pomerita moči. Pravza¬
prav sta to že dva svetova: General
Peron s svojo stranko z vsem svojim
modernim in socialnim programom ter
obnovitvenim delom v Argentini, s kate¬
rim je zbral okoli sebe večino delovne¬
ga ljudstva, na drugi strani pa radika¬
li kot predstavniki težkega kapitala,
estancionerji in višje meščanstvo. Skrat¬
ka argentinska aristokracija.

Nedeljske volitve so pokazale znova,
da ima argentinsko ljudstvo neomajno
zaupanje v generala Perona ter je zno¬
va potrdilo svojo zvestobo in vero vanj.

ne skupin, ki imajo morda drugačne
taktične poglede na javno delo, zlasti pa
dajmo pojmu o ljubezni pravi kr čanski
značaj, to se pravi, da se ne spozabimo
tako daleč, da bi mi morda zaradi zmo¬
te ali napake začeli sovražiti osebo, ki
jo je naredila.

Romanje v Lujan nas bo združilo v
stvari, ki je potrebna; v veri v Boga in
Marijo, v veri v vse to, kar pomeni za
nas katolištvo. Tu se bomo sešli ob pre¬
stolu naše Matere sinovi, ki imamo lah¬
ko v marsičem svoje mnenje, pa vendar
ta različnost mnenj v nebistvenih
stvareh ni razlog, da bi se ne imeli radi
med seboj. Nikjer bolj, kakor ob takih
prilikah, se lahko bolje spoznamo in vi¬
dimo, kako malo dobre volje je treba,
da bi izginila iz naših vrst malenkost¬
na nesoglasja v nekaterih res brezpo¬
membnih vprašanjih.

Naše romanje in Marijanski kongres
bo obrodil obilen sad, če se bomo vrnili
iz Lujana na svoje domove malo bolj pri¬
jatelji, kakor smo bili.

Skoro plebiscitarno je povsod volilo nje¬
gove kandidate, tako, da ima Peronistič¬
na stranka že nad dva milijona glasov
več kot pa radikali z vsemi ostalimi
opozic. skupinami.

Tako je bil izvoljen za podpredsednika
republike peronistični kandidat kontra¬
admiral Teisaire, nadalje je bilo izvolje¬
nih 19 peronističnih senatorjev ter 74
peronističnih poslancev in 9 delegatov iz
nac. teritorijev za narodni kongres. Ra¬
dikali so dobili samo 5 poslancev in si¬
cer v prestolnici ter provincah Buenos
Aires, Cordoba, Entre Rios in Santa Fe.
Od zadnjih volitev so radikali nazadova¬
li za 2 poslanca.

V novem parlamentu, ki se bo sestal
na redno zasedanje v soboto 1. maja, bo¬
do imeli peronisti 143 poslancev, radi¬
kali pa 12. Sedem poslancev namreč že
imajo v parlamentu.

Primerjava med volilnimi rezultati iz
leta 1946, 1951 in 1954 dokazuje, da se
je število glasov peronistične stranke od
volitev do volitev večalo na škodo radi¬
kalov in ostalih opozic. strank. Za pri¬
mer navajamo samo rezultate iz prestol¬
nice- in tistih provinc, v katerih so bili
radikali najmočnejši:

Volitve 24. II. 1946: Buenos Aires —
Peronisti 304,854, demokratska zveza
261.455; Prov. Buenos Aires — Pero¬
nisti 450.778, dem. zv. 322.88lL / Cordoba
— Peronisti 133.872, dem. z/ 167.735;
Entre Rios — Peronisti 77.^85, dem. zv.
62.469; Santa Fe —- Per, 195.690, dem.
zv. 147.567.

Volitve 11. novembra 1951: Buenos
Aires — Per. 848.771, radikali 620.651,
Prov. Bs. Aires — "er. 1,340.785, rad.
680.845; Cordoba — - .^cr. 4(16,20!. rad.
319.736; Entre Rios” — Per. ' 220.822~
rad. 112.552; Santa Fe — Per. 550.588,
rad. 272.181. Pri teh volitvah so prvič
v Argentini volile ženske.

Volitve 25.IV.1954: Buenos Aires —

El domingo pasado fue convocado el
Pais a comicios generales para la elec-
cion de vicepresidente de la Republica
y renovacion parcial del Congreso Na-
cional, mientras las provincias renova-
ron las legislaturas y constituyeron sus
comunas. Desde la ultima consulta elec-
toral han transcurrido aproximadamen-
te dos anos y medio.

Por segunda vez en la historia argen-
tina votaron tambien las mujeres ar-
gentinas.

El aeto eleccionario se cumplio en
perfeeto orden en todo el pais y para el

se habian acordado las mas amplias ga-,
rantias y libertades.

El pueblo argentino en estos comicios
generales expreso una vez mas su irre-
vocable fe y lealtad al creador del jus-
ticialismo el general Juan D. Peron.
Tanto en la Capital Federal, como en el
interior del Pais sin excepcion por enor-
me ventaja impusose el Partido Pero-
nista. El pueblo argentino demostro asi
una vez mas que sabe ser agradecido y
voto por candidatos del general Peron
que tiene un solo objetivo fundamental:
la felicidad del pueblo y la grandeza de
la Patria.

ARGENTINSKI NAROD ZNOVA POTRDIL SVOJO
ZVESTOBO PERONU

Preteklo nedeljo so bile v Argentini
splošne volitve. Volili so podpredsedni¬
ka republike ter polovico poslancev in
senatorjev za narodni kongres, v provin¬
cah pa še poslance za provincijske par¬
lamente, predsednike občin in občinske
odbornice. Te volitve so bile dve leti in
pol po zadnjih volitvah leta 1951.

Drugič v argentinski zgodovini so pri
teh volitvah volile tudi žene. Volitve so
potekle y popolnem miru in redu ter je
bila svoboda za vse stranke popolnoma
zajamčena.

Pri teh volitvah je argentinski narod
znova potrdil svojo neomajno vero in
zvestobo ustanovitelju justicializma ge¬
neralu Juanu D. Peronu. Tako v argen¬
tinski prestolnici, kakor tudi v vseh pro¬
vincah v notranjosti republike, je z ve¬
liko večino zmagala Peronistična stran¬
ka. Argentinsko ljudstvo je tako znova
izpričalo, da zna biti tudi hvaležno in
je glasovalo za kandidate generala Pe¬
rona, ki v vsem svojem delu zasleduje
en sam cilj: srečo naroda in veličino
domovine.

Per. 862,881, rad. 654.178; Prov. Bs. Ai¬
res _ Per. 1,459.596, rad. 783.718; Cor¬
doba — Per. 194.586, rad. 125.415; En¬
tre Rios — Per. 218.770, rad. 108.862;
Santa Fe — Per. 559,6§6, rad. 239.890.

Skupno, so debili na volitvah 1946:^
Peronisti 1,517.744 'glasov, dem. "zv.
1,207.155, leta 1951: Peronisti 4,741.098,
radikali 2,415.750, pri nedeljskih vo¬
litvah pa še po nepopolnih rezultatih:
Peronisti 4,610.161, radikali pa 2,302.346.

vojsko v Indokini ker da za to nima do¬
volj sredstev... V Washingtonu so pri¬
pravljali vse potrebno, da bi v senatu
dali spejeti sklep, da bo treba v Indo-
kino poslati ameriške čete, toda po do¬
godkih v Parizu in Londonu so te načrte
(za  enkrat)"'odložili. Demokratska 'opo¬
zicija pa, je že začela propagando proti
Eisenhowerju s tem, da navaja, da bo
ameriška intervencija v Indokini veljala
Ameriko vsaj pol miljona življenj. O

POD SENCO GROŽENJ MALENKOVA

Napovedana konferenca ob Leman-
skem jezeru se je začela še s precejšnjo
srečo: dasi ni bilo nič dogovorjeno, kak¬
šen bo postopek, kak do dnevni rdd, so
vendarle že takoj prvi dan konference
odstranili največje ovire za potek konfe¬
rence. Molotov ni vztrajal pri zahtevi,
da mora biti kom. Kitajski priznano e-
nako mesto kakor ostalim štirim velesi¬
lam, zastopniki ZDA pa niso vztrajali
pri tem, da bi moralo biti predsedstvo
posameznih sej povod za prepir o rav¬
notežju med vzhodom in zahodom. Ob
prvi seji konference dne 26. aprila popol¬
dne je bilo vse že v takem teku, da so
bili tudi časnikarji zadovoljni, dasi je
bilo za njih redno delo najmanj priprav¬
ljeno. Konferenca je krenila na delo z
neko oznako lahkote in delnega optimiz¬
ma — marsikdo bi lahko iz tega sklepal,
da ta azijska konferenca ob tem naj¬
lepšem jezeru v Švici ne bo imela preve¬
likih ovir, da ne bi dolsegla dvojega: ze¬
dinjenje obeh Korej in konec vojske v
Indokini.

GOVOR MALENKOVA V MOSKVI

Približno ob isti uri, ko so se delega¬
ti v Ženevi zbirali na prvo sejo, je imel
pred zbranim parlamentom v Moskvi go¬
vor predsednik sovjetske vlade Malen-
kov. Govor je bil predvidevan, a nikdo
ni bil obveščen, da bo Malenkov govoril
ravno na dan otvoritve ženevske konfe¬
rence. Ves svet je ta govor pričakoval s
posebnim zanimanjem, a v Moskvi
nikdo od diplomatskega zbora ni bil o-
pozorjen, da bo ta govor ravno na ta
dan. (Kadar govore predsedniki vlade,
morajo diplomati običajno priti poslu¬
šat v svoje lože). Debato o svetovnem
položaju pa je Malenkov postavil čisto
v drug okvir, kakor pa se kaže na kon¬
ferenci v Ženevi. Opozoril je, da ima da¬
nes Rusija v atomskem oboroževanju e-
naka sredstva, kakor jih ima zapad.
Kdor bi danes napadel sovjete, bi naletel
na še hujše presenečenje kot pa je Hit¬
ler. Vojskovanje z modernimi sredstvi
pa ne bi pomenilo samo največje nesre¬
če za človeštvo, ampak bi pomenilo de¬
finitiven konec kapitalističnega reda na
svetu. Sovjeti zato ne žele drugega ko

mir, a to tako, da naj se pač ZDA spri¬
jaznijo s tem, da mora biti Azija do¬
mena kom. sveta, pa ne samo to: tudi
Evropa se mora s sovjeti povezati v tak
varnostni blok, da bi v tem delu sveta
vpliv ZDA več ne bil mogoč. Ker pa ta
Evropa ne bi smela bit! naperjena proti
ZDA, zato se naj pač ZDA vključijo v
to evropsko varnostno zvezo s posebno
pogodbo, kakor bi se sovjeti vključili z
enako pogodbo v obrambni blok, ki ga
vodijo ZDA z organizacijo NATO. Glav¬
ni temelj take organizacije v Evropi pa
bi naj bili že obstoječi prijateljski po¬
godbi med sovjeti in Anglijo ter Fran¬
cijo; obe pogodbi sta bili podpisani med
drugo svetovno vojno, torej s krvjo, ki
da so jo vse tri velesile tedaj preliva¬
le za skupno ohranitev...

