So V. Bežek : Sketove čitanke I.— IV. Sketove čitanke I. — IV. Sedaj, ko smo nekoliko natančneje razmotrili pomen in nalogo čitank v materinskem jeziku, sedaj šele se usmeljujemo, pregledati s kritiškim očesom naša domača učila. Ako se bode komu videlo, da ravnamo prerezko, ta naj pomisli, da mora biti vsem šolnikom do tega, da se do kar najvišje stopinje popno naše šolske knjige, zlasti pa naše čitanke; saj gotovo pritrdimo vsi njih izdajatelju, ki piše v »predgovoru« prvemu zvezku, da »najvažnejša knjiga za pouk našega materinega jezika na srednjih šolah je slovenska čitanka"5, in da »slovenska čitanka bodi naši srednješolski mladini ona knjiga, iz ktere se uči ceniti svoj materin jezik in spoznavati cvet domačega slovstva«; saj isto je mislil tudi pokojni Janežič, ko je krstil svoje čitanke kar naravnost »cvetnike«. Tudi naslednje vrstice nimajo drugega namena nego, kolikor toliko pripomoči k izboljšanju najvažnejšega slovenskega učila. Blagovoljni čitatelji, ki so opazili, kak6 goreče smo naskakovali čitan-karsko stališče Lam pije vo in zagovarjali Neumannovo, gotovo radovedno vprašajo, po kakšnih načelih so zgrajene Sketove čitanke. Temu vprašanju najdejo dovolj jasen odgovor v raznih »predgovorih« g. izdajatelja. Naj navedem samo najznačilnejša mesta iz »predgovora« drugemu zvezku »Po dobrem premisleku se je odločil prof. Sket za načelo, da se imajo pesniški in prozaični proizvodi menjavati med seboj. Na ta način postane namreč knjiga bolj jednotna ter stoji v ožji zvezi z drugimi učnim predmeti jednoistega razreda; vrh tega olajšuje taka razvrstitev pouk ter kaže ob jednem tudi red, po kterem naj se čitajo razni sestavki v šoli« . . . »Pripovedni in poučni spisi se vrstijo kolikor mogoče vzporedno z drugimi učnimi predmeti ter so po vsebini v zvezi med seboj. Sledijo pa sestavki tako drug drugemu, da se menjavajo redno pesni in prozaični spisi. Pesniška tvarina je tako razvrščena, da pesni o prirodi in njenih prikaznih odgovarjajo raznim letnim časom, kakor sledijo po vrsti v šolskem letu; druge pa so zopet v ozki zvezi z učno tvarino ter imajo po tem takem že svoje odkazano mesto.« — Že iz teh malih citatov ni težko ugeniti, da prof. Sket streže v obče Lampljevi teoriji. Jako milo in drago bi mi bilo, ako se mi je z razpravico v lanskem letniku »Zvonovem« posrečilo, izpreobrniti g. izdajatelja k Neumannovim načelom; toda da bode naša ocenitev objektivna, treba se nam je pri tem okaniti načelnega razpravljanja. Saj se čitatelji iz naše ocene itak prepričajo sami, da večina hib, katere nam bode spočitovati g. izdajatelju, izvira V. Bežek: Sketove čitanke I. — IV. 5* iz navedenih njegovih načel, za katera se je bil odločil po dobrem premisleku. Bodi izdajatelj slovenskih čitank Lampljevec ali Neumannovec, jeden zmoter mu mora nepremično lebdeti pred očmi, da namreč ustreže 6ni instrukcijski zahtevi, ki sl6ve: „Primeri v čitankah naj obsezajo v plemeniti obliki tudi plemenito vsebino.« Ta zahteva je neizprosna; klanjati se ji mora čitankar od konca do kraja, od prve črke do zadnje pike. Prof. Sket načelno priznava to zahtevo ter jo prav lepo opisuje v »predgovoru« prvemu zvezku: »Slovenska čitanka bodi naši srednješolski mladini ona knjiga, iz ktere se uči ceniti svoj materin jezik in spoznavati cvet domačega slovstva« i. t. d. Kako pa je praktično ustregel 6ni zahtevi ? Pristati moramo sicer, da se kaže napredek od prvega zvezka proti naslednjim, ali žal, zamolčati ne moremo, da se je vse premalo oziralo na ono glavno, kardinalno točko čitankarskega programa. Da se uverim, koliko je v čitankah primerov, ki obsezajo v plemeniti obliki plemenito vsebino, predelal sem prva dva zvezka še jedenkrat, pretehtal vsako prozajiško berilo in vsako pesem s svinčnikom v roci, a prišel sem do rezultatov, katerim sam nisem hotel verjeti; toda številke naj govorč. Izmed ioo prozajiških beril v I. zvezku sem naštel takih, katerim bi se moglo priznati, da obsezajo plemenito vsebino v plemeniti obliki, 53, reci triinpetdeset, a v II. čitanki je dotično razmerje 80:52. Glede pesmij sem dospel do še nepovoljnejših uspehov; med vsemi pesmimi, kar jih je prof. Sket vzprejel, in onimi, ki se meni zde" čitanja vredne, je razmerje v I. zvezku 80:24, a v K. zvezku 80:23. Sicer pa o estetiški vrednosti mnogih pesmij, vzprejetih v čitanke, g. izdajatelj sam menda ni uverjen, zakaj v »predgovoru« prvemu zvezku pravi: »V knjigi nahajaš 80 pesnij, izmed kterih se jih mnogo daje lepo deklamovati, invsekako polovica jih je vredna, da se jih učenci na pamet nauče.* — Torej vse ne ? A vsaka pesem v čitanki, dejal bi, ki obseza plemenito vsebino v plemeniti obliki, vsaka je vredna, da se jo učenci nauč<š na pamet. Ako pa nima bodisi plemenite vsebine bodisi plemenite oblike, zakaj se je vzprejela ? Zavrzi se 1 Ugovarjalo se mi bode : »Taka sodba o plemeniti obliki, še bolj pa sodba o plemeniti vsebini je jako subjektivna; prestrog si. Kdo drug sodi morda mileje!