G.Milač Simon,proxesoí —	/
^•italna j»Saäasa » g«i®<rt£t
Naroinfna
2 «sia letno 30 Din, polletno 15 Dm, - za inozemstva letno 60 Dia.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO"-^UPRAVA : pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8.
fttv. rač. poštne hran. 12.54*
libala esalto nodello
IV. LETO

Murska Sobota, 14. julija 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena aalim «glasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 28
Težko ie kmetu.
Danes je vsem jasno, da je kriza kmetijstva obstojala mnogo prej, kakor smo jo videli in občutili. Posledica je povojnih razmer, kot se je to v zgodovini vedno dogajalo po katastrofalnih dogodkih. Ugotoviti se da, da je kriza zajela najprej kmetijstvo a pozneje se je razširila na industrijo, trgovino in denarstvo. Poljedelstvo ni bilo niti v dobi največje konjuktuie rentabilno, vsaj toliko ne, kot se je mislilo. Še pred kratkim je bila cena pšenice po 3'50 Din. Takrat se je lahko računalo, da se je vloženi kapital v kmetijstvu obrestoval povprečno po 7 procentov. In kakor se je pozneje videlo in kot danes to občutimo, ni niti takrat delal kmet s svojim kapitalom, temveč z izposojenim, za katerega je plačeval 16—30 procentov obresti. Kmečki dolgovi pri nas datirajo že iz tega časa, ki so se pa tekom časa povečali, vspo-redno s porastom vedno težjih razmer v celokupnem gospodarstvu. 6 milijard 700 milijonov dinarjev kmečkih dolgov je rezultat povojnih prilik našega kmetijstva.
O kmečkih dolgovih, o raz-dolžitvi kmetov se je mnogo pisalo in govorilo, mnogo se je s tem bavila državna oblast a rešitve še do danes ni. Rešitev pa ni v tem, da se enostavno črtajo vsi dolgovi. Delati je treba na tem, da se zopet vrne kmetu kredit, ki bi mu omogočil, da se brez večje obremenitve svoje lastnine in pridelkov, polagoma otrese raz sebe dolgove, kar se bi lahko doseglo le s povišanjem cen kmečkih produktov. Vse kar se danes pridela na vasi prihaja na trg izpod produkcijskih stroškov. Ceneno življenje v naši državi, je tragedija težkega dela našega poljedelca.
Odbor za dvig cen, ki je osnovan v kmetijskem ministrstvu je predlagal za 100 kg pšenice 130 D., pri čemur bi država morala prispevati 150 milijonov Din ali pa v obliki znižanja davkov. To bi bila ena pomoč kmetom, posebno v krajih, kjer se pridela pšenica za izvoz. Pri tem se pa gotovo ni upoštevalo, da je treba dvigniti poleg pšenice tudi cene ostalim produktom in zmanjšati da-
vek, posebno zemljarino po fak-tični vrednosti katastralnega prihoda, ki je osnova za odmero zemljarine in ki je še cenjena po prilikah iz leta 1926.
Vse več pažnje se bi moralo posvetiti naši notranji trgovini in dvigniti notranjo porabo, kot to delajo druge države, a vspored-no s tem pa izbojevati tržišča v zunanjem svetu. Naš izvoz so v glavnem agrarni produkti. In naša borba je težka. Naša primitivna produkcija se ima boriti na tiži-ščih s producenti, ki so svoje kmečko delo industrijalizirali, mehanizirali in znižali svoje režijske stroške na najnižjo stopnjo. Severna Amerika, Kanada, Argenti-nija in Avstralija narekujejo cene, ki so napram našim v ogromni
razliki. In naše kmetijstvo ne bo moglo izdržati to neenako borbo, če se ne bo poslužilo tudi istih sredstev, še več, še na lastnem trgu lahko čuti svojo zaostalost. V tem in v neracionalnosti leži tudi glavni povod prezadolženosti našega kmetijstva.
Težko je delo našega kmeta, ki mu da le najpotrebnejše za življenje in mu ne ustvarja brezskrbno bodočnost, ne njemu, ne njegovim otrokom. Zemlja, ki jo namaka s svojim znojem, na katero je priklenjen, mu ne ustvarja pogoje za njegov obstanek. Iz socialnega stališča je to težko vprašanje, za to mora biti intervencija države pri reševanju kmečkega vprašanja obsežna in trajna.
PO L\"Z i Kfl
Po odredbi notranjega ministra dr. Korošca se sprejmejo pcnov no v službo vsi tisti urradniki, ki so bili po 5. maju odpuščeni Iz državne službe, ker so glasovali za opozicijo.
Kr. namestništvo je izdalo amnestijo za vse volilne delikte političnega značaja, ki so se dogodili od 6. februarja dalje. Že izrečene globe se ne bodo pobirale, že plačane pa ne vrnile.
22 slovenskih poslancev je prijavilo svoj pristop v nov klub vladne večine.
Ministrski svet je sklenil, da bo država potom Privilegiranega izvoznega društva izvažala pšenico na svetovni trg. Cena pšenice se bo gibala od 120 do 140 Din za 100 kg.
Pravosodni minister dr. Lju devit Auer je dobil pooblastilo, da lahko podpiše konkotdat med našo kraljevino in sv. stolico.
Deklaracija vlade je izzvala v političnih krogih vsesplošno odobra vanje. Posebno zadovoljivo so bili sprejeti tisti stavki deklaracije, ki govore o zborovanjih, o reformi voliv-nea zakona in o zakonu o zborovanjih, združevanju in dogovorih.
Vlada bo predloiila zakone omenjene v deklaraciji, narodni skupščini šele oktobra, ker mora imeti več časa, da zakonske predloge pripravi.
Tudi opozicija hvali delovni načrt nove vlade, povdarjajoč, da opo roka pokojnega kralja Aleksandra ni prepuščena na čuvanje eni osebi ali eni vladi, ampak vsemu jugoslovanskemu ljudstvu.
Avstrija je ukinila protihabs-burški zakon in se bodo odslej člani Habsburške rodbine mogli vrniti v Avstrijo. Obenem bo Habsburžanom vrnjeno tudi zaplenjeno premoženje, razen umetniških zbirk. Avstrijska vlada pravi, da je zahteval ukinitev tega zakona pravičnostni čut avstrijskega naroda,
Prebivalstvo Avstrije pa je
proti povratku Habsburžanov, za katerega se v glavnem zavzemajo bivši tficirji in plemstvo. Ljudstvo se zanaša predvsem na inozemstvo, da se proiivi naklepom njihove vlade, ker samo nima možnosti in prilike, da bi izrazilo svoje mnenje in svoj protest.