TAM, KJER SE JE V BERLINU
ZAČELO...

Berlinska konferenca se je končala s
sovjetskimi zahtevami, da mora biti Ev¬
ropa taka, da ji bodo oni poveljevali in
Azija mora biti edina domena sovjetov
in rdeče Kitajske. Nemčija bo lahko
zedinjena tedaj, kadar bodo zavezniki
prenehali s svojimi pripravami za EOS;
tudi Avstrija bo takrat dobila vso svojo
neodvisnost. Tudi mir bo vpostavljen v
Aziji, ko bodo v Evropi izpolnjeni ti po¬
goji. Skozi konferenco v Ženevi se bo
tako po govoru .Malenkova vlekla na¬
prej ta zahteva: zavezniki morajo v Ev¬
ropi in Aziji kapitulirali, ako hočejo do¬
seči pomirjenje s sovjeti in njegovim
blokom.

VOJSKA NI GLAVNI PROBLEM...

Konflikt na Koreji se pred letom dni
ni razvil v splo.en vojni pohod. Še manj
grozi, da bi se vojska v Indokini razvi¬
la v tretjo svetovno vojno. To so zavez¬
niki dokazali tik pred začetkom ženev¬
ske konference, ko Fosterju Dullesu ni
uspelo, da bi v Londonu in Parizu do¬
segel, da bi se konflikt v Indokini inter¬
nacionaliziral. Angleška vlada je sicer
imela zaradi težkega položaja v Indoki¬
ni posebno sejo celo v nedeljo, toda ta¬
koj po seji ie bilo objavljano, da se An¬
glija ne more podajati v poseganje v

Korejski problem je tako zapleten, da
predvidevajo, da ga .e ne bo mogoče
urediti na tej konferenci kakor ni bilo
mogoče doseči zedinjenja Nemčije na
berlinski konferenci v februarju. Voj¬
skovanje v Indokini se vojaško ne da
zaključiti, pogajanja pa so 'nemogo¬
ča, ker ZDA Franciji ne morejo do¬
pustiti, da bi se sama pogajala narav¬
nost z rdečo vlado v Pekingu. Tako je
izid konference v Ženevi že danes enak
ničli.

Toda Malenkov je v Moskvi povedal
ceno, kako se more doseči pomirjenje:
sporazum o uporabi atomske energije
se naj plača tako, kakor to žele sovjeti.
Gospodarji v Kremlju vedo, kolikšna je
lahko cena za tak sporazum: v ZDA
bo preplah pred H bombo še naraščal'
in tako bodo sovjeti ob svojem času izsi¬
lili v Evropi in Aziji tiste koncesije, ki
se zde danes še nemogoče.

Pred več ko 100 leti je francoski filo¬
zof Ernest Renan zapisal, da bo na sve¬
tu zavladal pekel takrat, kadar se bo
v šaki enega samega tirana zbrala to-
I lik na moč in sila, da se mu bo moral
vkloniti ves svet. Gorje svetu takrat;
takrat da bo na svetu huje kot pa v sa¬
mem peklu. Od konference do konferen¬
ce hodijo sovjeti skoraj da vidno samo
s tem namenom, da puste, da položaj
dozoreva tako, kakor si to oni izračuna¬
vajo. Vse konference so samo nekakšni
presledki v točno določenem urniku, ki
naj privede boj za poslednjo premoč na
svetu v to njihovo zagato. Da jim sa¬
dovi rastejo v tej smeri,, se vidi, kako
narašča neke posebne vrste “defetistič¬
no” razpoloženje v vsem svetu. V ZDA
že omenjajo nekateri listi, da se v Fran¬
ciji pripravlja poseben tabor za “veliko
izdajstvo”, ki da naj bi rešilo položaje,
tistih, ki še verujejo v uspešnost neke
vrste “politike OR” do Moskve, gospoda¬
rice sveta? ZDA tako nikdar ne bodo
prve uporabile H bombe, bati se je tre¬
ba tedaj samo komunistov in brž iska¬
ti zvez pri njih...

Malenkov sicer predlaga mednarod¬
ni sporazum o uporabi atomske energi¬
je in o prepovedi uporabe H bomb in
atomskih bomb v slučaju vojskovanja.
Toda kdaj so se komunisti še držali do¬
govorov, ki so jih sklenili in podpisali?

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. IV. 1954

IZ TEDNA V TEDEN

USA: McCarthy je objavil, da more
“50 komunistov, ki bi na pravilna me¬
sta v USA postavili atomske peklenske
stroje, popolnoma ohromiti ameriško
vojno industrijo in tako spraviti državo
na kolena, ne da bi mogla sprožiti le en
sam strel v svojo obrambo.” Višinski je
pred dnevi ponovil v ZN, da ZSSR ima
tudi hidrogensko bombo in znova pred¬
lagal sovjetski razorožitveni načrt v za¬
devni komisiji ZN. Zahteval je pripu¬
stitev rdeče Kitajske v to komisijo, kar
so z glasovanjem odbili. — Ameriški ge¬
neral Van Fleet je v posebni misiji od¬
potoval na Korejo. — Podpreds. ameri¬
ške. Lockheed Aircraft Corporation, Hall
Hibbard, je objavil, da bo ameriško vo¬
jaško letalstvo v desetih letih imelo
bombnike na atomski pogon, ki bodo
lahko leteli trikrat hitreje kakor zvok,
t. j. 3240 km na uro. — Po poročilih
ameriške obveščevalne službe je član¬
stvo KP v državah južne Amerike v ča¬
su od druge svetove vojne do danes pad¬
lo za eno tretjino, to se pravi, komuni¬
sti so ga sami znižali, ker so svoje čla¬
ne infiltrirali v druge stranke. Kljub te¬
mu pa ima KP v vsej južni Ameriki
še vedno ok. 200.000 dobre organiziranih
članov. 13 južnoameriških držav je po¬
stavilo kom. stranko izven zakona. ■—
Višinski bo 5. maja odpotoval iz New
Yorka “na oddih” v ZSSR. V USA se bo
vrnil kot stalni sovj. delegat pri ZN
čez šest tednov. Ko so ga vprašali, če
drži poročilo “New York Times-a”, da
se ne bo več vrnil v New York, je Višin¬
ski odgovoril: “New York Times ve

bolje kakor jaz.”

FRANCIJA: Bivši franc, preds. Au-
riol je v daljšem članku v pariškem ve-
černiku “France Soir” nastopil proti
ustanovitvi evropske obrambne skupno¬
sti.

ANGLIJA: V brit. laburistični stran¬
ki se širi razdvojenost med pristaši u-
radne linije stranke, glede vprašanja
Nemčije (ki je ista, kakor konservativ¬
na), ki jo vodi Attlee in pristaši Bevana,
ki stoji na stališču/da Nemčije ne sme¬
jo pripustiti v evropsko skupnost, prav-
tako pa tudi Anglija ne sme vezati svo¬
je usode z usodo Evrope.

BELGIJA: Socialist Van Acker je
sestavil nov vlado v Belgiji. Zun. mini-
ster .je znani socialist Spaak, obrambni
min. pa tudi socialist Spinov.

NIZOZEMSKA: Holandska Katoliška
ljudska stranka je zmagala na provin¬
cialnih volitvah nad Delavsko stranko.

FLRJ: Tito je po vrnitvi z obiska v
Turčiji izjavil, da je “Jugoslavija razu¬
mela obveze, ki jih ima Turčija zaradi
svojega članstva v atlantskem paktu,
prav tako pa je Turčija razumela jugo¬
slovanske težave in razloge, zakaj Ju¬
goslavija ne more vstopiti v to obramb¬
no skupnost.” Istočasno pa je objavil,
da je “Jugoslavija pripravljena vstopiti
V evropsko obrambno skupnost, toda pod
pogojem, če se ta skupnost sestavi na
širši, nesebični in ne na izključno vo¬
jaški podlagi.” (Ali je Tito mislil s “šir¬
šo podlago” tudi sprejem ZSSR in dru¬
gih njenih satelitov, t. j. rdeče pete ko¬
lone ?).

INDOKINA: V Dien Bien Fuju'v In-

dokini se položaj za francoske oddelke
slabša uro za uro. Komunisti so skon¬
centrirali za napad proti tej trdnjavici
nad 40.000 mož. Ameriško letalstvo je
vzpostavilo “zračni Most” iz Evrope na
ravnost v Indokino ter je pričelo preva¬
žati padalce, ki naj bi priskočili oblega¬
ni francoski posadki na pomoč. Od vseh
držav, nad katerih ozemljem obstoja
možnost, da bi letala ta ameriška pre¬
vozna letala iz Evrope v Indokino, se je
oglasila samo Indija in je Nehru prepo¬
vedal ameriškim letalom “kakor koli ali
vsled česar koli letati nad indijskim o-
zemljem.” Nehru je s tem znova poka¬
zal, da igra na sovjetske karte. Ameri-
kanci so na to izjavili, da bodo letala
kljub indijski prepovedi letala v Indoki¬
no, čeprav ne po indijskem nebu.

OB ZLATI MAŠI STIŠKEGA OPATA

Dr. Avguštin Kostelec, opat našega
najstarejšega samostana v Sloveniji,
Stične, je na belo soboto letos v vsej
tihoti in preproščini praznoval svojo zla¬
to mašo. Mnogi izmed nas ga poznajo

osebno, mnogi so slišali govoriti o njem,
mlajšim pa je morda neznana ta velika
osebnost. Prav je, da se ga spomnimo
ob tej priliki v na- em listu, ker vemo,
da doma ne bodo smeli zapisati o njem
niti besedice, čeprav je zaslužil, da bi se
o njem napisala knjiga.

Stiski samostan je leta 1936 prazno¬
val osemstoletnico svojega obstoja,
vstevši stoletje, ko je po odloku cesarja
Jožefa bil razpuščen in se je skoro spre¬
menil v razvalino. Ta starodavni samo¬
stan je za na:- narod, zlasti pa za Dolenj¬
sko, pomenil veliko. Ni bil le misijonsko
središče za takrat zapuščene pokrajine,
ampak je postal za dolga stoletja edino
kulturno, civilizacijsko in gospodarsko
središte obširnih pokrajin in ob časih
velikih narodnih nesreč, kakor n. pr. ob
turških napadih, opora in zavetišče tr¬
pečega ljudstva. Vse je kazalo, da so ne¬
srečne jožefinske reforme zadale smrtni
udarec tej (Starodavni ustanovi sv. Ber¬
narda. Pa božja volja je bila drugačna.
Leta 1898 so se v razvaline stiškega sa¬
mostana nanovo naselili beli menihi, ve¬
činoma tujega rodu, ki se kar niso mogli
udomačiti in so po prvi svetovni vojni
večinoma odšli nazaj med svoj narod.

