Političen list za slovenski narod.
f* p«ltf itreJeMm vtl)*: Z» oelo leto predplačan 1& rid., m pol leta 8 rld xa oetrt leta
t fld.. xa ec mesec 1 fld. 40 kr. T s4HlBlttr»ei]t preJeaisB Telji: Za celo leto 12 fid., za pol leta « fld., za četrt leta t VU., ta en meiec 1 fid. V Ljubljani sa dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo * kr. flarodBin* prejaaia o^raralitvo (adminiitracija) io ekipedicija. Semeniške ulice št. 2, II., 30.
Kunanilk (Iniarati) le iprejemajo In Telji triitopna petit-mta r 8 kr., do m tiska enkrat; 13 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večkratnem ustanji se cena primerno unaajsa
Bokopiii le ne vraijajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17.
Iih«]» TMk dan, iiviemši nedelje in praznike, ob nri popoludne.
^tev. srs.
7 Ljubljani, v sredo 20. novembra 1890.
Letiiili XrVJJJL.
Deželni zbor liraiijslii.
(Petnajsta seja, dne 25. novembra.)
Pričetek seje ob '/»10. uri dopoldne. Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje. Poslanec Hribar in tovariši izroče naslednjo interpelacijo:
.Gospodarska občina Draga v okraji kočevskem ima v svojej posesti velik gozd, v čegar jednem delu je drevje že tako doraščeno, da je zrelo za po-sekanje. Občani draški sklenili so zaradi teaa prodati les iz dotičnega dela gozda in pooblastili so načelnika gospodarskega odbora, župana Turka, da izvrši ta njihov sklep. Pavel Turk dogovoril je vsled tega s tvrdko Lavrič & družba v Trstu pogodbo, vsled katere bi bila ta tvrdka kupila les iz dotičnega gozdnega dela za 39.000 gld.
Načrt te dogovorjene pogodbe nesel je Turk k C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevje kot oblastvu v gozdnih zadevah in pokazavši ga c. kr. okrajnemu glavarju gosp. pl. Thomannu samemu, vprašal ga je, če se smč skleniti definitivna pogodba. Gospod okrajni glavar, vprašavši ga, če bi nameravana prodaja bila v korist občinarjem in dobivši pritrjevalen odgovor, izrazil je, da se more predložena mu kup-noprodajna pogodba skleniti brez skrbi, češ, da gozdno oblastvo nima nič proti temu. Pavel Turk, da bi bil stvari bolje gotov, poslal je k e. kr. okr. glavarstvu še oba odbornika krajnega gospodarskega odbora draškega vprašat, če od gozdno-policijske strani proti nameravani prodaji ni nikakega ugovora, odnosno, če sme dati posekat omenjeni gozdni del. Tudi tema dvema odgovoril je c. kr. okrajni glavar gosp. pl. Thomann isto, kakor Pavlu Turku in ko sta poleg tega zahtevala še pismeno rešitev svoje prošnje, čutil se je c. kr. okrajni glavar gospod pl. Thomann razžaljenega, rekoč, da je njegova beseda pač vredna toliko, kakor jednak odlok. Kmalu na to poslal je v Drago gozdnega uradnika, da zaznamuje drevje, katero bi se smelo posekati.
Pavel Turk, tudi s tem še nezadovoljen, šel je v tej zadevi v Ljubljano k gospodu c. kr. deželnemu predsedniku ter ga je, razloživši mu ugodno
kupno ponudbo tvrdke Lavrič & družba, vprašal, če politično oblastvo ne bode nasprotovalo sklenitvi pogodbe. Gospod C. kr. deželni predsednik odgovoril mu je, da morejo Dragani kupnoprodajno pogodbo skleniti brez skrbi.
Sklenili so torej s tvrdko Lavrič & družba pogodbo o posekanji gozda, vsled katere je bila ta tvrdka opravičena začeti že letošnjo limo sekati drevesa.
Dva meseca potem, ko je bila sklenjena pogodba, prejel je Pavel Turk kot načelnik gospodarskega odbora in kot župan v Dragi od c. kr. okr. glavarstva v Kočevji prepoved, da se ne sm6 v draškem gozdu posekati nobeno drevo in je bila ta prepoved motivirana s tem, da se je dotični del gozda v zmislu gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852 proglasil kot gozd v varstvu.