Med italjanskimi in abesin skimi vojaki je prišlo do novega krvavega spopada. Na obeh straneh so bile izgube precej velike. Ker poskus mirne poravnave v Haagu ni uspel, je vojna v Abesiniji skoro neizbežna.
2000 bivših madžarskih bojevnikov se je postavilo na razpola go italjanski vojsk», za morebitno vpo rabo v Afriki v zahvalo za vse usluge, ki jih je Madjarska sprejela od Italije. Srečno poti
Tudi na Koroškem se je poja. vilo slično gibanje za zbiranje prosto voljcev med brezposelniki, ki bi šli v italjanske afriške kompanije. Manjše število teh prostovoljcev je tudi dejansko že odpotovalo.
V vzhodni Afriki je dosedaj Italija zgradila že 60 letališč, 50 radijskih postaj ter 10.000 km cest.
Poljska opozicija je sklenila, da se ne udeleži parlamentarnih volitev po novem volilnem zakonu.
Španski parlament je sprejel zakonski načrt, po katerem pridejo vse tvornice orožja in municije pod vojaško kontrolo.
Japonske čete kar neprestano prodirajo v Severno Kitajsko in so prodrle še novih 110 km daleč v provinco Čohor.
Mussolini je sklical svet admiralov, ki je sklepal o potrebnih ukrepih mornarice, za primer vojne z Abesinijo.
Grški vojni minister general Kondilis je bil te dni v Italiji. Ob prihodu so ga nameravali napasti pristaši Venizelosa, vendar pa je policija atentat pravočasno preprečila.
Bolgarski kralj je podpisal zakon o razpustu vseh političnih strank v Bolgariji. Odredbe novega zakona so zelo stroge.
Plebiscit, s katerim se bo grški
narod odločil, ali je za ali proti monarhiji, bo 15 novembra.
Volitev skupščinskih odborov.
Volitve skupščinskih odborov so bile v znamenju merjenja moči med vladno večino in Jevtičevim opozicio-nalnim klubom. Obenem je bil predložen zakon o podaljšanju dvanajstin do konca proračunskega leta in dodatni finančni zakon, ki vsebuje nekatere izredno važne določbe. Na vladni listi je bil v odbor za prošnje in pritožbe med drugimi tudi izvoljen naš poslanec g. Josip Benko.
Določbe novega finančnega zakona.
Po predlogu finančnega ministra se podaljšajo proračunske dvanajstine za bodečih 8 mesecev, t. j. od avgusta 1935 do konca marca 1936 v skupnem iznosu 6,780 833 865 Din. Obenem se pooblašča vlado, da poleg teh kreditov lahko izda tudi še druge zneske. Tako je v pooblastilih za posamezna ministrstva odobren tudi kredit za ojačesalna dela na progi Ormož—M. Sobota. O ostalih spremembah v finančnem zakonu bomo v prihodnji številki poročali natančneje.
Naši novomašniki.
Nove maše bodo letos brali sledeči gg. novomašniki: 14. julija v Bogojini Camplin Ivan, v Murski Soboti Škraban Janez in v Crensovcih Zelko Ivan; 21..julija v TurniščuKo-lenc Ivan in v Pertoči Nemec Alojzij ; 28. julija v Beltincih Škafar Ivan, y Murski Soboti Gregor Janez in v Crensovcih Cigan Franc. Da bi bilo y izvrševanju njihovega apostolskega poslanstva blagoslovljeno njihovo delol
Otvoritev kopališča.
Prejšnji petek je bilo novozgrajeno kopališče v Murski Soboti izročeno s?ojemu namenu. Bil je velik dan za Soboto (še celo trgovine so zaprli popoldne) in udeležba meščanstva ob otvoritvi je bila izredno velika. Poleg povabljenih gostov so bili navzoči predstavniki civilnih in vojaških oblasti, katere je v ugodnem govoru pozdravil g. župan Hartner. Za njim je povzel besedo sanit. referent g. Dr. Gregore, ki je povdarjal izreden pomen kopališča za naš kraj in očrtal tudi vse delo in napore, ki so bile združene z uresničenjem že davnih načrtov. Za njim Je spregovoril še sreski načelnik g. Lipovšek, podpredsednik „Mure" g. Vutkovič, zastopnik murine mladine g. Šrimpf. H koncu je ponovno povzel besedo g. župan, ki je prečital ludi pozdravno brzojavko, ki se je odposlala g. banu. S tem je bila otvoritev zaključena in ob zvokih občinske godbe so se prvi kopalci pognali v vodo. Svečano razpoloženje številnega občinstva je trajalo še dolgo v noč, ki se je razvilo v pravo ljudsko veselico.
Kopališče je vse dneve izredno dobro obiskano. Preteklo nedeljo je bilo posebno mnogo tujcev iz sosed nje Avstrije, izČakovca in iz Lendave in vsi so si edini v tem, da je zgrajeno kopališče, čigar načrte je izdelal arhitekt g. Novak Fr., pravi okras našemu mestu. Za to se tudi mi pridru-žujemu besedam g. župana, ko je čestital inciatorjem, projektantu ter graditelju g. Mesariču k delu, ki je v čast nam in njihovemu imenu.
Vidovdahska proslava na tukaiSnii gimnaziji.
Na drž. real, gimnaziji v Murski Soboti se je Vidov dan praznoval strogo po predpisih in točno po vzporedu, ki ga je na predlog ravnateljstva odobrilo Min. Pros v. S. N. br. 22012 dne 14. jun. 1935. Proslava se je vršila v zavodov! telovadnici, udeležili so se je poleg učiteljev vsi učenci razven onih, ki so daleč doma in so se odpeljali že pol meseca prej, ko se je končal pouk, na svoje domove. Proslave so se udeležili tudi drugi ljudje, oficijelno pa ni bil povabljen nihče, ker nima gimnazija na razpolago sedežev, da bi mogla vabiti goste v svoje prostore. Proslava se je pričela s petjem himne
Podmladka Jadranske straže, nato je prof H?a!a predaval o pomenu Vidovega dne v jugoslovanski zgrdovini, sedanja četrtošolka Antauer je dekla-mirala v srbohrvaščini narodno pesem Kosovska de?ojka, pref Potokar je recitiral ravnokar izdano pesnitev Luitpold KloDČič : Kosovska devojka, — iz Ljublj. Zvona 1935, — pevski zbor je zapel tri prekmurske narodne pesmi, na kar je ravnatelj govoril o Vidovem dnevu kot zaključku šolske ga leta. Končala se je proslava s peljem naše državne himne. Proslava je trajala od 9. do pol 11. ure, nato so prejeli učenci svoja izpričevala v razredih od svojih razrednikov.