Tedaj je prevzel vodstvo samostana
današnji zlatomašnik in je skraja kot
prior, nato kot opat izvedel ogromno de¬
lo, ki mu lahko rečemo nova ustanovi¬
tev s-tilkega samostana.

Prva njegova skrb je veljala samo¬
stanski družini. Treba ji je bilo novih,
domačih moči. V ta namen je ustanovil v
samostanu zasebno gimnazijo, ki jo je
vzdrževal z velikanskimi žrtvami in ki
se je pozneje spremenila v znani dijaški
konvikt “Slomškov zavod” na Poljanski
cesti v Ljubljani. Novo življenje v sa¬
mostanu je privabilo v red tudi nekatere
svetne duhovnike in kmalu je bila sa¬
mostanska družina dovolj številna, da
je lahko izpolnila dane naloge in celo
obljudila podružnico samostana v Mo-
gili na Poljskem, ki je danes že neodvis¬
na opatija. Več kot število je pomenila
kvaliteta samostanskih očetov in bra¬
tov, ki so pod modrim vodstvom opata
Avguština bili res zgledna samostanska
družina, ki je uživala ugled vsepovsod,
tudi pri papežu, ki je opatu zaupal važ¬
ne naloge pri cerkvenih načrtih za bo¬
dočnost. Samostan je postal središče Ci-
ril-metodijske misli, središče slovenske¬
ga" liturgičnega gibanja in zbirališče slo¬
venske katoliške inteligence in tako po¬
stal važna postavka v slovenskem kato¬
liškem obnovitvenem pokretu.

Poleg tega prvenstvenega dela je o-
pata skozi vsa leta spremljala skrb za
gospodarsko plat njegove ustanove. Na¬
raščajoči družini je bilo treba dati stre¬
ho nad glavo, hrano, obleko, knjige in

sto malenkosti, ki jih v samostanskih
razvalinah ni bilo. Samostan je bilo tre¬
ba takorekoč nanovo pozidati. Vlažno in
zapuščeno cerkev, največjo v škofiji, je
prenovil in okrasil, tako, da je za osem¬
stoletnico dobila čast bazilike, ki je po¬
stala ne le središče samostanskih litur¬
gičnih opravil, ampak tudi razgibanega
farnega življenja in velikih katoliških
manifestacij.

Za vse te prenovitve je bilo treba ve¬
likih denarjev. Opat je napravil načrt,
kako si bo samostanska družina sama
prislužila potrebna sredsta z gospodar¬
skimi podjetji v samostanu samem in
pod vodstvom in z delom samostanske
družine same. Samostanska polja so bi¬
la zgled in šola umnega kmetovanja,
samostanski vrtovi polni najizbranejše-
ga, skrbno gojenega sadja, samostanski
hlevi polni živine izbrane pasme, ki je
iz samostanske pristave kmalu našla
pot v hleve dolenjskih naprednih gospo¬
darjev. Zlasti za napredovanje dolenj¬
ske prašičereje je pomenilla samostan¬
ska reja plemenitih pasem velikanski
napredek. Opatovi načrti se tu niso u-
stavili. Kdo ne pozna samostanske mle¬
karne in sirarne, ki je znala po poseb¬
nih receptih delati sir, ki je konkuriral
najboljšim sirom na svetu? Kateri Ljub¬
ljančan in turist ni vedel, da so izdelki
samostanske mesarije najcenejši, najza¬
nesljivejši in najokusnejši? Koliko tru¬
da in skrbi je dalo opatu vprašanje ribo-
gojstva, ki ga je samostan začel na ve¬
liko, od skrbno negovanih vališč, do mo¬
dernih ribnikov, kjer so plemenite po¬
strvi na glas samostanskega brata
pridrvele k bregu in jedle pičo iz njego¬
vih rok. . .

Koliko skrbi in tudi razočaranj, pre-
dbn so vse te ustanove zraisle iz tal! Ne
bi bil ta bežni in nepopolni opis samo¬
stanske delavnosti popoln, če bi ne o-
menili na tem mestu ene Bernardove u-
stanove, ki se imenuje: gostoljubnost.
Sobe za goste niso bile v samostanu
nikdar prazne, zlasti obednica ne, kjer
je vsakdo, potreben in nepotreben, dobil
vsaj kos kruha, salame, sira in kozarec
hmeljničana in kar je še veliko več vred¬
no: vesel “Bog vas sprejmi” in prijazen
stisk roke stiškega opata, ki je gosta
pozdravil, kakor jjjihil njegov sin, /ki se
je po dolgem času vrnil v domačo hišo.
Kaj vse bi se dalo v poduk in zabavo
napisati o tistih, ki so šli samostanski
gostoljubnosti do dna in so le s pomočjo
samostanskega avta mogli ujeti zadnji
vlak na Ivanči gorici in so za slovo sli¬
šali prijazno opatovo besedo: Le še pri¬
dite! Samo Bog pa ve, kaj je šlo iz sa¬
mostanskih shramb v hiše revežev in
bolnikov, tako, da niti reveži niso vede¬
li, odkod dobrota prihaja. ..

Vojna je zadela samostan z vsem gor-

Prijatelg iz Kanade
piše:

Zbornik-Koledar Svobodne Slo¬
venije za leto 1954 je tako bogat,
lep in pester, da dela čast izdaja¬
teljem, prinaša koristi čitateljem
in je v pomoč katoliškim Sloven¬
cem po svetu.

jem... Samostan je trpel pomanjkanje,
a opat se ni pomišljal niti trenutek in
sprejel pod svojo streho, kar 36 duhov¬
nikov beguncev, da ne omenjam drugih
dobrot, s katerimi je samostan lajšel be¬
do ljudstva.

Po vojni je ostal opat Avguštin s par
patri in brati sam v Stični na razva¬
linah svojega dela.

Večina njegovih patrov in bra¬
tov pa je našla zavetišče v opatiji
Stams v Avstriji, kjer delujejo danes
po izkušnjah, ki so si jih pridobili pod
modrim vodstvom opata Avguptina v
Stični. Ponižan in zaničevan od tistih,
ki imajo danes oblast, a ljubljen od na¬
roda deli uisodo vseh tistih, ki so ostali
zvesti svojemu narodu. Kljub temu je
veder in optimist. On je izpolnil svojo
dolžnost,, drugo je v božjih rokah.

Opat p. Avguštin je vreden, da ga
uvrstimo med največje naš© vrhove. Ob¬
čudujemo njegovo globoko asketsko po¬
božnost, njegovo bogovdano modrost pri
vodstvu samostanske družine, ki mu je
bila brez izjeme in iz srca udana kakor
svojemu očetu, njegov kristalno čisti
značaj, njegove gospodarske zmožnosti
predvsem pa njegovo ljudomilost in lju¬
bezen, ki je znala samo pridobivati in
nikdar sovražiti in odbijati. Zato iz srca
želimo, da bi mu Gospod blagoslovil ve¬
čer življenja, spremenil žalost v veselje
in mu dal plačilo, ki ga je zaslužil.

* * *

Rodil se je dne 5. avgusta 1879 v
Drašičih pri Metliki kot sin kmetskih
staršev. Ljudsko šolo je obiskoval doma
in v Metliki. Dva razreda gimnazije je
naredil v Novem mestu, od 3.—7. razre¬
da pa je bil kot gojenec Alojzijevišča v
Ljubljani. Leta 1899 je stopil v cister¬
cijanski red v Stično, končal gimnazijo
v Novem mestu in študiral bogoslovje
v Mehreravu v Avstriji. V duhovnika je
bil posvečen na Belo nedeljo 10. aprila
1904. V letih 1907—1918 je bil vodja no¬
vincev in poučeval na domačem bogo¬
slovnem učilišču v Stični. Od 1908—1913
je bil subprior, od 1913 dalje pa prior
samostana. Leta 1918 — je promoviral
za doktorja bogoslovja v Gradcu. Po
državnem prevratu, ko se je opat Ber¬
nard z večino svojih rojakov vrnil v
Nemčijo, je opat Avguštin vodil samo¬
stan najprej kot opatov namestnik, od
leta 1922 kot “prior regens”. Od leta
1924 pa vodi kot opat že 30 let stisko o-
patijo!

GORIŠKA IN PRIMORSKA

Sovjeti ugrabili dr. Trušnoviča

V svobodnem svetu je vzbudila veliko
pozornost ugrabitev prvaka ruske proti¬
komunistične emigracije v Berlinu dr.
Aleksandra Trušnoviča. Dr. Trušnoviča
so sovjetski agenti pretepli do nezavesti
na stanovanju nekega njegovega prija¬
telja, ki ga je izdal sovjetom ter ga na¬
to v avtomobilu odpeljali v svojo cono.

Dr. Trušnovič je po rodu vipavski
Slovenec. Po poklicu je zdravnik. V prvi
svetovni vojni je bil v Galiciji ujet ter
je nato ostal kar v Rusiji in se čisto
vživel v ruske razmere in življenje. V
Ljubljano je prišel po letu 1930 pa se
ni več mogel znajti v njej. Odšel je v

Srbijo ter je deloval in živel med ru¬
skimi emigranti. Po drugi svetovni voj¬
ni se je zopet pojavil v Zahodnem Ber¬
linu ter je bil vodilni član borbene or¬
ganizacije ruskih protikomunističnih e-
migrantov NTS (Nacionalni Trudovi So-
juz). Izdajal je tudi dobro urejevano re¬
vijo “Posev”, ki je izhajala v več jezi¬
kih.

Zaradi ugrabitve dr. Trušnoviča so
bila v zahodnem Berlinu velika protest¬
na zborovanja, na katerih so govorili
zastopniki vseh demokratskih strank.
Ruski protikom. emigranti v Buenos Ai¬
resu so imeli sv. maše za njegovo reši¬
tev, ameriškemu, angleškemu, franco¬
skemu in nemškemu veleposlaništvu pa
so poslali spomenico s prošnjo, da pod-
vzamejo vse ukrepe za rešitev dr. Truš¬
noviča.

V števerjanu so ustanovili Slov. kat.
prosvetno društvo, ki naj bi oživilo delo
tistega prosvetnega društva, ki je v ča¬
su pred prvo svetovno vojno in po njej,
dokler ga niso fašisti zatrli, vodilo vso
prosveto med števerjanei.