Dražani prejeli so o sklepu pogodbe od tvrdke Lavrič & družba na račun kupnine 10.000 gld., katere so takoj med seboj razdelili ter za nujne potrebe že porabili. Ko bi sedaj morah teh 10.000 gl. vrniti imenovani tvrdki — katera je vložila že tožbo — prišli bi nekateri njih gotovo na beraško palico. Zato so vložili dne 2. julija 1890 priziv proti prepovedi c. kr. okrajnega glavarstva. Ta priziv, dasi je rešitev njegova — ker se približuje zima — jako nujna, do danes ni še re.šen. Dražani so torej v veliki stiski in v še večjih skrbeh glede na vloženo tožbo kupiteljevo.
Ker visoki c. kr. deželni vladi ne more biti do tega, da bi materijalno uničila celo občino, katera je v minohh letih brez tega trpela vsled raznih ujim in ker se je kupnoprodajna pogodba s tvrdko Lavrič & družba sklenila še-le po prejšnjemu dovoljenji — če tudi le ustnem — c. kr. okrajnega glavarstva v gozdnih zadevah, vprašamo podpisani:
1.	Je-li visokemu e. kr. deželnemu predsedstvu znano vse tu navedeno; in
2.	ako mu je znano, ali hoče skrbeti za to, da se reši kar najprej mogoče dne 2. julija 1890 od gospodarskega odbora draškega vloženi priziv in da se vzdrži dovoljenje dano Dražanom ustno po
e. kr. okrajnem glavarji v Kočevji in po c. kr. deželnem predsedniku?"
Dr. Papež poroča o načrtu glede preskrblje-vanja vode za občino Ambrus v Suhi Krajini in predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča:
1.	Naj se obrne do prizadetih posestnikov, da se pridobijo potrebna zemljišča in vodne moči za napravo vodovoda, ali brezplačno ali vsaj za najnižjo ceno in se pri tem tudi ozira na §§ 29. in 30. vodu. zakona;
2.	naj potem glede prispevkov vdeležencev, v kolikor ne obsegajo njih prizadeta, v 1. točki omenjena zemljišča, vpelje obravnave;
3.	naj na podlagi omenjenih poizvedeb in obravnav in na podlagi praktičnih načel o potrebščinah za napravo vodovoda stavi novi znižani proračun ;
4.	naj se obrne do visoke vlade za zdatno podporo troškov vodovoda;
5.	naj poročilo o izvršitvi vseh predstoječih točk za to deželno podjetje v prihodnjem zasedanji predloži, oziroma stavi primerne predloge.
Vsi predlogi obveljajo brez ugovora.
Dalje poroča o prošnji cirkniške občine za ustanovo c. kr. okrajne sodnije v Cirknici in o prošnji občin Grahovo, Vlaka, Žirovnica, Bločice iu Lipsenj za ustanovitev lastne občine. Glede prve se jemlje na znanje, da je deželni odbor dotičuo prošnjo poslal justičnemu ministerstvu z najtoplejšim priporočilom, da bi ji ugodilo prej ko mogoče. O drugI prošnji se jemlje na znanje, da je deželni odbor zaradi naprošene nove občine poizvedoval za mnenje občinskega odbora v Cirknici in Starem Trgu, ki sta se pa oba izrekla, da nai se prošnja ue usliši.
Poslanec Višnikar poroča zatem o grad bi novebolnišnicein pove, da .ste prišle za nakup starega bolnišničnega posestva dve ponudbi, ena od preč. knezoškofa, ena od g. Gorupa, ki oba ponujata 120.000 gld. Ker pa g. Gorup poslopje podari
LISTEK.
Nekaj o umetnem vezenji cerkvenih paramentov.
Zadnje dni imeli smo priložnost videti nov prt, katerega je za dobrepoljsko cerkev izdelala naša rojakinja gospa M. Hlavka, učiteljica na ženskem oddelku obrtne šole v Ljubljani. Načrt tega prta in njegova izvršitev napotila sta nas, da o prtu samem in o nakrasovanji cerkvenih paramentov sploh nekaj več izpregovorimo. To pa zlasti zaradi tega, ker se nam priložnost daje, že dolgo gojeni misli o sedanjem lepotičenji naših cerkva malega duška dati.