Pred proslavo se je udeležila gimnazija ofejelnih božjih služb, ki so se opravljale ta dan, ni pa imela gimnazija lastne božje in je tudi ne zadene nikaka odgovornost glede cerkvenega petja. Na Vidov dan se opravi po predpisih samo žalna svečanost brez petje, torej tudi brez himne. Maša, ki je v Murski Soboti po odhodu nekaterih of cijelnih zastopnikov sledila, je bila običajna maša. Šolske proslave Vidovega dne pa se naj vršijo za vsako šolo posebej, kakor so se res vršile. Na teh proslavah pa so se pele tudi državne himne.
Ravnateljstvo dri. ml gimnazije.
Stadion Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Tukajšnji S. K. Mura je te dni prejel iz dvorne pisarne sledeči dopis:
Broj. 6764.
Beograd, 2 jula 1935 god.
SPORTSKOM KLUBU "MURA"
Murska Sobota.
Kancelariji Njegovoga Veličan stva kralja je čast izvestiti, da se odobrava da stadion tog kluba može nositi ime: Stadion Viteškog kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Ministar dvora : Milan Antič 1. r.
V prepričanju, da bo S K. Mura vso svoje delovanje usmerjala po in-tencijah našega Velikega kralja, čigar ime bo nosilo njih novo svetišče, iskreno čestitamo k visokemu priznanju.
Radio in razne takse.
Od direkcije pošte in telegrafa smo prejeli odlok dir. štev. 55 396/Ib-35 ki se glasi:
Radijski naročniki iz interesne sfere radiofonske oddajne postaje v Ljubljani se pritožujejo, da so primo-rani plačevati mimo poštne naročniške
pristojbine za svoje radijske sprejemne postaje še razne druge pristojbine. Posebno številne so bile take pritožbe iz vrst radijskih naročnikov, ki imajo instalirane svoje radijske sprejemnike v javnih lokalih, kakor gostilnah, restavracijah, bufejih, kavarnah, prodajalnah i. t. d.
Ti naročniki morajo baje plačevati letno še posebno banovinsko in državno takso, policijsko in avtorsko takso.
Opozarjamo, da se radijski spre jemniki po določilih člena 253 finančnega zakona za 1928/1929 leto in po členu 28 „Pravilnika o radijskih sprejemnih aparatih" ne smejo obremenjevati brez privoljenja nadrejenega nam ministrstva z nobeno drugo pristojbino, kakor samo s poštno (naročniško) in to ne glede na to, kdo je naročnik in kje se aparat uporablja, to je, kje je instaliram
Gornje opozorilo nadrejene oblasti razglašamo s pripombo, da radijski naročniki odklanjajo vsako plačilo drugih taks kot poštnih, ki znašajo za radiosprejemni aparat letno 300 dinar jev neglede na to, kje je postavljen, v privatnem stanovanju ali pa v javnem lokalu za razvedrilo gostom.
Uprava pošte.
Slehernik pred katoliško cerkvijo
Dramski odsek Sokola je minulo soboto uprizoril Hofmannstahlov miste-rij „Slehernik" na prostem. Imeli smo prvič v Soboti priliko, gledati predstavo na prostem.
Odlično uspela drama v režiji br. Potokarja, je bila kljub slabemu vremenu, dobro obiskana. Naslovno vlogo nam je interpretiral režiser sam. Njegov zlati glasovni materijal, njegova pravilna izgovorjava, mimika, geste in doslednost v igri, vse to nam je ustvarilo popolnega Slehernika. Njegov družabnik, v osebi br. Ferjana, je bil brez dvoma njegova dobra opora. V začetku nekoliko nerazumljiv, se je pozneje zelo razgibal in prav dobro rešil svojo nalogo. Ugajala sta tudi br. Nišelvicer in Šarkanj. Tudi oba nečaka v osebah br. A. Hvale in Puha sta častno rešila svoji vlogi. Zelo jasna v govoru je bila smrt. Igral jo je br. Bolka. Bil je zelo razumljiv, ton dober, le fonetično premalo izdelan.
V	ženskih vlogah so ugajale in-terpretantka Dolžnice, Vere in Dela (ss. Novakova, Bizjakova in Mastna-kova) slednja ima dober način izgovorjave.
Ostale ženske vloge so grešile v glavnem v tem, da so bile pretihe, tako, da publika od četrte vrste naprej ni prišla več do svojega računa. (Ton, ki ne leži v maski ne nese.) Pri nekaterih igralkah je bil ton preenoiičen. Nobene razlika med veseljem in žalostjo, ton in mimika povsod ista.
Še nekatere točke so bile manj izdelane, n. pr. gostija, nekateri prihodi in odhodi. Vendar se to zopet ne sme gledati preveč kritično, saj so v manjših vlogah nastopali sami novinci.
Moral bi omeniti še, da je bilo nekaj mask slabih, (mati premlada; oskrbnik, stražnik, pevec itd.) take malenkosti so pri dramatiki velikega pomena. Tudi od publike bi bilo želeti več razumevanja.
V	splošnem je vsa predstava izpadla prav dobro, lahko bi rekli odlično, le žal, da je skoraj vso predstavo motil dež, ki je igri čisto sigurno odvzel 50% veljave.
Želel bi, da se posamezni momenti še izdelajo in potem misli na gostovanja v bližnjih mestih in po naših večjih vaseh. Naš narod je vedno za vse dobro dovzeten.
Iskreno čestitam br. Potokarju in njegovemu g. bratu, ki je kod inšpi-cijent mnogo pripomogel k uspehu, kakor tudi vsem sodelujočim. — G J.
Tombola S. K. Mura.