« Rad se udam, da je takšno ocenjevanje kolikor toliko subjektivno in da zgoraj navedene številke niso, kakor bi jih pribil; različni sodniki bi prišli do različnih posledic. Toda jaz nisem jedini, ki takd trpko sodim o Sketovih berilih; razgovarjal sem se o njih s kolegi-veščaki, in njih sodba se je strinjala z mojo. Postrežem lahko z imeni. Sicer pa 4* 52 L. P.: Jezikoslovne črtice. sem svojo sodbo o prvih dveh zvezkih kar na kratko s številkami izrazil sam6 zategadelj, da nam ta razgovor preveč ne narase. Ako bi mi ali g. izdajatelj ali katerikoli njega zagovornik očital lahkomiselno strogost, pripravljen sem, vsakega berila in vsake pesmi odklonitev podpreti z vzroki, katere sem si vestno zabeležil; objavim jih ondaj z dovoljenjem cenjenega uredništva. Ali razven v tem skrajnjem slučaji nečem zlorabljati potrpežljivosti blagovoljnih čitateljev. Da pa že med tem podprem svojo ostro sodbo z nekolikimi vzgledi, naj navedem dve, tri pesmi, ki se med drugimi ponujajo naši mladini kot pesmi s plemenito vsebino v plemeniti obliki. (Dalje prihodnjič.) V. Bešek. Jezikoslovne črtice. I. O čit in o citati. V lanskem »Zvonu* sem mimogrede" opomnil, da glagola očitati ne zmatram za izimensko tvorbo, izvšdeno iz pridevnika očit, češ, da bi v tem slučaji moral biti glagol prikrojen po četrti vrsti, zakaj četrte vrste tran-sitivni glagoli pomenijo, kakor uči Miklosich (Vgl. Gr. II. 435), zu dem machen, mit dem versehen, was das Thema aussagt. — Bel: beliti (belo delati), črn: počrniti (črno narediti), čist: čistiti, svet: posvetiti, sit: nasititi, gost: zgostiti (verdichten), prost: oprostiti (liberare), plah: oplašiti (ver-scheuchen), slep: oslepiti (blenden), zlat: pozlatiti (vergolden) i. t. d. — Očito narediti kaj (aliquid manifestum reddere) reklo bi se torej le poočltiti. Tega pravila se držeč, torej tudi naši srednješolski disciplinarni zakoni nemške besede: »die Griinde der AusschlieCung werden im Abgangszeug-nisse ersichtlich yemacht% Slovenijo tako-le: »Vzroki izključitve se poočltijo v odhodnem izpričevala« Seveda je ta pooČititl skovanka, toda drži se vsaj analogije. Narod res da ne pozna glagola očititi, a tudi očitati ne v takem pomenu, kakor so ga rabili Prešeren, Koseški in Vodnik (n. pr. izočitati-objaviti). — O tem tedaj, da se očitati ne izvajaj od očit, kakor se je doslej učilo (glej »Letop. Mat. Slov.*, 1892. pag. 24.), o tem menim, da nam ni treba dvojiti, če stvar le nekoliko preudarimo. Pridevnik in glagol si torej v tem slučaji nista oče in sin, ampak tak6 rekoč brata iz istega pokolenja. Kak<5 si to mislim, naj poskusim pokazati v nastopnih vrsticah. Najprej si oglejmo pridevnik očit. Slovnice naše ga izvajajo s sufiksom — it% iz oko\ oziroma oči, die Augen (Suman 235; Janežič-Sket 136). V V. Bežek: Sketove čitanke I.— IV. 117 Sketove čitanke I. — IV. (Dalje.) V prvem zvezku na 65 strani čitamo „Ujeto ribico": Gotovo se je rib'ču snel, Pri vodi ribič mlad sedi In trnek ribici moli. Ko ribica zagleda ga, Odplava brž in se smehlja: Ne boš me ribič ne dobil, Ne boš se z mano ne gostil!« Odplava dalje, — pa že spet Se trnek v vodi ji zasvet'. — »Ta trnek pa nastavljen ni, Nevarnosti se bati ni; Na tega me ne bode vjel.« — In plane na-nj — pa omedli, Ko trnek v^-njo se vsadi; In predno bila je mrtvd, Besede je izustila: „Nevarnosti če se otmeš, Hoditi v drugo več ne smeš, Ker lahko, lahko se zgodi, Da te nesreča tam dobi !« Je li v tej pesni utelešena plemenita misel? Morebiti; ista misel je, ki je trikrat lepše izražena v „Modri miški". Pustimo za sedaj to vprašanje, takisto 6no, je li ta pesenca prikladna dečkom te dobe, jednajstletnim dečkom, ali ne bi sodila bolje v 2. razred malih šol. Toliko pa je gotovo, da je oblika vse drugo nego plemenita in da je tega umotvora očetu zastonj pisal Stritar svoje „literarne pogovore", s katerimi je pesnike začetnike poučeval o obliki ter jim podal skoro popolno poetiko. Navedena pesem nam je z ozirom na stike lahko — negativen vzor, kakšna pesem ne bodi. V isto zvrho nam lahko rabi pesem: „Zvon naš prijatelj" (I. str. 7 6): Kedar zora priblišči, Že zvonenje se glasi, Kliče vstati zgodnji čas Ter k molitvi vabi nas. Ko približa poldne se, Solnca žarek močno žge, Zopet s stolpa nam doni »Prid'te in počijte si.« 4. Pride pa gospodov dan, Al kak drugi praznovali, Zvon nas vabi v cerkev vse, K Bogu dviga nam srce\ 5. Ko se dnevi nam steko, Nam pustiti je zemljd: Tužno poje mili zvon Ter nas spremlja v večni dom. 3- Iu ko solnce gre v z&ton,1) Vse pohaja že na dom Zvon premilo se glasi In nam lahko noč želi. 6. Zvon premili, oj tvoj glas Daj da slušam vsaki čas! Me pripelji enkrat tje', Kjer veselje večno je ! O plemenitosti vsebine navedenih pesenc se nečemo prepirati, kakor smo že rekli; milostna bi bila o njih sodba, s katero je obsodil Levstik Tomanove poezije: 1) Zaton je menda pisateljska iznajdba; potemtakem pišimo in govorimo tudi vesoljni potgt aja f. Zaum, Umzaumung aus Bitumen oder Holz. Vranic rob 2.90 okol drevčgraje grabu skopati. — drgisuiiti = udariti. V. Bežek: Sketove čitanke I. — IV. 179 zdravi; strup mu ne škoduje, ne kačji, ne mišica, in tudi več drugih v vrst strupa so že poskusili, pa ga niso umorili. Španske muhe poje tako kakor drugega hrošča. Potrpežljiv je dovolj; če ga kolješ, ne da glasu od sebe, kakor bi ga nič ne bolelo. Brani se že, brani, toda dasi pod nožem, umrje brez stoka, brez tožbe. Sovražnikov ima dosti, in nekateri prav grdo ravnajo ž njim, najgrše pa časih človek, ki bi ga moral za njegovo korist varovati in braniti! Sketove čitanke I. — IV. (Dalje.) Se bolj nego po ar h a j is tih pa se krati prostor klasiškim izdelkom v Sketovih čitankah po neklasiškem pesništvu najnovejše dobe. Mrzkim in puščobnim čustvom, ki me naudajo vselej, ko prelistujem čitanki I. in II. ter najdem toliko pesmij in pesenc, ki niso ni za las boljši od že navedenih („Ujeta ribica" in „Zvon naš