Naris bordure prtove povzela je gospa Hlavka iz Verstail-ove zbirke srednjeveških cerkvenih orna-mentov. Že to nas je kaj prijetno iinenadilo. Sestavljena pa je nepreširoka bordura iz večkrat se ponavljajočega presv. imenoznaka Jezusovega, iz katerega se vsakokrat na levo in desno v sbkovito zaviti Črti popenja vejica s peclji, listi, popki in cveticami. Crke so gotične. One in pa vejice s popet-nieami vezene so s zlato nitko. Vse drugo je tako-imenovano .slikanje z iglo". Ali to slikanje treba je videti! Ne v^m, komu bi se bolj čudili, ali stro- '
gemu slogovanju rastlinskih peres, ali blagodejni uvrstitvi barv in njih najnežnejšemu vtrjevanju. Pozni se pri vsakem ubodu, da se je gospa Hlavka več let na Dunaji šolala. Barve so sicer mnogovrstne, vendar nobena ne .kriči", nobena pa tudi ni pretemna. To vse se popolnoma vjema z namenom, ki ga ima oltarni prt, in smelo trdimo, da je v tem prtu izražena prava cerkvena umetnost.
To pa je ravno — cerkveni duh, ki veje iz prta, — zaradi česar tako obširno govorimo o njem. Z obžalovanjem zapažamo namreč, da se, kakor pri nekaterih drugih cerkvenih stvareh, tako zlasti pri nakrasovanji cerkvenih paramentov še vedno vriva ono posvetno lepotičenje, ki popolnoma prezira značaj in bistvo starodavne cerkvene umetnosti in nasprotuje točnim cerkvenim določbam, kakoršne so zlasti .Sacra rituum congregatio" iu .Instructiones fabri-eae et suppellectilis ecclesiasticae". Kakor bi bil oltar salon in mašnik modni vzorec, nahajajo se še vedno okraski, ki se kar nič ali le malo ločijo od kateregakoli sovrstnega izdelka za posvetno rabo. Namesto da bi se okrasek podrejal namenu predmeta in tega poveličeval, našopiruje in gizdavi se, kakor bi mu bil namen oči nll-se vleči in ljudi od pobožnosti odvračati. S tem pa nikakor nočemo
reči, da se nalašč cerkev profanuje. Namen imajo ljudje, ki paramente naročujejo in ki jih izdelujejo, brezdvomno vedno dober; ali bodisi, da ne poznajo cerkvenih določb, bodisi, da se jim je pravi čut za cerkveno umetnost poizgubil, segajo po modnih stvareh in prinašajo tako nevede iu nehote posvetnost v svetišče. Saj je pri cerkvenem petju ravno tista bila in je po nekaterih krajih še, kamor ni še segel vpliv cecilijanskih društev. Napevi, prikladni posvetnim pesmam, bili so v navadi, in čim večji je bil praznik, tem okroglejše in poskočnejše so bile pesmi. Nevednežem se je to morebiti lepo zdelo, ali veščaka je bolelo srce, ko je videl, kako je prekrasno pravo cerkveno petje pozabljeno. Bogu hvala, petju so že nastopili boljši časi, odkar cecilijanske družbe razvijajo blagodejno svoje delovanje.
Jednako bi pa trebalo pri cerkvenem okraše-va.nji storiti odločen korak, da bi se preprečilo lepotičenje, ki nasprotuje vzvišenemu namenu cerkvenih paramentov. Trebalo bi razširiti znanje cerkvenih določil; trebalo bi opozoriti ljudi na pristno cerkvene izdelku iz boljših prejšnjih, zlasti srednjeveških časov, ko se je še gojila prava cerkvena umetnost; trebalo bi pred vsem podajati pristnih vzorcev, da bi se neposredno ljudem ukus čistil in blažil. —
mestu ljubljanskemu, da ga porabi za obrtno šolo, za katero tudi dežela plačuje del stanarine, ki potem odpade, se je finančni odsek odločil za ponudbo OorupoTO, dasi mu je bilo naznanjeno, daje knezoškof pripravljen še več ponuditi, ker bi se moglo na višjo ponudbo le tedaj ozirati, če bi bil višji znesek primeren ceni poslopij. Konečno obveljajo naslednji predlogi finančnega odseka brez ugovora;
1.	Ponudba gospoda Josipa Gorupa, da kupi sedanje deželno bolniščuo poslopje z vrtom za 120.000 gld., se sprejme ter se deželnemu odboru naroča, da nemudoma sklene definitivno pogodbo z g. Jos. Gorupom v zmislu njegovih ponudb. Deželni odbor se ob enem pooblašča, da sme del posestva odstopiti kupcu, predno se stara bolnišnica izprazni.