Goriška srednješolska mladina je pri¬
redila športne tekme v teku čez drn in
stm. Zmagal je Etzetič Marko, za njim
pa so se uvrstili Tabaj Edi, Černo
Viljem, Culetto Julijan, Mešnik Ali, Le¬
ban Borut. SodnLke posle pri tekmo¬
vanju so opravili gg. prof. Bratina, Dro-
le, Jerkič, Massera, Obleščak, Simčiče¬
va in Sirk, celotna prireditev pa je bila
poverjena športnotehničnemu vodji prof.
Martinu Krannerju.

V Ukvah so slovenska dekleta skupno
z italijanskimi pripravila kulturno dru¬
žaben večer, ki je lepo uspel.

Spričo priprav komunistično usmerje¬
ne manjšine na Goriškem in Primor¬
skem, da v smisu novih navodil iz Ljub¬
ljane nrično politično delo spet pod no¬
vo obliko, piše “Kat. glas” naslednje:
“Odkar je leta 1941 slov. KP ustanovila
iz svojih pristašev in koristnih budal
OF slovenskega, naroda, smo prisostvo¬
vali že tako številnim njenim prelevit¬
vam, da jim skoraj težko še (sledimo. Iz
OF je nastala leta 1945 UAIS ali SIAU.
Ko to po prelomu s kominformom leta
1948 ni več vleklo, se je SIAU spreme¬
nila v Demokratsko fronto Slovencev
(DFS). Pet let je ta trdila o sebi, da za¬
stopa slovensko manjšino v zamejstvu,
ko so ji stekli dnevi. Zdi se, da so vse
priprave nared, da se v bližnji bodočno¬
sti na II. kongresu DFS vrže na ogenj
stara in že obrabljana DFS. .. Ne vemo,
kako bo ime novemu bitju, niti ne vemo,
ali bo moškega ali ženskega spola, le to
vemo, da bo novi otrok sad nezakonske

ljubezni med DFS in USI (Unione so¬
cialisti italiani). Nekak UAIS v izdaji
leta 1954.. . Vse to gre čisto po načrtih
in navodilih iz Ljubljane, oziroma iz
Beograda. Tam so ljudsko fronto likvi¬
dirali in jo prekrstili v Zvezo delovnega
ljudstva; partijo so prav tako preimeno¬
vali v Zvezo komunistov Jugoslavije”.

Ob priliki kongresa Trža/ke in istrske
krščanske demokracije (XI. pokrajinski
kongres) je Demokracija napisala na¬
slednje: “Javna tajnost je, da so razni
pogledi na praktično reševanje tržaške¬
ga vprašanja močno odmevali v dvorani,
kjer je bil kongres... Ing. Bartoli ju
(trž. županu, op. ured.) se baje ni go¬
dilo najbolje in med novimi člani Pokra¬
jinskega odbora Krščanske demokracije
ni njegovega imena, pač pa vidimo med
novoizvoljenimi na prvem mestu glav¬
nega kritika Bartolijeve politike, prof.
Redenta Romana.

Ne smemo si seveda utvarjati, da
ni med Italijani ljudi, ki si ne bi že¬
leli, da se ital. meje pomaknejo vsaj
tja, kjer so bile pred drugo svetovo voj¬
no; toda pred politično izbiro, ali spre¬
jeti priključitev zone A k Italiji in pre¬
pustiti zono B. Jugoslaviji, jih je ven¬
dar tudi med kršč. demokrati precej ta¬
kih, ki v tem primeru zagovarjajo ure¬
sničenje Svobodnega tržaškega ozemlja,
kakor je to nedavno odkrito izpovedal
prav član mladinskega vodstva “Trža¬
ške in istrske krščanske demokracije”.
Moč te struje na obravnavanem kongre¬
su kršč. dem. sicer še ni bila takšna,
da bi odkrito obsodila in popolnoma po¬
razila zagovornike dosedanje strankine
krajevne politike, toda kompromisarska
zaključna politična resolucija obenem,
jasno kaže, da se je kritika dosedanje
kršč. demokratske tržaške politike moč¬
no uveljavila.”

ARGENTINA

V Buenos Airesu je prejšnje sredo
50.000 športnikov iz cele republike na
viden način izrazilo generalu Peronu
svojo zahvalo za vso podporo in
naklonjenost, ki so je deležni s
strani predsednika republike. Posa¬
mezne vrste športnikov so s strum¬
nim mimohodom pred predsednikom
republike napravile na številno ob¬
činstvo mogočen vtis.

Predsednik general Peron bo me¬
seca maja obiskal provinco Corrien-
tes. To bo storil ob svoji vrnitvi z
obiska v Paraguayu.

Zunanji minister dr. Remorino bo
skupno s prometnim ministrom odpo¬
toval r (.  maja v Caracas v Venezue¬
lo, kjer bo na argentinski ladji Rio
de la Plata izročil visoko odlikova¬
nje predsedniku venezuelske republi¬
ke, s katerim ga je odlikoval general
Peron. S Caracasa se bo dr. Remori¬
no takoj vrnil v Buenos Aires, odko¬
der bo z letalom odpotoval v Asun-
cion, kjer bo spremljal predsednika
Perona ob obisku prijateljski repu¬
bliki. Dne 14. maja se bo vrnil z
Asunciona v Buenos Aires ter se bo
nato pripravljal za potovanje na u-
radna obiska v Anglijo, nato pa v
Zahodno Nemčijo.

Minister za zunanje zadeve in m
nister za gospodarske zadeve dr. Re¬
morino in Gomez bosta na povabi¬
lo angleške vlade obiskala London.

V spremstvu visokih funkcinarjev
zun, ministrstva ter ministrstev za
gospodarske zadeve, za zunanjo trgo¬
vino, za industrijo in trgovino ter za
promet, bosta prispela v London
med 15. in 20. majem; ter bosta ostala
tam teden dni. V Londonu bosta ime¬
la razgovore s člani britanske vlade
zaradi ureditve vseh vprašanj, ki so
v zvezi z novo trgovinsko pogodbo
med Argentino in Anglijo.

Vlada je izdala odredbo po kateri
bosta svetovnoznani nemški indu¬
strijski podjetji Siemens Halske in
Siemens & Schuckertwerke ustanovi¬
li svoje industrijske obrate tudi v Ar¬
gentini.

Meseca maja bo odšla v Madrid
argentinska trgovinska delegacija za¬
radi sklenitve nove trgovinske po¬
godbe med Argentino in Španijo.

Generalna konferencija argentin¬
skih šolnikov je. ustanovila ameriško
nagrado “Juan Peron”, ki jo bodo
podeljevali vsako drugo leto osebi,
ne oziraje se na vero in narodnost
ter raso, ki se bo s kakršnimkoli de¬
lom izkazala kot največji dobrotnik
človeštva.

II. petletni gospodarski načrt
predvideva spopolnitev in razširitev
dosedanjih naprav plinovoda “Pre-
sidente Peron”, ki dovaja zameljski
plin iz Comodoro Rivadavia v Bue¬
nos Aires, da bo lahko dnevno dova¬
jal 1 milijon kub. metrov plina Z
deli za spopolnitev plinovodnih na¬
prav so že pričeli.

V Buenos Airesu se je mudilo tri-
dni 30 uglednih severnoameriških
zdravnikov-kirurgov Tu so si ogleda¬
li zdravstvene ustanove ter ostale za¬
nimivosti mesta. Iz Buenos Airesa
so severnoameriški zdravniki odšli na
mednarodni kongres kirurgov v Bra¬
zilijo.

Prometni minister ing. Maggi je

pred dnevi izročil v Buenos Airesu v
promet novozgrajeno veliko železni¬
ško postajo Federico Lacroze. Ta
postaja je začetna postaja železnice
FCNG ’Urquiza.

Argentinski veleposlanik v Was-
hingtonu Hipolito J. Paz je prispel
na poročanje v Buenos Aires. Spre¬
jet je bil najprej pri zunanjem mini¬
stru dr. Remorinu,, nato pa pri pred¬
sedniku republike generalu Peronu.

Vlada je predložila narodnemu kon¬
gresu osnutek zakona, po katerem bo
Argentina vrnila republiki Paraguay
vse orožje in ostale vojaške trofeje,
ki jih je paraguayska vojska izgubi¬
la v prejšnjih bojih z argentinskimi
oboroženimi silami. Te vojaške tro¬
feje bo izročil osebno general Peron
predsedniku republike Paraguay ob
svojem skorajšnjem obisku.

Narodna banka bo dajaia posojila
uradnikom in delavcem na zakup mo-
tocikljev znamke “Puma”, ki jih iz¬
delujejo v letalskih tvornicah v Cor¬
dobi. Na ta način jim bo olajšano
prihajanje v službo.

Kardinal d.r. Antonio Caggiano,
škof v Rosario, je imenovan za pa¬
peškega legata na letošnjem argen¬
tinskem nacionalnem Marijanskem
kongresu, ki se bo vršil meseca ma¬
ja v provinci Catamarca.

Buenos Aires, 29. IV. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz Sfcvenjtfe^

V Ljubljani je sedanja titovska Slo¬
venska izseljenska matica imela nedav¬
no občni zbor. Na njem so med drugim
sklenili, da bo izseljenska matica, ki
smatra za svojo glavno nalogo, da med
izseljenci širi propagando za titov ko¬
munistični režim, prihodnje leto posta¬
vila v Ljubljani spomenik pok. Luju
Adamiču, večletnemu propagandistu se¬
danje komunistične diktature v Sloveni¬
ji in Jugoslaviji v Sev. Ameriki.

“Ljubljanski Dnevnik” poroča, da gro¬
zi stropu Viteške dvorane v brežiškem
gradu nevarnost, da se bo zrušil s fre¬
skami vred. List poziva oblasti, naj
strop v omenjenem gradu popravijo.

Na ljubljanski mestni občini so imeli
sed. kom. odborniki sejo, na kateri so
sprejeli več sklepov. “Ljubljanski Dnev¬
nik” z dne 5. marca ve povedati, da je
“važnejša novost med drugim ta, da je
cerkveno zvonenje dovoljeno samo v
zvezi z rednimi cerkvenimi obredi in
sme trajati največ pet minut.”

Komunisti so vsa leta, odkar so na
oblasti tako v Sloveniji, kakor tudi v o-
stalih republikah načrtno kvarili mladi¬
no, samo, da bi jo pridobili zase. Vse so
ji dovoljevali ter jo celo silili na raz¬
ne nočne zabave. Del slovenske mladine
se je pri tem tako pokvaril, da je ta po¬
kvarjena mladina sedaj postala že resen
problem za vse, ki imajo z njo oprav¬
ka. Pokvarjenost mladostnikov je tolik¬
šna, da so se sedaj zgrozili ob njej sami
krivci za takšno stanje. Sedaj nujno
izdelujejo razne odredbe, ki bodo vsebo¬
vale določila, da mladini po določenih
urah ne bo dovoljeno obiskovanje kina,
javnih prireditev in gostiln. Če bi mla¬
dostnika v nočnih urah zasledili v go¬
stilni bodo kaznovani starši in gostilni¬
čar.