prijatelj"), ne morem dati bolje odduška, nego da vzkliknem s Prešernom: Peršll bi že* bili Slove"ncam zMti časi, Ak kldsik*) bil bi vsdk pisaV, kdor nam kaj kvdsi. Nečemo na dan z nobenim imenom —• nomina sunt odiosa; ali ne-kove splošne opombe vender ne moremo zadržati za zobmi, dasi nam morda nakoplje zamero. Da je med roditelji tistih pesniških igrač zlasti mnogo učiteljev, narodnih, ali če hočete, ljudskih učiteljev, to morda ni slučajno; ali prav ta nenavadni prikaz priča, da je gospod izdajatelj jednostranski zajemal iz nekega zabavnika za mladino. Vsa čast dnim možem, ki jih imamo tu v mislih; med njimi jih je nekaj, katerih ime je že davno med nami na glasu vzpričo njih vzgojeslovne ali sploh rodoljubne delavnosti. Ali da njih pesniške poskuse, katerih nekateri res ne zaslužijo drugega, nego da bi „Zvonov" duhovitež v „listnici-' na zadnji plati bril norce ob njih, doleti kdaj čast, da se vzprejmo kot ,,primeri s plemenito vsebino v plemeniti obliki" v šolske čitanke, ki ne bi smele obsezati nič neklasiškega, temu se menda oni možakarji sami niso nadejali ni v sanjah. Med njimi je tudi mož, ki si je pridobil med nami nemalo zaslug na književnem polji kot mnogoletni izdajatelj nekega lista za mladino; poštenemu prozajiku od nog do glave, ostale so mu menda pesniške strasti takisto prikrite kakor meni ali pa tebi, blagovoljni čitatelj, ki še nisi zakrivil nobenega verza. Ali godilo ') Citaj / debelo, »po bezjaško« ! 12* i8o V. Bežek: Sketove čitanke I.— IV. se mu je večkrat, kakor se godi tistim kmetom na Krasu, ki si neki morajo narediti vse sami, česar treba pri hiši: suknje, opanke in kola, najsi niso kolesa prav okrogla:x) večkrat je bilo treba njemu, izdajatelju, zamašiti luknjo požrešnemu listu, časih tudi s pesmijo. Kaj je hotel? V božjem imeni se je spravil na pegaza. Da so pesmi njegove brez pesniškega ognja in da so tudi po zunanji obliki podobne tistim kraševskim kolesom, kdo bi ga tega ne oprostil, ko je pesnikoval le za domačo rabo ? To je gotovo, da mož ni popeval za naše čitanke, in zatorej so mu bile tudi deveta briga instrukcijske določbe o „plemeniti vsebini" in „plemeniti obliki". Vsa krivda tu zadene njega, ki je oskromne izdelke pešaške njegove muze tiral na tako odlično mesto — v čitanke — češ, ,,vredne so, da se jih učenci na pamet nauče." Kakor šegave pestunje povprašujejo pripovedek željne otroke, ali bi rajši slišali pripovest o ,,jari kačici" ali o „steklem polži", takisto se mi obračamo do častitih čitateljev, ali naj jim rajši zapojemo „Veselo to- v v varšijo" ali pa „Crvička" ali pa ,,Cisto vest". — „Vesela tovaršija" (I. str. 109.) je jako lepa, v živahnem jambiško - anapestiškem ritmu zložena s stalnim primetkom: »Trala, trald, trald, Vesel'ga smo srca\« Toda predolga je, „Crviček" in „Cista vest" pa sta kratka, dasi jedernata in lepa. Evo vam „Crvička" (I. 131.). Nikar crvičku delat' zid, In božje gleda niC-nj oko Ker Bog ga tudi rad ima. Kakor na tebe, baš tako. Ce ravno v prahu zvija se, Obleko, hrano dobri Bog Življenje vendar ljubo je Deli iz svojih milih rok Crvičku tud' ubogemu, Crvičku, majhni stvarici, Nič zalega ne stori mu! — Ki tud' po svoje ga časti! Glej, solnce gorko od neba, Zatorej mučiti nikar Obseva tudi črveka, Črvička, ki je božja stvar ! Sedaj pa poslušajte „Čisto vest" (III., 1.)! I. Cista vest najdražji 2. V nesreči in nadlogah Življenja je zaklad, Človeku daje moč, Kdor ga ima, na njega Prijetne dela dneve, Ozira Bog se rad. Prijetno dela noč. 3. Zatorej glej, da čisto Ohraniš svojo vest; Pa naj grmi al' treska, Ni treba se ti trest'. Oblika »Čiste vesti* je sicer nekoliko švepasta in pegasta, vender je pri prof. Sketu dobila milost, da je stopila na čelo »Slovenski čitanki * za tretji razred srednjih šol. x) Prim. Stritarjeve ,,Zbrane spise" na mestu rečenem. V. Bežek: Sketove čitauke I.— IV. iSl Ali dosti primerov; lahko bi jih podeseterili! Toda že navedeni kažejo dovdlj, na kak<5 kriva pota lahko zajde čitankar, ako pusti iz vida višnje, jedino veljavne zmotre na ljubo nekovemu samovoljno prikrojenemu sistemu. Zakaj če preiskujemo vzroke, ki so prinudili gospoda izdajatelja, da je toliko nasilja delal dobremu ukusu in estetiškemu čustvu, to ne najdemo drugega vzroka nego ono nesrečno shematizovanje, po katerem mora biti pesniška tvarina tak 6 razvrščena, »da pesni o prirodi in njenih prikaznih odgovarjajo raznim letnim časom, kakor sledijo po vrsti v šolskem letu; druge pa so zopet v ozki zvezi z učno tvarino ter imajo po tem takem že svoje odkazano mesto.« — Da so ta načela videti na prvi pogled grozno modra in pedagoška, a dejanski niso vredna ni piškavega oreha, o tem smo že dovdlj govorili, torej ni besedice več! A čitankar, ki hoče ustreči tem fantomom, ne bi našel ni v prebogati nemški, kamoli v naši uborni književnosti dovdlj ki a si šk i h primerov, popolnoma prikladnih vsaki dijaški dobi.1) Tedaj pa je čitankar, ako hoče ustreči svojim postulatom, katerih ga nihče ni prosil, ampak si jih je sam vzpostavil, prisiljen, da se izneveri čnemu vrhnjemu načelu (»plemenita vsebina v plemeniti obliki*); tedaj pa je neizogibno, da se uveljavijo oni vremenski pesnikovci, katerih že nismo pogrešali za Prešernovih časov: „Kdor govoriti kaj ne ve-, On vržme hvaT al toži; Kdor pčvcov pe"ti kaj ne ve", Od le"tnih časov kroži." In tako" se je res prof. Sketu posrečilo zbrati obilico pesmij o prirodi in nje prikazih, ki odgovarjajo raznim