Zanimanje za tombolo S. K. Mura v Murski Soboti je doseglo svoj višek v nedeljo, dne 7. julija 1935 katere se je udeležilo 7—8 tisoč ljudi. Zanimanje za to prireditev je pa bila še tem večja, ker je ravno pred nekaj dnevi prispelo iz Najvišjega mesta dovoljenje, da se bode smelo imenovati novo igrišče po blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Že davno pred 2. uro so začeli ljudje prihajati in ko je odbila ura dve, ni bilo niti ene tombolske karte več, ker so ljudje vse pokupili. Mnogo se jih je moralo vrniti domov, ker si niso kljub obvestilom po časopisu preskrbeli pravočasno karte v predprodaji.
Aranžma je bil v najboljših rokah in je igra v najlepšem razpoloženju
Jan M. Razpotje.	6
Zdravnika se je branila. Ne radi sebe, radi bolečin, ki so ji zvili telo, radi denarja, ki ga je bilo treba izdati za zdravnika in zdravila. Urh je moral po sosedo Agato, ki je bila izkušena žena in ki je vedela lek različnim boleznim. Ko je spet drugič prišla, je prinesla s seboj, rjavkasto suho zelišče, katero je moral skuhati Urh. In stara je pila rjavkasto, toplo tekočino hlastno in v dolgih požirkih, kakor bi v njej hotela utopiti bolezen, ki se je oklenila njene notranjosti. Bolečina pa le ni ponehala. Stara je vse noči stokala, sitnarila po dnevi in njeno bledo lice je še bolj upadlo in se prepreglo z bolestnimi potezami, kakor bi jih z nožem vrezal v ohlapno kožo.
Urh se ni znal več pomagati. Ves dan je moral biti pri ženi, ji zdaj pri-
.V^iifjü v '	i i K ■
našati to, zdaj ono, ji popravljati postelj, ji vlivati v usta različne Čaje in kapljice, ki jih je vedno več prinašala Agata, kuhati za sebe in sina obed in večerjo ter opravljati še nešteto malenkosti, ki so mu vzeli sleherno minuto prostosti. Svojega dela se ni več dotaknil. Le tu in tam je pogledal v delavnico in dajal Laciju navodila. O drugem nista govorila. Tudi o ženini bolezni ne. Le enkrat, že v mraku je Urh zalotil Lacija, kako je stal med priprtimi vrati sobe in gledal spečo mater. Motna svetloba, ki je padala na njeno postelj, je tuje risala njen obraz ves spačen bolečin, ki so se vedno huje zagrizle v njeno izsušeno telo. Ko je Laci spet hotel oditi, ga je ustavila očetova beseda.
»Hudo je z materjo."
»Vidim. Zakaj ne pride zdravnik ?"
»Mati noče."
Laci je skozmignil z rameni, se obrnil in šel skozi vežo na dvorišče. Tik lese, ki je peljala na cesto, pa je obstal in se neodločno zopet vrnil v delavnico. Ko je stopil v sobo, kjer so v temi utonili že vsi predmeti, razven stroja ob oknu s svojimi čudnimi oblikami in lesketajočem širokem kolesu, je nehote obstal. Zakaj se je vrnil, ni vedel, opravka ni imel nobenega več v delavnici, ure po mraku so bile njegove, ki jih je prebil s svojimi prijatelji v družbi deklet ali pa včasih v kaki zakotni gostilni pri slabem vinu. Nehote pa se spomnil spet materinega obraza, bledega in izmučenega v blazinah, po kateri so se vsipali lasje kakor bi razcefral klop-čič tanke sivkaste volne. Stopil je k oknu, se naslonil na stroj in se zazrl na dvorišče, ki je tonilo v temi. Čudna slutnja ga je prepregla vsega in
zaman se je otepal mučnih misli, ki so v njem zvenele kakor bi udarjal ob zvon. Iz tega ga je predramil Urh. Stopil je v delavnico. Zapraskala je vžigalica. V trepetajoči rumenkasti svetlobi je Laci opazil dvoje vprašu-jočih in začudenih oči, ki so se vprli v njega.
„Kaj delaš tukaj ?"
»Kaj delam ? ... Na večerjo čakam."
„Saj res. Kmalu bi na njo pozabil."
Urh je še nekaj časa šaril po sobi, potem pa je zopet oddrsel, vse bolj sključen kakor je prišel. Pri skromni večerji nista spregovorila. Stokanje žene iz sosednje sobe je padalo v tišino kakor krik, ki je silil z vso silo v duše obeh, sklonjenih nad siromašno mizo.
(Se bo nadaljevalo.)
potekla. Dobitki so bili lepo razdeljeni in so posebno glavni dobitki prišli v prave roke.
Posebno srečo pa so imeli naslednji:
Radioaparat je romal v roke g. Kuhar Ludovika, gostilničarja v Pucon-cih. Kolo znamke Viktorija je pa dobil pekovski vajenec g. Gomboc Anton iz Cankove, ki je siromak brez starišev in ki mu bode kolo služilo pri raz-našanju peciva. Na dirkalnem kolesu pa se bo vozila gospa Hahn Margit, soproga trgovca Hahn Pavla iz M Sobote. Na kolesu Admiral pa se je odpeljal z veselim srcem g. Kuhar Štefan, krojač iz Tišine. Prekrasno emajlirano umivaino garnifuro pa je dobil mesarski pomočnik g. Gumilar Ludvik, a keramična umivalna garnitura bo prišla prav gdč. Cvetko El-viri iz M. Sobote. Moško obleko je prejel g. Pok Nikolaj, poljedelec v Črensovcih, Klafter drv je dobil g. Kožar Herman iz M. Sobote, svileno obleko g. Jaušovec Apolonija v Murskih Črncih, brenabor voziček g. Šo-itarec Kari, mesar M. Sobota. Fotoaparat je dobil g. postajenačelnik Urek Franjo v M. Soboti. Nadalje so še prejeli : 2 pliš preprogi gospa Kerčmar Julija, delavka Rankovci, vrečo moke g. Maučec Štefan, cementar Beltinci, servis za kompot gdč. Franko Ana iz M. Sobote, servis za pecivo g. Kumin po*s. Sodišinci, servis za vino in pe-
civo g. Meolic Ivan, pos. Bakovcl, servis za kavo Dončec Terezija M. Sobota, par ženskih čevljev g. Flisar Franc, Polana, servis za pivo Fujs Ja-iijana, učenka M. Sobota, otroški tri-cikl šofer g Šimon Emil iz M. Sobote.