V Sloveniji so začeli sedaj loviti tudi
mlade divje zajčke. Rabijo jih za izvoz
v Švico in Francijo zaradi zboljšanja ta-
mošnje pasme divjih zajcev.

Tobačna tovarna v Ljubljani se je od¬
ločila, da bo cigarete tako paketirala, da
bodo zraven tudi vžigalice.

V Ribnici na Dolenjskem so pri oranju
naleteli na žgan rimski grob.

Lovski čuvaj Avgust Tomec je na Do¬
brovi pri Ljubljani februarja meseca
ustrelil kar tri divje prašiče.

Ob 150 letnici prve poštne znamke
Slovenca Lovrenca Koširja, ki jo bodo
slovenski filatelisti proslavili letos 29.
julija, bo isti dan v Ljubljani tudi II.
kongres filatelistov Jugoslavije.

Vsi sloji doma tožijo, da draginja po¬
staja vedno večja. Zaradi draginje ®e pri¬
tožujejo kmetje, delavci in uradniki. Vsi
tožijo, da so se cene glavnim, življenskim
potrebščinam tako zvišale, da n. pr.
uradniki s plačami ne morejo izhajati.

Naročnina Svobodne Slovenije za
leto 1954 je pri enkratnem vplačilu
za vse leto $ 70.—

Pri plačevanju v obrokih je za
pol leta $ 38.— in za za četrt leta

$ 20—

Zato si ljudje pritrgujejo, kjer le more¬
jo. In trpe. Tako delajo vsi, ki se niso
prodali komunističnemu režimu. Za ko¬
munistične funkcionarje cene niso pre¬
visoke, ker so dobro plačani in nagraje¬
ni. Ker so se navadili razkošnega živ¬
ljenja tudi manjši kom. funkcionarji po
raznih zadrugah, saj v vsem posnemajo
kom. veljake na višjih položajih, je
tkvz. “poslovna morala”, kot pravijo ko¬
munisti, zelo padla. Poneverbe so skoro
na dnevnem redu. Navajamo samo nekaj
zadevnih poročil v ljubljanskem tisku,
ki so bila objavljena pod naslednjimi
naslovi: “Milijonske goljufije v Obrtni
zadrugi knjigovezov in torbarjev”, “Mi¬
lijonska malverzacija z lesom”, “Milijon¬
ska : koda zaradi brezvestnih sadjarjev”,
“790.000 din škode zaradi gospodarske¬
ga kriminala v treh domžalskih gostin¬
skih obratih”, “Največ kriminala med
uslužbenci podjetij”, itd.

V Beogradu je nedavno z asedal ple¬
num Zveze književnikov Jugoslavije.
Pesniki in pisatelji iso navadno najglas¬
nejši in najodločnejši poborniki svobode,
resnice in pravice. V Jugoslaviji so pa
klonili pod komunitsično knuto in so po¬
stali sužnji komunistične stranke. Tako
pravi namreč poročilo, da so člani ple¬
numa Zveze književnikov Jugoslavije
smatrali za potrebno, da so že pred pre¬
hodom na dnevni red “soglasno sprejeli
sklep, s katerim izražajo' popolno soglas¬
nost s sklepi III. plenuma CK ZKJ o
slučaju Milovana Djilasa in njegovih
političnih tezah in stališču, katere je v
poslednjem, času zastopal v naši javnosti
in po njih deloval. Plenum je v celoti
sprejel teoretične in ideološke politične
obrazložitve, s katerimi je Djilasova de¬
javnost dokazana kot škodljiva in razbi¬
jajoča za Zvezo komunistov in splošno
politiko Jugoslavije.”

V letu 1953 je znašal izvoz iz Slove¬
nije 10 milijard 487 milijonov din tet je
bil približno za 12% večji, kakor pred¬
lanski. Med izvoznim blagom je bil na
prvem mestu les in lesni izdelki. Važen
izvozni artikel so bili tudi izdelki bar¬
vaste metalurgije. Lani se je posebno
povečal tudi izvoz tekstilnih izdelkov.

V Štorah pri Celju je na tamošnji in-
dustrijsko-kovinski šoli zbolelo 60 va¬
jencev na paratifusu zaradi slabih hi¬
gienskih razmer.

Umrli so. V Ljubljani: Ivo Sancin,
načelnik banke uprave v p., biv. pred¬
sednik Kmetijske družbe itd, Franc Pav¬
letič, Emilija Kvas, Jože Gabrec, p. t. t.
pvaničnik v p., Jožefa Ham, šivilja v p.,
Valentin Breznik, roj. Brančič, Marija
Stupica, roj. Janc, Franc Horvat, kap.
I. ki. v n. Amalija Stupica, roj. Bitenc,
Nikolaj Hafner, vlakovodja v p., Ana
Pavšek, roj. Rogelj, Marija Stare, roj.
Žebre, vdova po črkostavcu in Ivan Kar-
lič, rudar iz Trbovelj, Franc Tomšič, ža¬
gar v p. na Vrhovcih, Marija Nartnik
na Plešivici, Marija Starman iz Medna,
/Janez Mlakar, nadzornik telegrafsko-
telefonske sekcije v Novi Gorici, Fran¬
čiška KrRtofelc v Stepanji vasi, Pavla
Sajovic, roj. Omersa v Kranju, Eliza-

PISMO IZ KANADE

ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN MED

SED VENCI

(ESE~_ '

Toronto, 19. aprila 1954.

Veliko naše delavnosti v Torontu je
osredotočene v en cilj: Postaviti v Ma¬
rijinem letu cerkev Marije Pomagaj,
Dvorana pod cerkvijo bi morala biti že
dogotovljena, a je to preprečila dolga in
huda zima. Dela se sedaj nadaljujejo.
Ker bo pa dvorana, ko bo gotova, že tu¬
di skoraj vsa plačana, zato nam je kar¬
dinal dovolil graditi kar naprej. Tako
upamo, da. bo nas cilj letos dosežen, da
bo Marija imela v Svojem, letu dogotov-
ljen spomenik, bo delo slovenskih žrtev,
slovenske podjetnosti in slovenskega u-
metniškega duha. Slovenci denar daje¬
mo in zbiramo. Slovenc-gradbenik jo z
našimi delavci gradi in Slovenec-umet-
nik Gorše jo bo okrasil.

Da bi našel novih sredstev za gradbe¬
ni fond, pripravlja cerkveni odbor sre-
čolov, ki bo 5. junija v novosezidani slo¬
venski dvorani na Manning Ave. Dobit-

beta Počkaj v Ptuju, Marija Korban,
vdova po poštnem nastavljencu v Mari¬
boru, Janez Čebašek, posestnik v Vok-
lem, Jožef Bokal, kretnik postaje Zalog,
Karel Vreči, nadučitelj v Ptuju, Lenka
Kolman v Begunjah, Peter Primožič,
upokojenec v Gornji Radgoni, Jože
Okorn. biv. pekovski mojster iz Moravč,
Fani Kofler iz Kamnika, Gabriela Jam¬
šek, upokojenka v Trstu, Ana Mervar,
roj. Potisek v Trbovljah, Jože Porle,
čevljarski mojster v Stožicah, Anton
Štrekelj, žel. upok. v Kozarjih, Anton
Cetin v Dobovi, Lovrenc Kobal, žel. v
p. v Šmartnem pri Kranju, Anton Bulc,
biv. trgovec, mesar, gostilničar in pos.
v Mokronogu, Tone Kutnar, kmet v Mul¬
javi in Franc Zrimšek, upok. v Stepanji
vasi.

Slovenci v

VELIKA NOČ SLOVENCEV

V ARGENTINI

Velika noč, praznik Sv. Rešnjega Te¬
lesa in Božič so prazniki, ob katerih se
zbere največ Slovencev v Buenos Aire¬
su. Tako je bilo tudi za let. velikonočno
procesijo na Belgrano. Po splošnem
mnenju k vstajenski procesiji še nobeno
leto ni prišlo toliko Slovencev. Prostra¬
na kapela je bila polna ljudi, še več jih
je pa bilo zunaj pred kapelo in na za¬
vodskem dvorišču.

Ob šesti uri so bile najprej pete ju-
tranjice, nato se je pa za kipom vstale¬
ga Zveličarja razvila po velikem dvori¬
šču salezijanskega zavoda mogočna pro¬
cesija. Za otroci se je vila dolga vrsta
mož in fantov. Najsvetejše je nosil pod
baldahimom direktor slov. dušnih pastir¬
jev v Argentini č. g. Anton Orehar ob
asistenci čč. gg. p. Cirila Petelina in dr.
Mirka Gogale, nato so stopali odborniki
Društva Slovencev, za njimi odborniki
in člani SKAS-a, za njimi pa je bila zo¬
pet dolga vrsta žena in deklet. Med pro¬
cesijo je prepeval vstajenske pesmi pev¬
ski zbor Gallus. Po procesiji je bila v

V KANADI

ki so trije: 1. Avtomobil Pontiac Path-
finder; 2 Televizijski aparat Console
1954 in 3. Električni hladilnik 1954.
Srečke prodajajo po 50 centov, ali tri za
en dolar.

Pri teh materialnih opravilih pa ne
pozabljamo na duhovno gradnjo cerkve
v nas samih. Organizirano smo se odzva¬
li sv. očetu pri obhajanju Marijinega le¬
ta. Pri tem sodelujejo vse verske orga¬
nizacije. Budno sledimo slovesnostim
Marijinega leta okrog nas in po svetu
okoli in pa navodilom centralnega od¬
boru v Rimu.

V tednu med Tiho in Cv.etno nedeljo
smo imeli duhovno obnovo kot pripravo
za Veliko noč. Vodil jo je naš prevzvi-
šeni dr. Gregorij Rožman. Vsak večer je
bila prilika za spoved in smo slišali ško¬
fov govor v cerkvi, kjer imamo nedelj'-
sko službo božjo. Kdor je kdaj ob na¬
bito polni stolnici poslušal postne pridi¬
ge našega nadpastirja Gregorija, si lah¬
ko predstavlja kako srečni smo bili, da
je prihitel med nas in nas učil. Duhovne
obnove in skupnega sv. obhajila se je u-
deležilo od 500 do 600 Slovencev, med
katerimi tudi ni manjkalo starih slo¬
venskih naseljencev.

Kljub velikemu naporu med duhovno
obnovo pa je prevzvišeni na cvetno ne¬
deljo po maši pohitel med fante in mo¬
že ter jim blagoslovil nov prapor dru¬
štva N. I. J. Popoldne je bil zaključek
duhovne obnove, zvečer pa se je udeležil
zborovanja KA, kjer je zopet govoril,
učil in vzpodbujal.