letnim časom ali pa so v zvezi z drugo učno tvarino; toda njih oblika je razkava kakor starega doba skorja, a plemenite vsebine je v njih toliko, kolikor smokev na oskurži. Zato je popolnoma upravičena naša trditev: načelo, da bodi pesniška tvarina v čitankah razvrščena z ozirom na letne čase in drugo učno tvarino, to je prav tak6 najivno • * v in v svojih posledicah prav tako škodljivo kakor tistega Cebeličarja marota, ki si je samovoljno naložil omejitev, da bode zlagal pesmi brez s in c: ,,Brez cetov teče vir mu Hipokrdne, In esov v pe"smah njega najti ni !" „Zat6rej nimajo nobene c6i\e, Zato so pe"smi tiste brez soli." x) Da je to res, dokazuje nam uprav Lampelj sam. Zakaj celd nekov oboževatelj Lampljev, ki je temu čitankarju v proslavo napisal precejšnjo razpravo (Anton Strobl : „Bemerkungen zum 4. Bande des Lampel'schen Lesebuches, insbesondere die Disposi-tionen seiner Prosastucke," v izvestji občinske velike gimnazije v Kaduu za leto 1888./9.), je prisiljen izjaviti: „Mau gevvinnt bei manchen Stiicken den Eindruck, als ob sich der Herausgeber bei ihrer Aufnahme hauptsachlich von ihrer Eigiiung fiir die betreffeude Gruppe hatte leiten lassen, so dass da und dort auch Mindervvertiges oder fiir diese Stufe noch Unpassendes vorkommt" (str. 3. na mestu rečenem). < 182 V. Bežek: Sketove čitanke I.—IV. Ono načelo pa je izvor še drugim neprilikam. Že Neumann je po pravici štel Lampljevi koncentraciji v greh, ker ga je dotirala do tega, da je vzprejel, n. pr. v prvi zvezek, preobilo takih beril, katera je proučil učenec že za svojega petletnega pohajanja malih (=== ljudskih) šol, in da tak6 najde prvošolec v Lampljevi čitanki stare znanke cel6 iz prvega in drugega šolskega leta. *) — Takisto najdeš v Sketovih čitankah prvi in drugi nemalo takih beril, katerim se da, ako ne drugega, očitati vsaj to, da so za prvo-šolce ali drugošolce venderle preotročje. Tako bi bili sicer lepi pesmi »Pedenj-človek in laket-brada, kaktf sta se metala« (Levstikova, II., str. 61,) in j,Kdo je to?* (Lujize Pesjakove, L, str. 65.) pač umestnejši za prvi ali drugi razred malih šol ali pa za zabavišče nego za drugi razred srednjih šol. O »poletnem večeru« (M. Kastelca) naj pa čitatelji sodijo sami. Poletni večer. Senca raste, 4- Kmalu Jožek 7 Omarijo Tla rose, Pripoklja Zazvoni Hlaji žarki Meketajo Proti domu Vrh zlate". Jagnjeta Vse hiti. Mati s polja 5- Breza, Dima 8. Znjice, kosci Pridejo Z Jagodo Oratar, Krog ognjišča Prižvenkljajo Hlapci, dekle, Tekajo. Mukajo. Gospodar. Plamen šviga 6. Se budijo 9- Krog večerje Krop kipi Zvezdice, Se vrste, Dim nad sleme • Pripihljajo Oče kruh Se vali Sapice. Jim razdele". 10. Sok in kaša II. Skupaj mol'jo Jim diši; Vsi glasno Delo beli Pridni, trudni Vse jedi. Spe" sladko. Kaj ne, dragi čitatelj, v zadregi si, ali bi se bolj divil pesniškemu vzletu Kastelca-muholovca ali pa oblikovnim umetnostim te pesmi? Skoro sem bil popolnoma pozabil te pesmi, odkar nam jo je bil vtepal v glavo strogi naš »ludi magister* v drugem razredu malih šol, in to po nekem napevu, ki je bil prav tak<5 duhovit kakor tekst sam. Toda glej! Za toliko in toliko let me zadene sreča, da moram kot gimnazijski učitelj tolmačiti drugošolcem ono pesem, ki mi je hipoma obudila spomin na že davno minule čase z vso tedanjo situvacijo, in tudi tisti okorni napev mi je zopet začel brenčati po ušesih, ko mi je gimnazijec deklamoval ono pesem. Iz prve čitanke ne navedem nič takih primerov, ker jih je ondu mnogo več. Sicer sta pa »Ujeta ribica« in »Crviček« (gl. zgoraj) tudi v tem oziru klasiški priči. xj Glej pripomenek Neumamiov k prvemu zvezku, str. V. spodaj. V. Bežek: Sketove čitanke I.— IV. 183 Nasproti pa o Gregorčičevi »Mavrici* (L, str. 139.) ki so jo sicer učenci že čitali v drugem berilu ljudskih šolx), mislim, da lahko ostane na svojem mestu in da se z >yVeselim pastirjem"5 (L, 145) vred vzprejme med pesemski kanon za prvo šolo. — Baš pri »Mavrici« se živo čuti razloček med pristnim suhim zlatom in slepivim kršcem; to ti je res klasiški umotvor, ki jednako razveseljuje srce nedolžnemu otroku kakor zrelemu možu 1 Takih biserov treba našim čitankam! A močno napačno je, drugošolcem, ki so se leto prej naučili Gregorčičevo »Mavrico* na pamet, postreči z Umkovo »Mavrico* (II., str. 99.); to je pač »gradatio ad minus.* — V nekaterih slučajih bi se dala odpraviti neprilika, o kateri ravno govorimo, če bi se premestila pesem z višje stopinje na nižjo; tako bi lepa Levstikova »Naša vas« (III., str. 4.) sodila v prvi zvezek, za to stopinjo pa bi bila vredna, da se vzprejme v kanon. Istemu zlu, katero si je g izdajatelj sam oprtil na hrbet, pripisujem tudi ta nedostatek, da je zabredel časih, dasi ne tako cesto, v nasprotni ekstrem, da je segel previsoko ter vzprejel poezije, ki gotovo presezajo obzorje srednje nadarjenih učencev dotične dobe. Dva primera, ki sta mi ravno prišla pod roko! Da bi razumeli prvošolci globlji zmisel svetobolne Stritarjeve »Jeseni* (L, str. 33.), tega se pač ni nadejati; takisto, mislim, je pač malo tretješolcev, katerim bi mogel učitelj z užitkom in pridom citati Aškerčevo: »Cašo nesmrtnosti;* jaz bi jo prihranil petošolcem. Isto, ravnokar grajano krivo ravnanje se ponavlja tudi v prozajiškem delu čitank. Prelahka berila opravičuje g. izdajatelj sam tak6-le: »Ker je knjiga namenjena za vse srednje šole, kjer se poučuje slovenščina kot obvezen učni predmet, gledal sem posebno na to, da podaje zraven daljših in težjih tudi precejšnje število kratkih, in sicer prav lahkih sestavkov. Marsikomu se bodo taki spisi v čitanki za drugi razred zdeli prelahki in nepotrebni, toda z njimi sem, kakor upam, ustregel onim, ki poučujejo v takih srednjih šolah, kjer niso slovenski učenci dobro vešči svojega materinega jezika.