Da je prireditev tako lepo uspela in da se je toliko ljudi lahko osrečilo, gre posebna zahvala našim trgovcem, ki so posredno in neposredno pripomogli klubu s svojimi darili. S to prireditvijo bo omogočeno klubu uresničiti davne želje po novem lastnem igrišču in kakor se sliši, nameravajo naši športniki že tudi letos začeti z gradbo tribune.
Smrt otroka.
Banfi Terezija iz Krnci, je te dni pustila svojo komaj leto dni staro hčerkico Tereziko, za nekaj trenutkov samo na dvorišču Med tem ko je mati delala na bližnjem vrtu pa se je dete splazilo do bližnjega škafa vode, ki je stal pred hlevom in je služIl za napajanje živine. Povspela se je prav do roba, a v hipu je zgubila ravnotežje in padla z glavo naprej v vodo, kjer se je zadušila. Ko se je čez ne kaj časa vrnila mati z vrta, je vsa prestrašena skočila k detetu in z grozo opazila, da je mrtvo. Na obupne klice nesrečne žene so pritekli so sedje. Vsi nasveti, vsaka pomoč je bila prepozna. Naj bo ta žalostni primer ponoven opomin vsem roditeljem, da ne puščajo svojih otrok brez nadzorstva I
gostil, v Cankovi, Koz'c Janez, cestar Kogej Emilija, učit. v Kuzmi, Sabo Alojz, Krojač v D. Slavečih in Forja-nič Franc, gost. v D. Slavečih. 40 Din Zrim Karel, mizar v Kuzmi. Po 30 Din Skledar Karol, gost. v Rogaševcih, Bernjak Jožef, mizar. pom. v Gor. Slavečih in Geder Leopold, trgovec v Serdici. Po 25 Din Segedi Matija, gost. iz Madžarske. Po 20 Din Vučak Karel, natakar v Cankovi, Vogler Ernest, trgovec v Cankovi, Sočič Koloman gost. v Krajni, Šafer Karol, kovač iz Kuztne, Maje Anton, mlinar v Sotini, Požar Hilda, učit. v Serdici in Bačič Štefan, pos. v Gor. Lendavi. Po 15 Din Šajko Janko in Kisilak Karol iz Rogaševec. Po 10 Din Turha Štefan, Gutman Anton, Sakovič Štefan, štern Albert, Rosenberger, Babin Milan, Hafner Anton, Garlof Štefan, Raffel Linči, Lenarčič Josip, Marič Josip, Nemec Štefan, Amenkof Andrej, Skledar Franc, Keiml Janez, Híjdinjak Jurij in Nikolič Dobrosava vsi iz Rogaševec, Hajdinjak Matija iz Dol. Slaveč, Benko Franc in Kisilak Aleksander iz Gor. Slaveče, Šnurer Josip, Polak N. Neimenovana in Budja Alojz iz Cankove, Ropoša Jožef, Fartek Franc in Jud Janez iz Kuzme, Contala Anton iz Pertoče, Ketler Henrik iz Serdice, Bernjak Jožef iz G. Lendave. Po 5 Din Škraban Rudolf, Žlak Ivan in Sitar Alojz iz Rogaševec, Klemar Anton iz Ropoče. Vsem plemenitim darovalcem se za izkazano naklonjenost tem potem najiskreneje zahvaljujemo. Darovalce naj posnema tudi ostalo občinstvo.
—	Smrt v potoku. 2 letni otrok Šlener Štefan iz Vidonc se je pri bliž-nem potoku igral z nekim 12 letnim otrokom. V potoku je bilo radi suše le malo vode. Kljub nizkemu stanju vode je mali Štefanček utonil. Padel je namreč na obraz in se iz tega položaja ni znal izkobacati ter se je v vodi najbrže zadušil. Podrobnosti žalostnega slučaja bo ugotovila komisija. Slučaj je zopet živa priča, da se otrok ne sme puščati brez nadzorstva.
—	Zlato sv. mašo bo dne 21. t. m. služil g. Perša Ivan župnik v Pe-čarovcih. K zlatemu pastirskemu jubileju naše iskrene čestitke z željo, da bi bilo njegovo apostolsko delovanje blagoslovljeno še z mnogimi plodonosnimi leti I
—	Dobrovnik., Dne 10 junija 1935 je Vegi Franc iz Žitkovcev vozil skozi Dobrovnik sebe in svojega 6 letnega sinčka. Loj ter Janez iz Dobrovnika pa je nenadoma pridirjal na svojem bi-ciklju z največjo brzino proti Vegiju ter s svojim biciklijem sunil ob Ve-gija. Vegi s sinom je padel s kolesa pri čemur se je malček precej poškodoval.
—	Kobilje. 24. 6. 1935 se je šel devetletni Ferencek Jožef iz Kobilja vroč kopat v 70 m oddaljeni potok. Pri tem ga je prejel srčni krč da je takoj utonil. Sicer so ga črez 10—15 minut že potegnili iz vode a bil je žal že mrtev. Vas trud, da bi ga oživeli z umetnim dihanjem je bil zaman.
—	Lipa. Dne 21. 6. 1935 je šel Horvat Štefan iz naše vasi na Madžarsko da pritihotapi v našo državo madžarski tobak. Pri prehodu črez državno mejo v Prodašincih so ga zasačili graničarji in pozvali, da se preda. Mesto da bi se Horvat predal je začel bežati. Graničarji so streljali za njim in ga smrtno pogodili.
—	Dobrovnik. L J. se je te dni
vozil s kolesom brez evidenčne tablice in prometne knjižice. Ker ni vedel orožnikom povedati kje je kolo kupil ga sumnijo, da je isto komu ukradel. Kolo je na orožniški stanici in orožniki poizvedujejo po lastniku a L. J. hodi točasno peš okoli.
—	Dol. Lendava. Dne 28. 6 1935 je podmladek Jadranske straže v D. Lendavi razvil od Nj. Vel. kralja podarjeni prapor. Kumovala je ga Kun-taričeva. Govorili so gg. sreski načelnik, notar Dr. Petelin in katehet Ver-banjšek. Po razvitju se je priredila v hotelu .Krona" gledališka igra. Deci bode ostala ta slavnost v dolgem spominu.
Med tednom
Domfl
Na železniški progi Beograd-Pančevo so dokončali dela. S to progo je dobila prestolnica prometno zvezo z južnim Banatom.
Zagrebški mestni 80cialni urad je v preteklem poslovnem letu razdelil v mestnih ljudskih kuhinjah 213 454 kosil. Med najbolj uboge pa je razdelil sto tisoč kilogramov moke in 33 000 kg drugega živeža.