Tudi veliki teden je naš vladika ostal
med nami in nam ponovno govoril na ve¬
liki petek zvečer, nam blagoslavljal ve¬
likonočna jedila na veliko soboto in na
Veliko noč ves pomlajen z nami zapel
veselo Alelujo.

Argentini

kapeli še zahvalna pesem, nato pa bla¬
goslov z Najsvetejšim.

Prav tako slovesno je bilo praznova¬
nje velikonočnih praznikov

V MENDOZI

Ker mendoški Slovenci nimajo stalne¬
ga slov. dušnega pastirja, je med nje
prihitel za velikonočne praznike č. g.
Andrej Jerman CM, profesor na laza-
ritovskem bogoslovnem učilišču v Esco-
barju v provinci Buenos Aires. Na ve¬
liko soboto ob petih popoldne je pri
maristih vodil slovensko vstajensko
procesijo, kateli je dalo še posebno lep
velikonočni povdarek ubrano petje slo¬
venskih vstajenskih pesmi. Udeležilo se
je je izredno lepo število ljudi. Po pro¬
cesiji je bil blagoslov velikonočnih jedi.

Na velikonočno nedeljo je imel č. g.
Jerman za Slovence sv. mašo s pridigo
pri sestrah frančiškankah. V tej kapeli
imajo mendoški Slovenci navadno sveto
mašo. Med sv. opravilom je ubrano pre¬
peval mendoški slov. pevski zbor.

Istega dne popoldne so bile pri maristih
pete litanije, nato pa je bil v dvorani
prijateljski in prosvetni sestanek men-

Župnik Ferdinand Fritzer

Slovnski begunci, ki smo živeli v ta¬
borišču Peggez pri Lienzu na Tirol¬
skem, še živo spominjamo ted. starega,
sivolasega župnika v Triestach Ferdi¬
nanda Fritzerja. Še bolj živo nam je sto¬
pil pred oči ob nedavnem sporočilu, da
je ta plemeniti mož umrl.

Ob tej žalostni novici se ga slovenski
begunci iz taborišča Peggez spominjamo
z globoko hvaležnostjo. V pok. župniku
Fritzerju smo slov. brezdomci leta 1945
našli skrbnega očeta, zagovornika in
dobrotnika. Čeprav sam ni imel nobene
zaloge hrane, je kljub temu sprejel ta¬
koj na hrano in stanovanje 3 slovenske
duhovnike, za sedem, pa je poskrbel v
vasi. Na vseh lienških duhovniških kon¬
ferencah je kot zaskrbljen oče branil in
priporočal slovenske begunce nemškim
duhovnikom in po njih tirolskemu ljud¬
stvu.

V pok. župniku Fritzerju so pa imeli
posebno velikega dobrotnika slovenski
begunski otroci. Tem je razdal vse, kar
je imel sam in kar je zanje nabral.

Pred leti je pok. župnik Fritzer odšel
v pokoj v svojo nekdanjo gorsko župnijo
Hopfgarten, kjer si je bil zgradil malo
gorsko hišico. V zadnjem času so mu no¬
ge popolnoma odpovedale in je dobil do¬
voljenje, da je smel maševati v svoji so¬
bi. V tem kraju je dočakal tudi smrt.
Pogreb je bil ob veliki udeležbi duhov¬
ščine in ljudi v začetku februarja. V
imenu slovenskih beguncev se ga je ude¬
ležil Msgr. dr. Jagodic.

Naj počiva v miru in pri Bogu uživa
plačilo za svoja plemenita dela!

To mu iskreno žele

biv. slov. begunci iz taborišča Peggez.

doških Slovencev. Na njem je č. g. Jer¬
man popisal svojo pot z domovine na
Kitajsko v misijone, svoje delovanje
med Kitajci, izbruh kitajskega komu¬
nizma, izgon s Kitajske in nato pot
preko Rima v Argentino.

Pa tudi v ostalih slovenskih središčih
so lepo praznovali velikonočne praznike.
Čeprav ni bilo zunanjih prazničnih slo¬
vesnosti, so pa velikonočne praznike pre¬
živeli y prijetni slovenski domačnosti.

OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Jožeta
Kenda in g. Zine, roj. Martinič se je ro¬
dila hčerka Marija-Silva. V San Justo
je bil krščen Marko-Anton, sin dr. To¬
neta Šimenca in ge. Božene, roj. Golma-
jer; botrovala sta ga Vida Mozetič in g.
Bogdan Golmajer. čestitamo. •

G. Jože Kessler, biv. urednik “Sloven¬
skega doma”, se je moral pred veliko¬
nočnimi prazniki podvreči v nemški bol¬
nišnici težji operaciji na želodcu. Ope¬
racija se je posrečila ter se je g. Kess-
lerju zdravje že toliko zboljšalo, da je
že lahko zapustil bolnišnico, želimo mu
skorajšnjo popolno ozdravitev.

Poroke. Poročili so se naslednji pari:
V Ramos Mejia g. Gabriel čamernik in
gdč. Pepca Kokalj; v Moronu g. Slavko
Grilc in gdč. Kristina Svete ter v Lanu-
su g. Alojzij Koprivnikar in gdč. Marija
Pleško. Novoporočencem naše iskrene
čestitke!

PO SLEDOVIH MRTVEGA TONČKA

Poročali smo že, da so se 4. t. m. od¬
pravili iz Bariloč v gorovje Paine gor¬
niki gg. France Jerman, Otto Meiling
in Emilio Hernandez; do izhodiščne toč¬
ke jih je spremljal tudi dr. Naurnayer.
Namen ekspedicije je bil najti trupli
smrtno ponesrečenih Tončka Pangerca
in Herberta Schmolla, če bi bilo to ka¬
korkoli še mogoče. G. Jerman nam je
dovolil objaviti svoj dnevnik, ki ga je
poslal po zračni pošti iz Punta Arenas
v Buenos Aires, še preden se je ekspedi¬
cija ukrcala za pot na Ognjeno zemljo,
odkoder se je potem vrnila z argentin¬
skim letalom v Bariloče.

Laguna Los Amigos, 10. 4.:

Šele sedaj v višinah in ne daleč od
tam, kjer počiva Tonček, utegnem, pisa¬
ti. Predvčerajšnjim smo dospeli iz Na-
talesa do estancije Bader, kjer smo zad¬
njič spali v postelji. Ko smo ise včeraj
prebudili, je bilo zunaj zopet vse belo
ker je na vso moč snežilo. Mi smo se
vkljub temu odpravili na pot. Pešačili
smo skoraj ves dan. Medtem se je vre¬
me celo nekoliko izboljšalo, a ko smo
proti večeru ob jeziku ledenika Fran-
caise postavili šotor, je že spet snežilo.
Ni kazalo drugega kot zlesti v brlog.
Na tem mestu je Tonček zadnjič spal.
Iskal sem njegov dnevnik, ki ga je tu
vrgel v vodo, pa ga seveda nisem na-
,.’el. Ko smo se danes prebudili, je Emi¬

lio že kuhal mate in me poklical: “Franc,
venga, se ve la cumbre”. Hitro sem na¬
taknil copate, pc grabil kamerb in jo
ucvrl na bližnji breg, kjer sem ujel ne¬
kaj lepih posnetkov. Ob 9h smo vzeli
nahrbtnike in jo ubrali v strmi breg.
Dan je bil sončen in brez vetra. Lahko
sem med potjo malo slikal in filmal. Ko
smo ok. 2h prišli do lagune, je bila le —
ta popolnoma zaledenela, okrog nje pa
je ležalo precej snega. Malo smo prigri¬
znili in šli dalje do roba, odkoder sem
prvič videl mesto nesreče. Kaj je Tonč¬
ka zmotilo, da je šel v tisto steno, ne
morem umeti. Mesto je skrajno izpo¬
stavljeno ledenim plazovom. Na robu
smo postali za nekaj časa in jaz sem
zaklical Tončku v pozdrav. Že zamolkel
jek mi je odgovoril in prav blizu se je
v hipu odtrgal nov plaz, ki je namah
pobelil vso steno. V tem trenotku, ko
to pišem, se je v steni Paine utrgala
ogromna ledena stena, ki s strašnim
gromom drvi navzdol. Tako je moral
umreti Tonček. Nato smo začeli iz ka¬
menja graditi spomenik, ki bo stal v
sredini med vrhovi Paina. Nekaj nepo¬
pisno lepega je sedaj pogled na te vrho¬
ve, obžarjene od zahajajočega sonca.
Šotor imamo ob laguni. Emilio in Mei¬
ling ista že v šotoru. Samo jaz se še dr¬
žim precej zmrznjeno zunaj ob ognju.
Jutri gremo iskat sledi po ledeniku, če
bo seveda dobro vreme.

Nedelja zvečer:

Meiling in Emilio sta že v šotoru. Saj
današnji dan je bil zares utrudljiv in tu¬
di jaz jo bom kmalu popihal v šotor; tak
mraz, da moram pisati v rokavicah. Na
drugi strani pa se mi kar ne da, saj po¬
gled krog in krog je očarljivo lep. Po¬
sebno sedaj, ko se večeri, žari nebo v
prekrasnih barvah.

Danes smo odrinili na vtsezgodaj po le¬
deniku navzgor. K sreči smo imeli lep
■dan tako, da ni bilo vetra in je bil vzpon
tako vsaj malo lažji. Toda na zgornjem
delu ledenika smo naleteli na več kot en
meter novozapadlega suhega snega.
Meiling je kobacal prvi, nato Emilio in
slednjič jaz, ki sem med potjo tudi fil¬
mal. Okrog 2h popoldne smo bili kakih
200 m od kraja nesreče in tu so se pri¬
čele tudi za nas težave. Po dvournem
precej težkem plezanju po zaledenelem
kanjonu smo videli, da je brezsmislno ri¬
niti naprej. Že zato, da je kraj spričo
naknadnih plazov popolnoma spremen¬
jen in da leži sedaj še nad 1 m novega
snega vrh vseh razpok in blokov je Mei¬
ling odločil, da se vrnemo. Nazaj grede
smo še malo fotografiali, jaz pa sem go¬
ri tudi filmal mesto nesreče. Utrujeni
smo se na večer srečno vrnili v tabori¬
šče.

če nam Bog nakloni jutri lepo vreme,
bomo na robu lagune dokončali spome¬
nik s križem ter se na to popbldne spu¬
stili v dolino ledenika Franeaise.

Ko smo se danes popoldne tako blizu

Tončkovega trupla obrnili nazaj, smo
malo postali in vsi zaklicali njima v slo¬
vo. Tako se tudi sedaj, ko daleč v domo¬
vini zvonovi zvone Ave Marijo, spomin¬
jam našega Tončka — naj v miru poči¬
va! Grem spat, ker že ne vidim več pi¬
sati.