« — Kot primer berila, pretežkega stopinji, kateri je namenjeno, naj navedem Pleteršnikovega »Perikleja* (II., str. 79.), pokojnega Žvaba »Iz življenja Ivana Popoviča* (II, str. 146.) in Fr. VViesthalerja »Rimska država pod prvim cesarjem* (II., str. 171.)- Med razgovorom o Tomšičevih »Dragoljubcih* je napisal Stritar tudi te-le besede: »Moralna povest bodi po istih zakonih izmišljena in zložena, kakor vsaka druga, ki nima pedagogičnega namena. Mladi bralec naj ne ve" takoj, kam meri pisatelj se svojo povestjo, da mu hoče kakor oslajeno grenko zdravilo vriniti ta in ta nauk. Še tega ni treba, da bi si bil mladi *) Pr. »Prvo berilo in prvo slovnico« A. Razingerja in A. Zumerja (V Ljubljani, 1888) na str. 56. in »Veselega pastirja« istod na str. 30. 184 M. Valjavec: K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. bralec, prebravši povest jasno v svesti, česa se mu je učiti iz nje, kaka niča je zavita vanjo ; da mu je le pisatelj znal pravo struno v srci zadeti, za drugo naj ne skrbi. Cisto nepotrebno pa je tisto moralizovanje v povesti sami, kakoršno se tako pogosto nahaja. Pisatelj kaže s tem, da nima pravega zaupanja v svojo moralno povest; tak pisatelj me spominja tistega vaškega umetnika, ki je bil naslikal podobo nad vrata gostilni, da bi pa za gotovo vedel vsak človek, kaj predočuje ta podoba, zapisal je pod njo: To je petelin.« (Zbrani spisi V., str. 330.). Oberoč podpišemo to obsodbo tistega usiljivega moralizovanja, kakor tudi tiste simbolike v umetnostih, o kateri govori Stritar istod nekoliko dalje (Zbrani spisi V., str. 336.). Ako pa je že zoperna moralizovalna pripovest, to je še veliko mrzkejša didaktika in alegorija v poeziji, in to toliko bolj, kolikor vzvišena je nad prozo poezija, najvišja izmed vseh umetnostij; v pravi poeziji zanjo ni mesta; ona je degradacija in profanacija prave poezije. V. Bezek. (Dalje prihodnjič.) K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja. (Dalje.) drUzdziti = druzgati mečkati, n. pr. krompir. — drvocčp m. mesto, kjer se drva cepajo. — drvoce pina f. die Abfalle beim Holzhacken. Mi-kloušič izb. 113 vu nju nameče se drvocčpine. — drvodelavec = drvodelec. Vranic rob. 1.70. — drvodelski adj. Vranic. — drvored eda. m. die Allee. Vranic rob. 1.140 nastavil je senčne drvorede. — drvor&zec m. = drvorsz. Matakovič 1.442 zrok ima drvorezec statuarius. — držalček m. der Fruchtstiel Mitterpacher morv. 39 list za držalčeke odtrgan. — drzal-čica f. = držalček. Mitterpacher morv 29 onda pri držalčicah liste pazlivo vzemi. — drzTdek m. = držalček, Mitterpacher morv. 40 to kukci vse do držalkov požeru. — drzitiljica f. katera drži, Mulih pos. 1418 treznost je prejetega navuka držitelica. — drzljivost f. die Fassbarkeit Reš 179 kruto se vkanjujemo vu držlivosti mest: mogu ova više prijeti neg mi šti-mamo. — duhen hna adj. Reš 125 blaznosti i špotnice proti bogu jesu vihri peklenski, a sapa naj tenčeneša i naj duhneša oveh blaznostih i špotnic vihrov vu čem stoji? — durneti dumim = čubeti. — dumiti = momljati. — duplinjka f. puška z dvema cevema. — diipli adj. doppelt Habd. ad 849 i. t. d. — duploncica f. duplonka f. zweilaufige Pištole. — duplit adj. indecl. doppelt. dupliten tna doppelt, oboje navadno in tudi v knjigi pri Zagrebci, Simuniči, Matakoviči. — durkati = treskati, stossen. — dumiti diirnem pf. ad durkati. — dusiti dusim = ščevati hetzen an- 248 V. Bežek; Sketove čitanke I.— IV. Sketove čitanke I. — IV. (Dalje.) Da pa poezijo z didaktiko vprezajo pod jeden jarem zlasti pesniki srednje in zadnje moke, to je povsem umevno; obupavši, da bi ideja, po njih mnenji plemenita, a utelešena po njih okornih rokah v dosti neple-menito obliko, našla pot do naših src, zaključijo svoj spevek s poučnim mazilom, s tistim »fabula docet«, liki onemu mojstru-skazi, ki je završil svoj zmazek s podpisom: »To je petelin*. Žal, da se je prof. Sket obilo, preobilo okoristil s tis tim pesništvom di-daktiškega kroja, ki je nekdaj pri nas cvelo tako bujno. Ker je dovolj in preveč takih poezij z didaktiškim konjskim kopitom, ki ti ob konci mahoma izbije vse poetiške iluzije, v katere te je morda zazibal njih začetek, vsaj v prvih dveh zvezkih, tedaj iz njih ne navedem primerov, dokler nisem prisiljen. Pač pa naj seznanim čitatelje s primerom iz tretjega zvezka, ker je jako značilen za te vrste poezijo. Iz »Novic* je vzprejet III., str. 31. neimenovanega pesnika »Mlin*. Začetek nekaj obeta: 1. Po rakah jo dere, V kolesu šumi; Jih vzpenjena pere, V krog žene, vrti. Sicer ni povedano, kaj »dere* i. t. d.; toda to že vsi vemo, da je voda. Tudi naslednje tri kitice niso ravno napačna slika vaškega mlina: 2. Ko blisk se kolesa, 3. Kaj v mlinu ropoče, Lopate vrte", Razgraja, bobni? Odmeta, otresa Kolo, glej, tam vroče Val iskre vode. V krog kamne podi. 4. Spod kamnov pa moka Se bela kadi, K0I6 jih brez stoka Okrog ne vrti. Toda idiliško sličico nam kruto razdere — mlinar s prozajiškim, dasi morda hvaležno-pobožnim vzdihom: 5. In mlinar na skali Pregleda svoj dom Ter kamnov tek hvali: »Bog, stradal ne bom!