2.	Deželni odbor se pooblašča, da proda hišo št. 42 ua Poljanah, v kateri se nahaja infekcijska bolnišnica, družbi sv. Viucencija za ponudeno svoto 8000 gld. To posestvo je pa še le tedaj izročiti kupcu, ko se dodela nova infekcijska bolnišnica.
3.	Pogodba z arhitektom K. AVaidmanuom o nagradi za napravo načrtov in sestavo proračunov za novo bolnišnico v zuesku 3500 gld. se potrjuje.
4.	Deželni odbor se pooblašča, da leta 1891. prične zgradbo nove bolnišnice po načrtu arhitekta K. "\Vaidmanna s proračunjenimi troški 320.000 gld., za katere je zagotovljenih:
a)	skupilo za staro bolniško posestvo v znesku 120.000 gld.
b)	za bolniško podružnico hišna št. 42 ua Poljanah v znesku 8000 gld.,
c)	od kranjske hranilnice obljubljena podpora 60.000 gld.,
d)	od mestue občine ljubljanske dovoljeni prispevek 36.000 gld.,
e)	po deželnem zboru v seji dne 18. novembra leta 1889. iz deželnega zaklada privoljeui do-
. jiesek 100.000 gld., kateri se ne sme prekoračiti.
5.	Načrte K. \Vaidmanna je natanko pregledati in stavbo oddati konkurenčnim potom.
6.	Za stavbinske troške v prvem letu dovoljuje se razven od mestne občine in kranjske hranilnice zagotovljenih in na to leto spadajočih prispevkov in skupil za prodano bolnično poslopje in za podružnico na Poljanah kredit v znesku 30.000 gld. iz deželnega zaklada.
7.	Za zgradbo infekcijske bolnišnice v znesku 20.000 gld. in za razširjatev stavbinskega prostora v znesku 5000 gld. dovoljeni kredit se vzdržuje za leto 1891.
8.	Za sklepa, tikajoča se prodaje deželne bolnišnice iu podružnice na Poljanah (točka 1. in 2.) pridobiti je Najvišje potrjenje.
Po predlogu barona Š v e g e 1 j n a izreče se gospodu Gorupu za njegovo darilo tudi zahvala deželnega zbora.	_
Iz lirvatskeo:a sabora.
(Izviren dopis.)
Naš sabor je prošli teden prav marljivo zasedal ter razpravljal novo postavo o komasaciji zemljišč.
Kdo pa naj bi vse to storil? Da ob kratkem povemo, kar mislimo: osnovalo naj bi se para-mentno društvo, katero naj bi za vse to skrbelo. Kakor neguje cicilijansko društvo pravo cerkveno petje, tako naj bi paramentuo društvo skrbelo za razširjevanje onega umetnega vezenja, katero se povsem slaga s cerkvenim duhom. Nekako središče naj bi bilo, odkoder bi izhajali pravi nauki, kjer bi se na večkratnih razstavah vzorna dela razkazovala, kamor naj bi se zatekali naročevalci, ho-teči pristno cerkvenih izdelkov. Težko to ne bi bilo; saj v drugih narodih že davno posamezniki v tem smislu delujejo. Veščih močij, — teoretično in praktično izobraženih, — in pa požrtvovalnosti nam tudi ne manjka. Vspehi ne bi izostajali; ti pa bi najlepše povračevali ves trud.
Slovenci smo zadnja leta neizmerno napredovali. Veda in umetnost začele sta se tudi v nas gojiti; skoro za vsako stroko imamo že svojce, ki na lastnih nogah stoj^ in vspešno tekmujejo s tujci. Ali bi bilo odveč, ko bi tudi pri umetnem vezenji cerkvenih prtenin in svilnin reči mogli ne samo: to je pravo, ker se vjema z umetnostnimi načeli in cerkvenimi določili, ampak tudi: to je naše, to je sad slovenske probude?	—f.
Ker je ta postAva ta našo zemljo velike važnosti, kedaj in kako bi se imela iivršavati, uprla se je opotieija z vso silo proti njej v tej obliki, kakor je zdaj. Gltvni govornik oposicije je bil dr. Frank, ki je tefflfljito dokazal, da je ta postava za naše od-Doš^e Btprikladua in da je sploh na njo zdaj pre zgodi^ ie misliti. Že poprej je prof. Bestjenski v^Obz." stvarno in mirno razpravljal o tej postavi ter prišel do zaključka, da nam more postava v tej obliki le škoditi ne pa koristiti. Odbor, ki jo je sestavljal, se ni oziral niti najmanje na naše odnošaje, marveč vsprejel je večjidel take postave ii nemških dežel, kjer so popolnoma drugi odnošaji kakor pri nas. Vrh tega pa je v tej postavi dovoljeno, da se mora ko-masirati zemljišče, če zahtevt v dotičnej občini le jeden posestnik, ki ima več zemlje nego ostali. Iz tega sledi, da so manjši posestniki prodani na milost in nemilost dotičnega veleposestnika, kajti le-ta bode zopet gledal, da dobi najboljša zemljišča. In pri tem bode trpel zopet le kmet. Zraven tega bo moral pa še vsak posestnik za posel plačati oblasti, ki bode komasacijo iz vela.