Torek 13. 4.:

Včeraj pa zares nisem mogel pisati,
ker sem bil tako utrujen. Na vse zgodaj
smo se vsi trije odpravili do vrha, kjer
smo že pred dvema dnevoma začeli po¬
stavljati spomenik, katerega smo včeraj
hitro dokončali. Nato je šel Meiling v
bližnji gozd po dva kosa lesa, iz katere¬
ga je napravil križ. Emilio in jaz pa sva
šla iskat zelenja ter planinskega cvetja,
iz katerega :smo nato spletli dva ven¬
ca. Enega z argentinsko in drugega s
slovensko zastavo. Ko smo končali vse
priprave, smo položili vence ter s tem
umrlima prijateljema izkazali zadnjo
čast. To je bil res slovesen in za nas pre¬
tresljiv dogodek, tako da smo precej ča¬
sa molče obstali ter strmeli v nasprotni
breg, kjer pod debelo ledeno skorjo spi¬
ta dva nepogrešljiva prijatelja Z bese¬
dami “Un ultimo Adios a los fieles ami¬
gos y que descansen en paz”, besede, ki
jih je Meiling zapisal v spomin, smo se
poslovili od Paine in za nas tega tako
dragega spomenika. Med tem se je tudi
že vreme sprevrglo in je začelo nalahno
snežiti, tako da smo jo morali kar urno
ubrati po strmem robu navzdol, še pred-
no bi nas zajel večji metež. Bila je dru¬

ga ura popoldne, ko smo s težkimi na¬
hrbtniki odrinili in še le ob osmih zve¬
čer brez počitka smo dospeli do prijet¬
ne estancije, kjer nas je lastnik pogo¬
stil z obilno večerjo in nam tako zopet
razvezal jezike. Ni minilo niti dve uri,
ko smo po prijetni kopeli že zasmrčali
v mehki pernici, zadovoljni ,da smo se
tako srečno vrnili.

Ko sem se danes prebudil, je sonce že
kukalo skozi okno spalnice, zato sem
hitro skočil pokoncu ter se pripravil za
izlet. Namen sem imel napraviti nekaj
lepih posnetkov v skupini Torres del
Paine. Emilio in Meiling sta ostala na
e/stanciji in jaz sem jo mahnil ob kras¬
nem sončnem dnevu navkreber. Po eni
uri hoda se je že pokazala pred menoj
krasna panorama, ki se je korak za ko¬
rakom kazala lepše. Toda hrib, po kate¬
rem sem se vzpenjal, se je s svojim vr¬
hom vedno bolj oddaljeval. Ni hotelo bi¬
ti ne konca ne kraja. Že sem mislil da
sem na vrhu pa se ti pokaže pred očmi
nov vrh. Toda hotel sem doseči najvišji
vrh, da bi mogel posneti čim lepši po¬
gled na pokrajino in sem si že dejal:
“Gotovo še ni nihče rinil na ta vrh.
Končno sem po tri urni hoji le prisopi¬
hal na vrh. Toda tam' me je čakalo pre¬
senečenje. Našel sem šopek ovelega, pla¬
ninskega cvetja, pokritega s kamenjem.
Torej me je že nekdo prehitel; kdo naj
bi bil: Po kratkem oddihu in filmanju
sem se v diru spustil spet navzdol. Med
potjo sem malo dražil kondorje, ki so «e

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. IV. 1954

SLOVENCI PO SVETU

VSA

UMETNIŠKA RAZSTAVA
V CLEVELANDU

Slovenci v Clevelandu so imeli zopet
velik kulturni dogodek. V začetku mar¬
ca so imeli že drugo razstavo velikega
slovenskega umetnika akademskega ki¬
parja Franceta Goršeta, ki živi in de¬
luje v Clevelandu. To pot je bil umet¬
nik zastopan s svojimi najnovejšimi de¬
li, ki jih izdeluje za slovensko cerkev
Marije Pomagaj v Torontu v Kanadi.

Otvoritev razstave je bila združena z
izbranim koncertnim programom, ki so
ga izvajali moški zbor pevskega zbora
Korotan, Slovenski oktet in otroci slo¬
venske sobotne šole, ki so ob spremlja¬
vi harmonike podali simbolično vajo
“Navzgor se širi rožmarin”. Vajo je pri¬
pravila ga Škrabec.

Moški zbor pevskega zbora Korotan
je zapel Vodopivčevo “Ob večerni uri”
in Pregljevo “Sem bil na vas’.” Sloven¬
ski oktet je žel živahno priznanje za
Ipavčevo “Planinsko rožo” in Adamiče¬
vega “Vasovalca”.

Na prireditvi je nastopila tudi ga J.
Petrovčičeva s Pavčičevo “Ciciban-Cici-
fuj” in koroško narodno “Pojdem u ru¬
te”. F. Gorenšek in Martin Košnik sta
pa ob spremljavi ge V. Slejko zapela
Ipavčevo “Domovini”.

Na otvoritev razstave in koncertno
prireditev, ki ju je pripravil cleveland¬

ski SKAS, so prišli najvidnejši pred¬
stavniki slovenske skupnosti v Clevelan¬
du s prevzvišenim škofom g. dr. Rož¬
manom na čelu.

Na februarskem kulturnem večeru
SKASA v Clevelandu je predaval ing.
Jože Sodja o krščanskem svetovnem na¬
zoru.

Igralci Slovenskega Odra v Clevelan¬
du so 7. marca ponovili Mauserjevo dra¬
mo “Kaplan Klemen”. Čisti dobiček
uprizoritve je bil namenjen Ligi.

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Od prijatelja sem kupil
stavbišče in mu kupnino takoj v goto¬
vini plačal. Prodajalec mi je ob plačilu
povedal, da mi bo kupno pogodbo izsta¬
vil prejšnji lastnik v istem času, ki je
določen v predkupni pogodbi. Tisti rok
je že potekel. Ko sem od prejšnjega
prodajalca zahteval, da mi izstavi eskri-
turo, mi je povedal, da moji želji ne mo¬
re ugoditi, ker je na mojem stavbišču
vpisana hipoteka. Moj prijatelj pa trdi,
da to ne more biti res, ker je on prejš¬
njemu prodajalcu tudi v celoti plačal do¬
govorjeno kupnino. Ako obstoja kaka
hipoteka, more biti vpisana samo na
zemljiščih ostalih kupcev, ki so bili svo¬
ja zemljišča kupili istočasno z njim,
toda kupnine niso bili in je še sedaj ni-


SLOVENCI!

SLOVENKE!

Naše vsakoletno majniško romanje, ki ga v Njenem jubilejnem letu
posvetimo naši prvi in najstarejši slovenski božji poti pri Gospe Sveti —
naj bo mogočen dokaz naše vere in katoliške zavesti, prav tako pa tudi
nov val prošnja k Srednici vseh milosti! Zato vsi prisrčno vabljeni na

II. Slovenski Marijanski Kongres

S. maja 1954 v Lujauni

SPORED II. SLOVENSKEGA MARIJANSKEGA KONGRESA

® Ob 7.15 odhod posebnega vlaka iz Plaza Miserere, ob 7.42 iz kolodvo¬
ra v Samos Mejia;

• Ob 9.10 prihod na romarsko postajo Lujan-Basilica, odkoder v ureje¬
nem sprevodu odidemo v baziliko;

• Sv. mašia s pridigo in ljudskim petjem ob 9.30. Med sv. mašo skupno
sv. obhajilo.

• Kongresna zborovanja bodo takoj po sv. maši v treh dvoranah romar¬
skega doma. Zborovanje za može in žene bo v veliki dvorani, za fan¬
te in dekleta v manjši in za otroke v dvorani zgoraj.

• Odmor: Po zborovanjih bo na romarskem dvorišču prilika za obed in
družabni pomenek. Hrano prinesite s seboj!

• Popoldne ob 15. uri pridiga, procesija in blagoslov; •

• Po slovesnosti skupen odhod na romarsko postajo. Kongresni vlak od¬
pelje ob 17.37, pripelje v Ramos Mejia ob 19.05 in na Plaza Miserere
v Buenos Airesu ob 19.30.

PO MARIJI K JEZUSU!

PRIPRAVLJALNI ODBOR

Slovensko Planinsko Društvo

prireja dne 2. maja 1954 ob 6. uri v dvorani Dekleva, Jorge Newbery 3568
zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami:

BORBA ZA NANGO PARBAT V HIMALAJSKEM POGORJU

Vabimo vse člane, rojakinje in rojake.

radovedni spuščali prav nizko nad mene.
Ob treh popoldne sem bil že zopet na
estaneiji, kjer me je čakalo obilno kosi¬
lo, katerega se nisem prav nič obotav¬
ljal. Ko sem Meilingu povedal, kje sem
bil, mi je" rekel, da je bil prav Tonček
tisti, ki je tam gori pustil one rože.
Sreda 14. 4.:

Danes sem hodil, reci in piši, 9 ur.
Zdaj sem že povečerjal in z lakoto me
je minila tudi utrujenost. Današnji dan,
ki je bil zopet lep, sončen in brez vetra,
sem izrabil za fotografiranje in filmanje.
Rad bi dobil na trak kompleten masiv
Paina. Zato sem moral prekoračiti pre¬
cej veliko reko Paine, da sem tako
lahko dosegel razsežno pampo onstran
jezera Nordenskjold. Odtam naj bi se
videla vsa panorama Paina. Seveda se
človek rad u.-teje. Mislil sem, da bom s
kakšno uro hoda že dosegel grič, odko¬
der bom videl ves Paine. Pa sem ho¬
dil in hodil in Paine je postajal čim¬
dalje bolj obsežen. Seveda nisem bil za¬
dovoljen z delnim pogledom in tako sem
jo mahal dalje, dokler nisem dosegel
zaželjene točke. Tam sem posnel krasne
slike. Ker sem bil že tri ure oddaljen od
estancije, sem šel še eno naprej do sli¬
kovitega slapa Paine. Imel sem srečo,
kr sem izbral pravo smer in tako kma-

so popolnoma plačali. — Kaj mi je sto¬
riti, da pridem do svoje eskriture?