« A zadnja trohica nedolžne poetiške iluzije se ti razprši, liki vodena pena na mlinskih kolesih, v zadnjih treh kiticah. Zakaj iz teh zvemo, da neznani pesnik pegaza nikakor ni zajahal zategadelj, da bi nam podal prijazen, najsi oskromen obrazec mlina, toli hvaležnega predmeta i pesnikom i slikarjem, temveč da je imel višji zmoter pred očmi: » V. Bežek: Sketove čitanke I.— IV. 249 6. A? voda šumeča 7. Kdor moč prav obrne, Ni živa mladost ? Ko vroča kipi Moč tvoja cveteča Ta lakot (i) odvrne Iskrena krepost ? Star v sreči živi. 8. Pod težo kdor stoka, Ki tare moči Glej, s trenjem le moka Se pridna stori! Kdor misli, da mladino le za las poboljšajo take pesmi vzpričo svoje didaktiške zabeli, ta se kruto vara: neče ali ne zna se zamisliti v svoja mlada leta, ko je sam sedel na šolski klopi; položi naj roko na srce in naj odkrito prizna (kakor je storil Stritar gledč Krištofa Smida na onem mestu, kjer ocenjuje Tomšičeve »Dragoljubce*), kak6 iz dna svoje duše so tudi njemu mrzeli vsi didaktiško pomaziljeni spisi, tiste Krummacherjeve parabole navzlic jezikovni krasoti, tiste Herderjeve legende v okorni obliki brez stikov; in ni li morda tudi on sam čital Krištofa Smida tako kakor Stritar in vsi mi drugi: povest nam je bilo jedro, vpletena pobožna pre-mišljanja pa grenke luščine in trde lupine; jedro smo pojeli, a lupine in luščine smo zavrgli. Kakor v poeziji z didaktiko, tak6 je prof. Sket v prozajiških oddelkih, zlasti v I. zvezku, preveč zabredel na stran-potico, pretiruje" nekovo sicer popolnoma upravičeno načelo. Gotovo, da nihče ne ugovarja g. izdajatelju, ko poudarja v »predgovoru * prvemu zvezku, da se je oziral tudi na zabavno berilo ter uvrstil med poučno in pripovedno berilo tudi »šale in humoreske*, ki so mladini tolikanj priljubljene. Ali tudi izbiraje in uvrščuje" šaljivke in smešnice, ne bi bil smel ni za trenotek pozabiti <5nega višnjega gesla: »V čitanke sodi samo plemenita vsebina v plemeniti obliki«! Dasi je humor neznan v prvotni narodni poeziji indoevropskih narodov, l) vender menda nihče ne taji, da so šaljivost in smešljivost, dovtip-nost in šegavost, da, celo satira in ironija dragocene primesi umotvorom resnobne muze. Zlasti zdrav humor je tembolj neprecenljiv, čim menj ga je najti, vsaj pravega. Toda poleg vse svoje neprecenljivosti so one primesi vedno le primesi, to, kar so jedem začimbe ali belila. Kakor jed najlože pokvariš, ako jo zasoliš, tako ti je pisatelj najprej neslan s slabim dovtipom in nerodno šegavostjo. Od šaljivosti in dovtipnosti pa do neslanosti in surovosti je samo droben korak, in namerjana humoreska se ti prevrže v pusto burko. 2) O humorji v narodnih pravljicah primeri Gr. Kreka »Einleitung in die slav. Literaturgeschichte« str. 779. sled.; na mestu rečenem (str. 779., opazka 2.) se tudi presojajo s pravim merilom Vuka Vrčeviča »Srpske narodne pripovijetke ponajviše kratke i šaljive« (u Biogradu 1868), s katerimi se je nekoliko okoristil tudi prof. Sket. 250 Listek. Kot mrzke in deloma cel6 surove burke brez plemenite misli sem si zabeležil v čitankah ta-le berila: v prvem zvezku: »Kako se je Ivan učil latinski« (str. 47.); »Zviti kmet. Po hrvatskem* (str. 54.); »Opeharjeni kmet«, iz »Vrtca« (str. 65); »Kmet in prorok« po »Vuku Vrčeviču(<1) ; »Prigodki iz hroščevega življenja* (str. 131.); »Kako je Pavliha kukca prodal« (str. 160.); iz II. zvezka: »Skratelj« (str. 109.); »Kako je preganjal birič Jurij kolero« (str. 163.). V. Bezek. (Kouec prihodnjič.) *) Resice je staviti na rovaš prof. Sketu. LISTEK. Vabilo slovenskim pisateljem. Leta 1892. v Ljubljani umrši trgovec g. Anton Knez je v svoji oporoki postavil ^Slovensko Matico" za svojega dediča ter ji naročil, naj iz dohodkov njegove ustanove izdava ceneno zabavno in poučno knjižnico, v kateri naj bi se tiskali v strogo ndrodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda slobodomi-selnem zmislu pisani spisi. Ker Matica namerja letos pričeti z izdavanjem Knezove knjižnice, obrača se s tem vabilom do vseh slovenskih pisateljev, prijazno jih proseč, da bi jo v ta namen blagovoljno podpirali ter ji poslali primernih spisov. Dasi Matica razven prevodov rada vzprejme vsak daljši ali krajši izvirni spis, ki se ujema z ustanovnimi določili, vender poudarja, da bi ji sosebno dobro došle zlasti povesti, poljudno pisane v prvi vrsti srednjemu stanu namenjene razprave zemljepisne, zgodovinske in prirodoznanske vsebine, životopisi, popotne črtice, slike iz domoznanstva in sploh vsakovrstni spisi, če le ugajajo zgoraj navedenim pogojem. Tiskovno polo bode Matica pisateljem plačevala po 24 —40 gld. ,,Slovenska Matica" sicer rada vzprejme vsak primerni spis, kadarkoli se ji pošlje, vender prosi slovenske pisatelje, da bi vsaj do dne" 1. julija t. 1. blagovoljno poslali rokopisov, o katerih žele-, da bi bili tiskani v I. zvezku Knezove knjižnice. V Ljubljani, dne" 15. svečana 1894. Za predsedništvo ,,Slovenske Matice": Fr. Leveč, Ev gen Lah, predsednik. tajnik. Izvestja muzejskega društva so nastopila že svoj četrti letnik. Prvi letošnji sešitek prinaša najprej članek »Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina«, v katerem prof. S. Rutar podaja najvažnejše rezultate Marchesettijevega kopanja pri Sv. Luciji; nato priobčuje J. Pecnik črtico o kranjskih gradiščih, arhivar A. Koblar pa nadaljuje svoje »Drobtinice iz furlanskih arhivov«. Dr. J. Ev, Mauring poroča o utemeljitvi mesta Višnje Gore in prijavlja izvirno ustanovno listino, ki je shranjena v višnjegorskem arhivu. »Mali zapiski« imajo mnogo zauimljivih beležek; rubrika »Slovstvo o domoznanstvu slo- 3°° V. Bežek; Skelove čitanke I.