Delegacija grškega trgovinskega ministrstva prispe te dni v Beograd, da sklene z našo državo novo trgovinsko pogodbo.
Na vozu sena je zgorel posestnik Janez Čop iz Hrsnice ob Muri. Radi utrujenosti je na vozu zaspal s cigareto v ustih. Cigaretni ogorek, ki je padel v suho seno, je povzročil strašno smrt na gorečem vozu.
Kmetijsko ministrstvo je razdelilo banskim upravam kredite za zatiranje živinskih kužnih bolezni. Naša banovina je dobila 40 tisoč Din.
Slikar Aleksandar Klein, kije brez rok ter slika z nogo, razstavlja svoje slike v Sarajevu. Obe roki je izgubil na italjanski fronti.
Trgovski potnik Weis Maks doma iz okolice Murske Sobote, je bil pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen radi raznih sleparstev na osem mesecev strogega zapora.
Brezposelni tkalec Anton Ba-kofiga se je podal iz Maribora peš na Oplenac. Cilj upa doseči do 1. avgusta.
V Apački kotlini je pretekle dni divjalo silno neurje s točo, ki je zbila v zemljo vse poljske pridelke. Škoda na njivah in sadonosnikih je ogromna.
Na jadranskih otokih in po vsej severni Dalmaciji vlada silna suša. Zaradi pomanjkanja trave in vode je že mnogo drobnic poginilo.
SOKOL
čuvajte Jugoslavijo 1
Pozivamo članstvo vseh edinic, da se v čim večjem številu udeleži proslave petletnice obstoja br. društva Šalovci, ki bo v nedeljo dne 14. julija 1935.
Edinice, ki še niso poslale mesečnih in četrtletnih poročil, naj store to nemudoma, ker je rok potekel že 10. julija 1935.
Zdravo !
Okr. uprava.
Soba,
opremljena, s posebnim vhodom se da v najem. Poizve se pri lastniku na Lendavski cesti št. 5.
Umetni mlin varao namiznega olja, s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, zraven dva orala zemlje v centru-mu Slov. goric ob banovinskl cesti, brez konkurence, na vodni in motorai pogon, proda vsled starosti lastnika KOROŠEC MATIJA, Sv. Lenart v Slov. gor.
D o m d c e......vtsz i
ITlurska Sobota:
—	Poročila sta se tuk. podnačel-i nik g. Gabrijan Miloš z gdč. Schlei mer-jevo iz Kočevja. Mlademu paru iskrene čestitke in mnogo zadovoljstva In sreče v novem življenju 1
—	Gasilska četa je te dni razposlala pristopnice vsem moškim osebam starim nad 18 let. Prepričani smo, da poziv gas. čete ne bo ostal brez odmeva in da se bodo njene vrste povečale z novimi nesebičnimi delavci, katerih najvišje načelo je: Bogu v tast in bližnjemu na pomoči
—	Smrt. V prejšnjem mesecu so umrli v tukajšnji bolnišnici Mencigar Janez 40 1. mizar iz Veščice in Kovač Franc, mali posestnik 36 1. iz Ščavnic. N. v m. p.
—	V nedeljo vsi na kopališče 1 Od 15—20. ure bo igrala občinska godba. Restavracija Faflik bo nudila vsem okrepčila 1 Ražnjiči 1
—	Nesreče. S kolesa je padel čevljarski vajenec Pavlinjek Anton iz Skakovci in si pri tem zlomil ključnico. — Desno nogo si je zlomil hlapec Slaček Mihael iz Ščavnice. — Orban Pavel iz Dobrovnika je pri padcu s kolesa dobil težke poškodbe na ramenih. — V prepiru radi pose-itva jo je izkupii Pozvek Štefan iz Brezovci. Neki sorodnik mu je s kolom prizadejal težke rane na glavi.— Po nesreči je padel posestnik Fujs Alojz iz Brezovci, ter si pri tem zlomil levo nogo. — Horvat Janeza posestnika iz Čikečke vasi je povozil kolesar. Dobil je notranje poškodbe. — Po nesreči si je prerezala desno nogo Nemec Ivana, žena delavca iz Krapja.
-	Vsi ponesrečenci se zdravijo na kirurgičnem oddelku tuk. bolnišnice.
—	Nižjetečajnl Izpit so položili
Ina tukajšnji realni gimnaziji sledeči:
—
Casar Anton, Cug Evgen, Deškovič Milan (oproščen), Flegar Alojz (oproščen), Flisar Franc, Flisar Koloman, Granfol Koloman, Hakl Viljem, Heklič Štefan (oproščen), Horvat Bela, Ifko Ivan, Kološa Jožef, Krstič Dušan, KQ har Štefan ml., Kiihar Štefan st., Lu-thar Gustav, Marič Franc, Maršik Maks, Medved Janez, Petrič Dušan, Plej Anton (oproščen), Pucko Ivan, Puhar Martin (oproščen), Ritoc Josip, Roth Oskar, Skledar Štefan (oproščen), Šebjanič Franc, Šerbec Jožef, Talanji Franc (oproščen), Titan Tibor, Velnar Zoran, Zalokar Boris, Žibrik Koloman, Cvetko Magdalena, Duh Marija (oproščena), Gumilar Marija, Kukel Gizela, Marič Marija, Menhart Zora, Rituper Ana, Sukič Klara, Škafar Anica (oproščena), Štrajhar Colja Josipina in Zdolšek Jelka. Popravni izpit ima 7 učencev, a dva učenca nista izdelala.
Qornja Lendava :
—	Slučaj tetanusa. Gjergjek Irena, stara 16 mesecev iz Vidonci se je zbodla s trnom v nogo. Sprva se je rana gnojila, a 10 dni na to je dobila napade tetanusa. Kljub injekciji je umrla. Slučaj je živa priča, kako strašne posledice doprineso včasih najmanjši zbodljaji. Ker so rane in bolezni sploh zavratne, zato je najbolje, da človek v takih slučajih takoj išče zdravniške pomoči. Tetanus je ozdravljiv le tedaj, če dobi bolnik v pravem času protiinjekcijo. To je letos 2. slučaj, ki se je končal s smrtjo.
—	DruStvenl dom. Za društveni dom so še darovali sledeči: Gumilar G'zela, pošt. uradnica v Rogaševcih 100 Din, Rosman Alojz, fin. podpred. v Kuzmi 80 Din. Po 60 Din Markič Valentin in Valant Josip, fin. organa v Kuzmi. Po 50 Din Vogler Viktor,
Radijske motnje in visohofreh-venini masažni aparati.