Na Nemškem in dragod plača država sama take troške, pri oas pa ubogi kmet, kakor da bi bilo pri nas večje blagostanje kakor v naprednih zemljah. Kaj niso taki možje zares graje vredni, ki kmetu le naklado na naklado nalagajo, brez katerih bi mogel biti? Ni dolgo temu, da so pri nas zadruge razrušili, kar je ndrod v nekaterih krajih popolnoma upropastilo, in zdaj hočejo s to postavo zadane rane zaceliti, pa jih bodo le še večje storili. Zatorej se naša opozicija ni zastonj ustavljala tej postavi ter dokazovala, kako škodljivo bo delovala na narod, če se sprejme takšna, kakoršna je predložena. Ali bilo je vse aastonj. Večina je postavo vsprejela v generalnej debati in ta teden jo bode tudi v specijalnej. Ni nam mogoče tukaj razpravljati o vsakem govoru posebej, samo nekaj hočemo omeniti. Objektivni poslušalec teh razprav mora opaziti, kako prežimo ravna vladina stranka z opozicijo. Vsakega govornika od opozieije neprestano moti ter njegov go»or persifiira, mesto da mu njegove trditve zavrne. Pa še več. Kar norčevati so se-račeli iz govorov opozicijonalnih pravi mameluki vladini, katerim seveda ui stalo do drugega, kakor do njihovega trebuba. To je silno- žalosten poja>v v našem saboru, posebno v novejšeoD času, ko so Madjari začeli zahtevati od nas nen»ogoče 'stvari. Ali takšni zastopniki »o pripravni ustreči njim v vseb njihovih zahtevah ter je nevarnost tem večja za našo samostalnost. Taki ljudje ne poanajo nič več niti osob-nega niti narodnega ponosa, so pravi sltige onih, s pomočjo katerih so prišli v sabor. Iz takih pojavov moremo skliepati le še na bolj žalostno prihodnost.
Razven omenjene razprave je bila važna interpelacija poslanca dr. Vrbaniča gled^ arhivalnih spisov, katere je bil ban brez znanja in dozvole sabora odposlal pred petimi leti v Budimpešto. Takrat že je sklenil sabor resolucijo, da ima ban povrniti vse spise, ki se tičejo Hrvatske, iz bndimskega arhiva. Ali to se še do zdaj ni zgodilo. Omenjeni poslanec interpelira vlado vsako leto radi tega, ali ban še do zdaj ni ničesar odgovoril. Bržkone bo tudi zdaj moičal, vsaj ga nobeden na odgovor ne sili, kajti večina sabora je zadovoljna, odgovori on ali ne. In četudi nepovoljno odgovori, da ne bodo spisi povrneni, bo večina sprejela odgovor na povoljno znanje. Na tak način iedaj ni potrebno odgovarjati. Mej tem pa bodo važii spisi za hrvatsko zgodovino v Pešti zadržani, iu če bo hotel kateri naših zgodovinarjev kaj pisati, bo moral potovati v miadjarski arhiv. Radovedni smo, če bo dobil za to tudi kakšne dnevnice, kakor članovi regnikolarne deputacije. Mogoče bi bilo, ko bi pisal zgodovino v madjarskem smislu.
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. novembra.
^otranl« de:kel«.
Novo politično stranko na Češkem osnovalo je onih dvanajst staročeških poslancev, ki BO izstopili iz tega kluba; imenuje se „prosta združitev". Načelnik jej je dr. Skarda. Nova stranka bode nekako v sredi med staro- in mladočeško ter se ji bodo gotovo priglasili novi zmernejši udje obeh dosedanjih klubov. Dr. Rieger bode najbrže popustil politično polje, na katerem mu je cvetelo nekdaj toliko cvetja in zorelo toliko sadja, ki pa sedaj vsled mladočeške agitacije zdnj nima skoro drugega, uego truje iu osat.