— IV. Sketove čitanke I. — IV. (Konec.) Že v lanski razpravici o čitankarskih teorijah smo dognali, kako se i naše instrukcije i najimenitnejši čitankarski teoretiki ujemajo v tem, da se nemškim čitankam v obče in sicer tudi za nižje gimnazije izbiraj snov samo iz nemškega slovstva (glej »Zvona« lanski letnik str. 501.). Videti je, da se načeloma s tem poglavitim postulatom strinja tudi prof. Sket. Zakaj v predgovoru prvemu zvezku piše: »Slovenska čitanka bodi naši srednješolski mladini ona knjiga, iz ktere se uči ceniti svoj materin jezik in spoznavati cvet domačega slovstva«. In nekoliko dalje veli: »Slovenska čitanka naj razširja učencem obzor njihovega znanja, kaže jim milino in lepoto materinega jezika ter odpira zaklad njegovega slovstva«. Temu načelnemu priznanju pa nasprotuje dobršno število prevodov, vzprejetih v čitanke. Da se nam ne bode očitalo dosledni-čarstvo (pedantovstvo), naj takoj opomnimo, da semkaj ne vštevamo Levstikove legende »Živopisec in Marija« (Cit. II. str. 17. in 18.); dasi je vzrasla iz Platonove »Legende*, vender jo radi priznamo kakor Leveč kot samostojno delo Levstikovo; niti nam ni tukaj na misli Levstikov »Srčen deček* (Cit. I. str. 5. in 6:), dasi spominja Fr. L. Stolberga pesmi »Lied eines deutschen Knaben« in ga prof. Leveč v Levstikove zbrane spise ni vzprejel. Tudi Holzapfljevi pesmi »Na posipu hudega grada«. (Cit. III. str. 179.) ne bi zabranili poti v čitanke zato, ker jo je bržkone provzročila Matthissonova »Elegie, in den Ruinen eines alten Bergschlosses geschrieben«, ako bi le sicer bila vredna, da se vzprejme v čitanški repertoar. Takisto se popolnoma strinjamo s tem, da se je priobčila v drugem zvezku na str. 4.9. in si. vsebina »Odiseje« po Staretovi »Občni zgodovini*; saj je le-ta sama gotovo ne malo delo našega narodnega slovstva, saj so se Homerja polastile vseh omikanih narodov literature ter si ga prisvojile, bodisi v prevodih, bodisi v posnetkih. Niti se ne upiramo, da se je prof. Sket oziral v čitankah na narodno slovstvo srbsko; saj je le-t6 najsorodnejše našemu, in kar je prva reč, pristnejše in menj pokvarjeno nego naše. Samo ni pozabljati, da nam je srajca bližja negoli suknja; naj se torej srbske inačice priobčujejo samo tedaj (zlasti je to umestno v »poetiki«), kjer s svojo starodavnostjo in izvirnostjo glede" vsebine in oblike uspešno pojasnjujejo in spopolnjujejo že oslabelo in medlo tradicijo slovensko. — Tudi ne ugovarjam »Babici*, ki je po Cegnarjevem ljubkem prevodu skoro že naroden umotvor, katerega še premalo izkoriščamo. V. Bežek: Sketove čitanke I.— IV. 301 Na vso moč pa se moramo upreti v čitankah golim prevodom, zlasti prozajiškim, tedaj, kadar se nam podajajo kot izvirniki, podpisani kakor le-ti z imenom tobožnjega pisatelja. Kakšne misli se menda usiljujejo slovenskemu dijaku v poznejših letih o ceni našega slovstva in o verodostojnosti naših pisateljev (?), ko se, čitajoč pozneje dotičnih slovenskih prevodov grške, nemške in druge izvirnike, uveri, da so ga hotoma ali nehotoma vodili pri slovenskem pouku za nos. Človek bi dejal, da so vender že prešli tisti časi, ko so našega očeta »Triglavana* (glej Stritarja »Zbrane spise*, zv. VI., str. 1. in si., zlasti str. 31.) duševnim potrebam ustrezali Baltazar in drugi nepošteni Triglavanovi sinovi z literarnim tatinstvom, čegar sledovi se še dandanes polagoma spravljajo na dan. Toda varal bi se, kdor bi gojil tako preprosto vero; še dandanes se nahajajo Baltazarji. In kar še sosebno zlobno dela njih početje, je to: ko si Triglavana samega, kateremu so se v tem ven-derle že odprle oči, ne upajo več slepiti s svojimi » Popotnikic< in nemškimi »Rožicami« in drugimi nauzmanimi cvetičicami,1) usiljujejo svoje ukradeno blag6 najmlajšim in najnežnejšim sinovom Triglavanovim. Govorimo naravnost ! Drugih velikih narodov najboljši vzgojeslovci so uverjeni, da je to, kar je v slovstvu najboljše, za mladino komaj dobro dovolj; pri nas pa so nekaterniki te misli, da je za mladino vse dovolj dobro: kamen namesto .kruha, kača namesto ribe, vsaj menijo, da se nevedni mladini lahko ponudi prevod kot izvirnik. Iz zabavnika za mladino je vzprejetih v čitanke nekaj prevodov, ne da bi bili zaznamenovani kot taki, in sicer takih prevodov, katerih izvirnike pisatelj teh vrstic dobro poznž, in katerih je nekaj vzprejetih celo v nemške čitanke, ki so uvedene po naših srednjih šolah; n. pr. .>Rudolf Habsburški in pekaricac< (I., str. 67.); »Cesar Jožef II. in uradnik njegov* (I., str. 77.); »Cesar Jožef II. pri plugu* (I., str. 137); »O smrti Ivana Stojkoviča* (I., str. 164.). — Ker pa nahajam baš iz tistega slovenskega zabavnika priobčenih toliko sramežljivih prevodov, drznem si posum-njati tudi o izvirnosti vseh drugih prozajiških beril, vzprejetih iz istega zabavnika, zlasti n. pr. o »Liščku* (II., str. 65.), ki sicer ni napačen, in o »Plemenitem delu uboge sužnje« (II., str. 140.), v katerem je — bodi to mimogrede opomnjeno — vsekakor kriva transkripcija »Kinkon* za španski »Chinchon *. — Kot prevedene bi se morale označiti, ako se že vzprejmo radi lepega jezika, vse one ezopske basni, ki so res *) Odkod so »moje rožice« ? Na Nemškem tam so se razcvele! Se druge take vbdžice Pri nas iz tuje so dežele ! Stritarjev „Drohiž'\ št. 30. 302 V. Bežek: Sketove čitanke I.