Od Direkcije Pošte in Telegrafa v Ljubljani smo dobili odlok, ki se glasi :
(D. štev. 54 700/Ib-35) Državna radijska kontrola kot vrhovna voditeljica akcije za pobijanje radijskih motenj prejema od radijskih naročnikov često pritožbe, da jim je radijsko sprejemanje zaradi motenj, ki jih povzročajo proti proizvajanju radijskih motenj nezaščiteni visokofrekvenčni masažni aparati njih sosedov, onemogočeno.
Pooblaščeni iskalci radijskih motenj pa tožijo, da se osebe, pri katerih so ugotovili visokofrekvenčne ma-sažne aparate, zakonito odrejenemu blokiranju teh aparatov skoro dosledno izmikajo z izgovori, da so aparati pomanjkljivi in pokvarjeni, da aparatov ne uporabljajo i. t. d. Tudi se dogaja, da lastniki masažnih aparatov te aparate pooblaščenim pregledoval-cem kratkomalo zataje, čeprav je po sosedih lastnikov teh aparatov brez-dvomno ugotovljeno, da jih uporabljajo.
Glede na to in da olajšamo pooblaščenim iskalcem radijskih motenj njih posel, odrejamo v zaščito radijskih naročnikov v smislu naredbe Ministrstva za promet — Uprava pošte in telegrafov od 21. junija 1935 P. T. broj 47, 426/35 sledeče :
1)	Osebe, ki so v posesti ne-blokiranih, radijske motnje povzroča-Jočih visokofrekvenčnih masažnih aparatov in ki izjavijo, da so aparati pokvarjeni, pomanjkljivi, nerabni ali da aparatov ne uporabljajo, morajo izročiti aparate neglede na to, ali so v trajni ali pa v začasni posesti aparatov, pristojni pošti v plombiranje.
2)	Plombirane aparate naj vračajo pošte lastnikom, da jih hranijo pri sebi.
3)	Stroške, ki bi mogoče nastali poštni upravi zaradi plombiranja aparatov, morajo njih lastniki povrniti.
4)	Zavojno tvarlno (papir, lepenko, škatljo ali podobno), za aparate, motvoz brez vozlov in drugo, kar je potrebno za zavijanje, morajo prinesti lastniki seboj ; plombo da pošta. Za plombo in zavitje se do drugačne odredbe ne računajo nikaki stroški.
5)	Pregledovanje takih plombiranih in pri strankah deponiranih (hranjenih) visokofrekvenčnih masažnih aparatov n^j se vrši o priliki, ko se pregledujejo radijske sprejemne postaje po odredbi lit. okr. D. št. 40.035/Ib—1935 od 9. maja 1935.
6)	Po pregledovanju ugotovljeni nedostatki na plombiranih visokofrekvenčnih masažnih aparatih (na primer ; sneta, strta ali poškodovana plomba, prerezan ali strgan motvoz plombe, raztrgana-odprta zavojnlna in slično), ki bi kazali na uporabljanje plombiranih aparatov, naj se prijavljajo podpisani upravi, ki bo uvedla pO preiskavi zoper povzročitelja ne-dostatka če treba kazenski pregon po § |34 k. z.
Poštna uprava.
Iz delovanja Združbe trgovcev v ÍTiurski S°boti.
Združenje sadnih eksporterjev.
Sadni izvozničarji so se odcepili od Združenja sadnih trgovcev in eksporterjev ter so v Mariboru ustanovili Združenje sadnih eksporterjev Dravske banovine. — Ustanovni občni zbor, ki se je vršil v Mariboru pri Orlu, je vodil predsednik pripravljalnega od bora Srečko Kranjc. Na zboru se je razpravljalo o vzrokih, ki so privedli do ustanovitve nove organizacije, ki naj bi ščitila izključno interese sadnega izvoza. Ustanovni odbor je imel v začetku razne težave, vendar je pa že letos dosegel znatne uspehe za izvoznike. Tako je dosegel, da izplačuje Narodna banka vsa v kliringu dospela nakazila izrečno samo za izvoz sadja v Nemčijo, s takojšnjim 3% odtegljajem. Te ugodnosti so dosedaj uživali samo izvozniki pšenice in koruze. Prav tako je izposloval ureditev italjanskega kliringa, ki ga narodna banka izplačuje takoj z 1.5% odtegljajem. Dobil je pri naših bankah zagotovilo, da bodo druge države izplačevale 90% nakazanega kliringa, s čimer se bo znatno olajšal izvoz v letošnji kampanji. Glede izvoza jabolk ala rinfusa in v zabojih se je predlagalo naj se našim izvoznikom dovoli izvažati v Nemčijo od določene količine 2 tretjini ala infusa, tretjina pa v zabojih. Tudi so se napravili ukrepi v Nemčiji, naj bi se dovolil nemškim izvoznikom pravočasen nakup deviz, da bi lahko nakazali denar v kliringu, preden imajo v rokah carinske doku mente.
Potem ko so se nova pravila : „Združenja sadnih eksporterjev" soglasno sprejela so sledile volitve. Za predsednika združenja je bil izvoljen Srečko Kranjc iz Pesnice, v odboru pa so: Sonnenschein, Kostajnšek, Suppanz in Vavpotič. Namestnika sta Götlich In Hlado, revizorja pa Werg-les in Geza Micky, predsednik razsodišča Šumer.
Trgi za perutnino in jajca.
Izvoz jajc se je usmeril v zadnjem tednu največ v Nemčijo za vskladiš-čenje in hladenje. B vrsta se je pro dala po 59, C vrsta po 54 mark za 1440 komadov v originalnih zabojih, nemška meja. Doma je bila cena 30 do 45 par, po velikosti.
Italija plačuje na postaji Postojna 53—54 gramov težka jajca po 200 do 210 lir in je cena v dvigu. Češkoslovaški uvozniki plačujejo za isto vrsto 420—425 kron na svoji mejni postaji. Naš izvoz v Francijo je zastal, ker so mu določeni preniski kontingenti.
Perutnina se še nadalje izvaža največ v Nemčijo in Italijo, malo pa v Francijo in Češkoslovaško. Vagon Salzburg se plača kg po 15 do 16 Din, piščancev 18-20 Din, v Italiji so piščanci po 4—4 20, kokoši pa 3 20 - 3.50 lir za kg. Domača cena piščancev 20 Din za kg se zaradi velikih ponudb slabša.