Odgovor: Iz Vašega vprašanja se da
sklepati, da je bil oni lastnik, ki je bil
prodal stavbišče Vašemu prijatelju, ku¬
pil večje zemljišče skupno in, ker kup¬
nine ni bil plačal, je ustanovil hipoteko
na korist svojega prodajalca. Nato je
dal zemljišče razdeliti v posamezne lo¬
te in jih razprodal. Hipoteka je ostala
vpisana na vseh dotičnih lotih. Ker ste
kupnino svojemu prodajalcu plačali v
gotovini v celoti, ne da bi se bili preje
dobro prepričali o takozvanem “titulo
perfecto” to je o tem, ali morete in od
koga morete zahtevati svojo eskrituro,
ste pač zagrešili napako. Ker pa pravite,
da je med kupci nekaj takih, ki kupnine
v celoti niso še plačali, Vam svetujemo,
da se dogovorite z njimi, naj kupnine
preje ne plačajo, dokler ne bo dal proda¬
jalec zadostnega jamstva, da bo hipote¬
ka zbrisana z vseh lotov. Dokler se to ne
zgodi, Vam sicer jamči Vaš prijatelj —
prodajalec za vso škodo, ki bi Vam
utegnila nastati; escriture z neobre¬
menjenim stavbiščem Vam pa seveda on
ne more podpisati, ker on sam še vse do¬
slej ni bil pravni lastnik Vašega lota.
Escrituro Vam bo podpisal prejšnji pro¬
dajalec, ki je tudi dolžan zbrisati hipo¬
teko.

Marsihdo še ne ve...

.. .da je neko ameriško podjet¬
je z glavniki statistično ugotovilo,
da se “povprečna ženska letno po¬
češe 2500 krat, ali 6,84 krat na
dan.”

Umstveni oglasnih

V Ramos Mejia bo v nedeljo 2. maja
t. 1. po slov. maši v cerkveni dvorani
prosvetni sestanek Krajevnega odbora
Društva Slovencev. Na sporedu je na¬
stop otrok slov. nedeljskega • tečaja iz
Ramos Mejia pod vodstvom gdč. Anice
Šemrov in pa predavanje g. Aleksandra
Majhna: “Pomagajmo ohraniti slovenski
značaj naši mladini”.

Vsi rojaki vabljeni

Krajevni odbor Društva Slovencev
v Ramos Mejia

l  SLOVENSKI PEVSKI ZBOR
"GALLUS"

•

j KONCERT NARODNIH IN
j PONARODELIH PESMI

| Nedelja 16. maja ob 16.30 uri

f

| Montevideo 850 - Capital

»

| Vstopnina 7 pesov

j Program služi kot vstopnica h
! koncertu in se dobi izključno le v
i predprodaji na: Victor Martinez
| 50, Santeria y papeleria ''Santa
\  Julia", Alvarado 350, Ramos Me-
i jia, urama Lipušček, San Justo in
I pri vseh članih zbora.




Štedilnik na tri grelce in pečico
znamke ČARU na petrolej, skoraj
nov se proda pod polovično ceno za¬
radi preselitve. Naslov iz prijaznosti
na tel.: 76-9160

lu prhel tja, kjer sem z vseh strani sli¬
kal in filmal. Krasen razgled na Pai¬
ne, jezero Nordenskjold in kontinentalni
led je nekaj nepopisljivega., Z daljnogle¬
dom sem videl tudi spomenik s križem
tam daleč gori med ledeniki. Med potjo
sem videl dosti zanimivosti: črede ovac,
noje, guanake, labode v številnih lagu¬
nah, kondorje in še vso raznovrstno div¬
jačino. Na povratku sem naletel na ko¬
lona, ki me je kar s silo povabil na ko¬
silo. Kaj bi se branil, če sem bil lačen!
Po kosilu ssm razdelil med otroke čoko¬
lado, s katero so bili malčki zelo zado¬
voljni in so mi nato po odhodu še dolgo
mahali v slovo. Vrnil sem se tik podnoč
in s tem je bila končana na- a ekspedici¬
ja na Paine, kajti jutri dopoldne se od¬
peljemo proti Natalesu.

Veliki četrtek:

Ko smo se davi odpeljali proti Nata¬
lesu, se je Paine še enkrat očistil vseh
megla in se pokazal v vsej svoji lepoti.
Celotnega pogorja še nisem videl tako
jasnega kot danes. Sedel sem z Emilijem
zadaj na kamijoneti in sva se dve uri po¬
stavljala od Paina, ki se je vedno bolj
izgubljal v daljavi. V Puerto Natales
smo dospeli ob treh popoldne v upanju,
da se naslednje jutro odpeljemo proti
Punta Arenas. Pa smo se zmotili kajti

Umrli so na Krnčem pri Sv. Gregoriju nas oče, mož, stari oče, brat
in stric

gospod FRANC PEROVŠEK

Pokopali so jih na Veliki četrtek pri Sv. Gregoriju.

Zapuščajo vdovo Marijo pri Sv. Gregoriju, sina Franceta v Torontu v
Kanadi, sina Ivana pri Sv. Gregoriju, hčerko Marijo, por. Muhič v Toron¬
tu v Kanadi in hčerko Ančko, por. Petelin v Buenos Airesu; brata Jožeta
v Severni Ameriki, brata Janeza, ...hovnika-salezijanca na Reki, sestro
Ivanko-salezijanko v Rio Gallegos, Argentina.

Bog jim daj večni mir in pokoj!

Molimo zanje!

Hčerka Ančka, por. Petelin, zet Jože Petelin, z družino
v imenu vseh sorodnikov.

Buenos Aires, 27. aprila 1954.

Na Veliki četrtek letos je umrla na svojem domu v Verdu naša
dobra mama, tašča, stara marpa, prababica, sestra in teta, gospa

LUCIJA OMAN , roj. SMRT

v starosti 70 let. Pokopali so jo na Veliko soboto v Ljubljani poleg njene¬
ga moža, po čigar zgodnji smrti ie sama v najtežjih razmerah skrbela za
otroke.

Prosimo Vaših molitev, naj ji Bog obilo poplača njena dobra dela in
trpljenje, prestano na tem svetu.

Hčerka Fani, zet Marijan, vnuka Polonca in Primož Marolt,

v imenu tudi ostalih sorodnikov v Verdu, v Ljubljani, v Mo¬
dreju pri Sv. Luciji, kjer je bila rojena, v Sindelfingenu v
Nemčiji, v Italiji in v Mariboru.

Buenos Aires, 24. aprila 1954.

Cerkve«! oglasnik

PRODAJA VOZOVNIC

Vozovnice za posebni romarski vlak
prodajajo raznašalei “Oznanila” in po¬
sebej javljene osebe. Prodaja se pri njih
zaključi v nedeljo 2. maja. Zadnji teden
pred kongresom bodo v prodaji vozovni¬
ce izključno le v Dušnopastirski pisarni,
Victor Martinez 50.

ODHOD POSEBNEGA VLAKA

Posebni vlak bo odpeljal z gornjega
kolodvora na Plaza Miserere točno ob
7.15, iz kolodvora v Ramos Mejia pa
ob 7.42. Na vsej poti upoštevajte navo¬
dila rediteljev! Vsaka prodaja na vlaku
je prepovedana! Prvih pet vagonov je
rezerviranih za romarje iz postaje Ra¬
mos Mejia, zato naj romarji na posta¬
ji Once zasedejo zadnje vagone.

NARODNE NOŠNJE IN MARIJANSKE
OBLEKE

Kakor na I. Marijanskem kongresu 1.
1951, tako naj dajo letošnji slovesnosti
čim lepši blesk naše narodne noše ter
fantovske in dekliške vrste v lepih ma¬
rijanskih oblekah. Kdor torej premore
narodno nošo, naj vzame s seboj.

PODPISOVANJE PROŠNJE
SV. OČETU

Po zborovanjih in med opoldanskim

odmorom boste vsi imeli priložnost, da
podpišete prošnjo za proglasitev verske
resnice o Mariji-Srednici vseh milosti.

VSI POHITIMO V LUJAN!

V nedeljo 9. maja naj vas nobena pre¬
magljiva ovira ne zadrži doma. Če ne
moremo potovati s posebnim vlakom,
putujmo z rednimi potniškimi vlaki (Iz
Plaza Mizerere odhod: 6.38 in 7.35),
avtobusi in kolektivi.

©BVJFSTICA

Odbor SFZ sporoča članom, da na
napovedanem sestanku dne 2. maja za¬
radi zadržanosti ne bo mogel govoriti
g. dr. Ahčin. Sestanek se bo kljub temu
vršil in vsi iskreno vabljeni. Odbor SFZ

SLOVENSKA BESEDA

vabi na

družabno prireditev

s srečolovom in plesom v soboto,
12. junija zvečer.

Kraj prireditve bo objavljen
v prihodnji številki.

gondola jutri ne pelje. Tako bomo po¬
tovali naprej šele v soboto z avionom.

Veliki petek:

Hotel sem se vživeti v razpoloženje
velikega tedna, saj je danes vendar ta¬
ko velik dan, pa je težko. Hodim po
mestu, pa se mi vidi vise tako čudno.
Iz barov buči jazz in ceste so polne rev-,
ne množice. Končno sem stopil v cer¬
kev in samo tu sem na el veliki teden
kot je bil doma. Pred oltarjem so oprav¬
ljali iste obrede kot sem jih nekoč gle¬
dal v domači cerkvi.

Velika noč.

Prazničen občutek me je prevzel, ko
sem danes zjutraj stopil v slavnostno
razsvetljeno stolnico. v Phnta Arenas.
Orgije so mogočno donele in srečen sem
bil, da sem lahko tako lepo praznoval
Vstajenje. Kdo bi si mislil, da bom en¬
krat obhajal alelujo ob Magallanski oži¬
ni! Po maši nas je neka družina pova¬
bila na avtomobilski izlet v zgodovin¬
sko trdnjavo Bulnes. Krasen je bil raz¬
gled z bližnjega hriba. Onstran modre
ožine se je razprostirala Ognjena zem¬
lja z belimi hribi in daleč na zapadu se
je na modrem nebu odražala ledena go¬
ra Sarmientc. Jutri odpotujemo na Og¬
njeno zemljo in prihodnji petek bomo
spet v Bariločah.

E I) R OP A K

CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi prispejo v roku približno 25  dni

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

Paket štev. 2. $ 67.-

4.50 kg sladkorja

Paket štev. 4A $ 80.-

4.50 kg riža

Paket štev 32. $ 382.-

3 kg kave Santos la

2.50 kg riža

2 kg sladkorja

0.50 kg mlečne čokolade

0.50 kg holandskega kakaa

0.25 kg Ceylon čaja la
0.25 kg popra v zrnih Singap.

Paket štev. 9. $ 127.—

1 kg kave Santos la

2 kg riža

1.50 kg sladkorja

Paket štev. 15.

2 kg kave
1.50 kg riža
1 kg sladkorja

$ 169.—

Pošiljamo tudi moko v vrečah po $ 300.— in svinjsko mast v kantah.

Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 19. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12.30 ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK, Cangallo 439, Bs. Aires.

'•ČASA B

' 9?

urama a« zlatarna

Tel. 76-9160

OLAZABAL 233S
pol kvadre od Cabilda 2300

URE vodilnih švicarskih znamk;

BUDILKE zelo trpežne in zanesljive;

DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno

vrednost in spomin;

NAKIT moderne izdelave in oblike.

Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih
potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo
(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644