— IV. zgolj prevodi; tu vse zakrivanje itak nič ne pomaga, ko učenci za nekaj let čitajo nemške (Lessingove) in grške izvirnike (n. pr. »Popotnika in medved*, L, str. 94.; »Oslova senca*, L, str. 112.; »Sraka in pavovo perje« II., str. 19.; »Kmet in njegova sinova«, III., str. 12.; »Lev in lisica*, III., str. 131.; »Krokar in lisica*, IV., str. 37.). Svojo oceno čitank I.—IV. smo doslej skoro iz večine podpirali z vzgledi iz prvega in drugega zvezka. Že zgoraj smo priznali, da je viden napredek od prvega proti naslednjim. To nam že kaže na prvi pogled »kazalo* tretjega in četrtega zvezka, v katerem je zastopanih veliko menj »ar-hajistov*, a nekaj več naših najboljših pisateljskih imen. Res je sicer, da sem si v zadnjih dveh zvezkih imel zabeležiti z »obeliskom* menj beril in poezij kot brezpogojno nesposobnih za čitanke nego v prvih dveh; res pa je tudi, da je i v teh dveh zvezkih silno malo najti takega blaga, ki je absolutno, brez ugovora, pripravno za čitanke te d6be, recimo naravnost klasiškega blaga, ki bi moglo biti jedro, okolo katerega bi se dal kristalizovati naš bodoči kan on. Poleg mnogih nedostatkov, katere nam je bilo očitati v tej splošni oceni čitank I.—IV., pa ne smemo zamolčati, da so nam prilično močno ugajale bogate zbirke pregovorov, nanizanih pod različnimi gesli; tu je nabranega res obilo klenega zrna, izmed katerega bi trebalo le tu pa tam izpihati kake pleve; vrhovate kopice se s tem ne bi znatno izmanjšale, izdatno pa bi se povečala njih notranja vrednota. Tudi izbiralcu tega drobiža ni smeti pozabiti vrhovnega vodila : »Plemenita vsebina v plemeniti obliki.« — Dovolj tega prerešetavanja; prav resnično nam je žal, da smo nasuli takč bore malo fino sipe, porabne za zidanje, za bodočo zgradbo boljših čitank, a večja množina nam je ostala kot predebel grušč in gramoz na kritiških rešetih ali sitih. Vest bi me na vso moč pekla pri tem početji, na prvi pogled herostratovskem, ako ne bi bil živo uverjen, da so bila moja rešeta skrbno izbrana, njih vitre pravšne in v pravšni meri vsaksebi položene, njih luknjice niti preširoke niti preozke. Sklenimo! Saj smo itak že culi očitanje, da smo predolgo peli jedno in isto »vižo* (o čitankarskih aksijomih v lanskem »Zvonu«), in to od strokovnjaške stranke, katera sicer tudi ni nikakor zadovoljna s prof. Sketa čitankami ter me je celo povabila, naj v zadrugi ž njo pomagam sestaviti nove čitanke, najprej za višjo gimnazijo. Toda pomisli naj tista stranka, da mi je bilo treba, ustvariti si najprej kolikor možno objektivno trdno stališče, iz toliko in tako različnih in protivnih si čitankarskih nazorov in načel izbrati ona, ki so vzvišena nad vsako dvojbo ter ja vzpostaviti kot V. Bežek: Sketove čitanke I.—IV. 303 nepremične aksijome. Ocena, ki sloni ob teh, že ni več subjektivna kritika, ampak je iz njih abstrahovana kakor matematiški stavki. In uprav z matematiško strogostjo naj izvedem iz teh aksijomov še je-denkrat čitankarski program, z matematiško kratkočo naj ga stisnem v dva, tri stavke in naj ga tu pribijem slovenskim čitankarjem v porabo. 1) Pri preosnovitvi čitank bode treba še jedenkrat pregledati prav v ta namen vse slovensko slovstvo od Vodnika do denašnjega dne" ter izbirati iz njega, poleg pedagoških ozirov nepremično se držeč gesla, da čitanke smejo obsezati samo plemenito vsebino v plemeniti obliki. Že više smo izrekli utemeljeno prepričanje, da bode bira iz starejših pisateljev, izimši Prešerna, silno uborna; cel6 naravno je in ob sebi umevno, da se pretežna večina gradiva nabere iz naših zapreščrnovih klasikov: iz Levstika, Stritarja, Jurčiča, Erjavca, Gregorčiča^ in Aškerca. Tako bodo naše čitanke tudi, kar je čisto prav, pristni odsevki naših slovstvenih odnošajev in verna zrcala — mikrokozmi — našega slovstva. Klasiška dela tujih literatur, katerih se smemo po izvrstnih udomačenih prevodih lastiti prav tako kakor se Nemci Shakespeareja (gl. »Instrukcije* str. 99. spodaj), načeloma niso izključeni (Cegnarjev - Levstikov »Valenštajn* !) Prevelike jednoličnosti se ni bati, tudi. tedaj ne, ako bi se sestavile vse čitanke iz samih najnovejših klasikov, recimo cel zvezek iz samega Erjavca in Gregorčiča; saj bi se močno približali s tem J. Schmidta idejalni jednoviti čitanki (glej lanski »Zvon*, str. 502.). — Ako bi se po teh načelih nabralo štiva menj, nego ga je v Sketovih čitankah, to nič ne dL; bolje da čitajo učenci malo, toda klasiških del desetkrat, nego desetkrat večjo množico srednjih izdelkov po jedenkrat. — Ako se preosnovatelju čitank posreči, pridobiti naše še živeče klasike za to, da spišejo ali zložijo kaj nalašč za čita nke, smejo to zmatrati za največjo pridobitev. Naših pisateljev in pesnikov pa ne bodi sram, pisati in pevati »in usum delphini*; prepričani naj bodo, da to, karkoli store" naši mladini v prid, storž v prid narodu. Nenavadna je sicer ta pot, da bi prehajali umotvori iz čitank v slovstvo, namesto narobe, pa nič ne dč; a nikakor se ne bi smelo ustopiti od načela, da se tista ad hoc pisana berila in takšne poezije sodijo z istim strogim merilom, katero se je uporabljalo pri izbiranji drugega štiva. 2) Tak(3 nabrano gradivo — najboljše blago, kar ga vzmoremo — razdeli se potem po obče priznanih pedagoških ozirih na skupine, prikladne starostnim d 6 b a m učeče se mladine. S tema dvema točkama je najtežji del čitankarjevega posla zvršen; zakaj kako se razvrsti štivo v vsaki posa- 3