KÌTOJSTVO
Nega in obrezovanje govejih parkljev.
Nega parkljev pri govedi se še povsod preveč zanemarja. Večina kmetov še danes misli, da parkljev sploh nI treba obrezovati, pa jih tudi ne, kar se vsepovsodi vidi.
Celo na premovanje in pregled živine pripeljajo živino s tako zanemarjenimi parklji, da bi se že dostikrat moralo kaznovati posestnike radi trpinčenja živine.
Živino z zanemarjenimi parklji, bi se nesmelo premirati, licencirati in tudi ne oceniti za sprejem v rodovniško društvo.
Pri živini, ki stoji vedno v hlevu, se parklji nemorejo obrabiti. Rastejo nemoteno in dobivajo dostikrat prav čudne oblike, ki ovirajo in otežkoču-jejo hojo. Stava nog postane strma, radi česar so pete bolj obtežene, kot prednji del parkljev. Ker teža ni več sorazmerno razdeljena na cel parkelj, se ta še bolj nenaravno razvija. Prednji del podplata raste neovirano, se ne obrablja in se razvija po mili volji, petni del podplati pa se preveč obrabi, celo do živega, k temu se še podvijejo stene, kar povzroči pri ob-teženju pa tudi pregibanju precejšnje bolečine. Tako živinče nemore hoditi, pa tudi ne dobro stati, noge vleče pod sebe in dosti leži. Živina, ki ima tako zanemarjene in boleče parklje, slabo žre, hujša, preveč leži, ima pa tudi vedno manj mleka.
Posebno pri plemenskih bikih napravijo zanemarjeni parklji veliko škodo.
Nepravilno zraščeni parklji nemorejo vzdržati teže bika pri skoku, to je pri plemenjenju, kjer bi morali nositi celega bika parklji zadnjih nog. Tak bik popusti pri skoku radi bolečin v nogah in ne vplodi krave ali pa se z celo težo nasloni na kravo ter jo potlači ali celo polomi.
Bik z zanemarjenimi parklji postane za pleme neporaben. Koliko dragocenih plemenjakov je že šlo radi tega v zgubo.
Pri bikih in kravah, ki redno vozijo, parkljev navadno ni treb več negovati. Pri hoji ali na paši se že toliko obrabijo, da ostanejo v raz-merni obliki.
Pač pa je potrebna nega parkljev pri živini, ki stoji vedno v hlevu. Na to pa se mora navaditi živino že v mladosti, kakor žrebeta, da pusti vzdigniti nogo, kar dela pri obrezovanju največ težav.
Obrezovanje parkljev je precej enostavno in si lahko vsak na kratkih tečajih hitro priuči, treba je le primerno orodje.
Kako odpravimo podgane.
Pred kratkim smo čitali o prav priprosti pripravi, s katero je neki posestnik poiovil množico podgan. V shrambo, kjer je bilo polno te golazni, je postavil sodček, ki zgoraj ni imel pokrova. Zgonjo odprtino je pokril z močnim ovojnim papirjem, ki ga je v sredini navskriž prestrigel ta-
ko, da se je lahko uprl in uda!, ko je podgana skočila nanj in tako padla v sod. Sredino papirja je namazal z mastjo. Ob strani soda je položil desko, po kateri so živali splezale na sod. Podgana je z deske skočila na paplrnatni pokrov, ta se je udal In žival je padla v vodo, ki je biia v sodu. Sredi vode je postavil kamen, ki je štrlel iz nje samo toliko, da je bilo na njem prostora samo za eno podgano. Ta je iz vode splezala nanj-Ko pa je druga tovarišica padla v vodo, se je tudi ta hotela rešiti na kamen in med obema se je začel boj in cviljenje. To je privabilo še druge podgane, ki so mislile, da se njih tovarišice borite za plen ter so jima sledile. Tako se je v eni sami noči vlovilo v sodu trideset podgan.
Zvezna razstava rodovniške živine bo 1. septembra v M. Soboti.
Sržne cene:
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska Din 114 118, slav. 114-116, srem. 112-114, bč. 112 115, ban. 110 -115. Ječmen: bč. in srem. novi 64 kg 72 50 75 Din. Koruza: bč. in srem. 76 50 77 50, ban 74.50 - 75.50. Otrobi: bč. in srem. 77.50- 80, ban. 76-78 Din.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 112 -114, gor. bač. in gor. ban. 113-115, srem. 112 -114, ban. in bč. potiska 116-118, slav. 113 do 115 Din. Oves: bč. 94 95. srem. 95 do 98 Din. Ječmen: bč. in srem. 63 do 64 kg novi 72 74 D n. Koruza: bč. in srem. 75—78, bč. in srem. za julij 78 80 Din. Moka: št. 7. 107.50 do 117.50. Otrobi: bč. 80-82 Din.
Živina.
Ljubljanski živinski sejem. Voli I. Din 3 50-4 II. 2.75-3 50, III. 2-2.75, krave debele 2 3 50 krave klobasa-rice 1.50-2, teleta 4 50-5 50 Din za 1 kg žive teže. Prašički za rejo 85 do 130 Din za komad, konji 500 3 500 Din za komad.
Zagrebški tedenski sejem. Biki Din 2 50-3, mesarske krave 2.50—3, za klobase 1.40 -1.80. za pleme 700 do 800 glava, voli I. vrste 4—4 35, teleta 3 25-450, zaklana 5 50-6 50, pitane svinje 6 50 7, zaklane 10. enoletni prašički 9.50, pujski po 40—90 za komad, zaklani do 12 Din za 1 kg.
Eno- aH dvosobno
stanovanje se odda. M. Sobota, Šolska ulica št. 35.
Dobro prvovrstno vino !Sftaad
50 litrov, cena 5 in 6 Din se dobi pri Or. SKRILGCZ MIHÁLY primari] v pokoju v Murski Soboti.
Štev. 1457/2
Razpis.
Občina Šalovci: srez Murska Sobota razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba : 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 Din.
Pravilno kolkovane prošnje opremljene z listinami po čl. 7. in 8. j uredbe o občinskih uslužbencev je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v „Službenem listu" pri tej občini.
Šalovci, dne 3. julija 1935.
Predsednik občine : Ž1ŠKO JANEZ.