V koroškem deielnem »boru so premenili deielni zakon, po katerem le ima v vsakem okraji s okrajnim šolskim svetom osaovsti meSčauska iola, ter zahtevajo v prihodnje za osnovo take šole dovoljenja deželnega zbora. Vidi s», da nikjer nimajo posebne sreče z mešisnskimi šolmi, sa katere so se zadnji čas tudi Slovenci jeli tsko zelo ogrevati. — V deželni odbor so bili volieni: iz veleposestva dr. Ubl; iz mest in trgov Hinterbitber; ii kmetskih občin poslane« Hoch, in is cele ibornice poslanec pl. Hillinger. — Slovenci, kat«rih je tretjina vseh prebivalcev na Koroškem, tudi tukaj, kakor na Štajarskem, nimajo nobenega deželnega odbornika, dasi plačujejo dobro tretjino vseb deželsilk davkov. Tako se Slovencem godi po raznih kronovinah, in vendar se pogosto čuje, koliko se imajo Slovenci zahval ti sedanji vladi. Reči moramo, d* niti tega nismo dobili, kar nam gre po zakonu, kr zahteva strogo jednakopravnost za vse avstrijske-narode.
TnanJ« drtaT«.
Srbija. V opozicijasalnih krogih se sHši, da namerava opozicija vložiti v skupščini adresni načrt, v katerem posebno napada vladno vnanjo politiku. — Kakor se čuje, osnovala bode angleška vlada v Belemgradu trgovinski muzej za uvažanje iu izvažanje. — Skupščini je definitivno sprejela poročilo verifikacijskega odseka.
Rusija. Kakor pišejo srbski listi, namerava ruska vlada osnovati v Niši ruski konzulat. — „Not. Vr." poročajo, da se je Perzija zavezala nasproti Rusiji zgraditi cesto iz Rašta v Teheran ali pa da bode dovolila ruskim podložnikom zgraditi železnico iz Rašta v Teheran in iz Astaraha v Audebil. Nadalje bodo plule ruske ladije svobodno po reki Muerdal in osnovalo se bode več ruskih konzulatov v Perziji.— Tu se je zopet pokazalo, kako vpliva ogromna Rusija na azijske države; vse vprek iščejo njene naklonjenosti in prijateljstva, zakaj s takim orjakom ni dobro v nesporazumljenji živeti.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča ,Pol. Corr.": Povodom obietnice dneva v Dragomanu so bili povabljeni vsi častniki k velikemu obedu v kneževi palači. Prine Ferdinand jo pri tej priložnoati napil bolgarski arnaadi. Vodja vojnega ministerstva. Petrov, je pa napil princu Ferdinandu. Armada bode morala — rekel je Petrov — še mnogo storiti, da bo zadovolila lojalnim željam bolgarskega naroda. Armada bo videla v knezu zmirom svojega vrhovnega poveljnika, ki bode vodil deželo in armado k srečo-nosnemu cilj«. Vsi orožja zmožni Bolgarje so brezmejno vdani svojemu knezu Ferdinandu.
Frmhcija. Povodom prihodnjih predavanj v fiiotehoiškem društvu je Jules Ferry govoril in poudarjal, da je razširjenje šol najboljše sredstvo za rešitev socijalnega vprašanja. — Da, a le tedaj, če bodo osnovane na verski podlagi, drugače pa nikakor ne. — Povodom amora ruskega generala piše ,Estafette" : Nedopustno je, da se pod zašči-tsom gostoljubnosti, katero naklonimo begunom iz* vseh dežel, gode pri nas-zločini, kakoršnega je žrtva ruski general Seliverstov. V Belgiji mora vsakdo4 kdor hoče tam bivati, izkaaati policiji autentična. pisma o svojej istovetnosti in pomočkih. Še le po daljši preiskavi se iBU: dovoli bivanje v Belgiji; če pa ni policija zadovaljna z vspehom svojih preiskav, požene tujca meni nič tebi nič preko- mej. Tako moramo tudi pri nas postopati. Pariz ae sme postati pribežališče vsakovrstnih hudodelcev vseb evropskih držav. Pač smešno bi bilo odi uas, da bi sprejemali izvržke vseh drugih narodov, ko skušamo vendar še sami sebe očistiti takih zločincev. Ne le javna nravnost, marveč ludi skrb, da si ohrasimo naklonjenost in prijazne razmere drugih držav, nas oponainja, da se zavarujemo pred tenai izvržkii"
Švica. V mesta Basel je ljudstvo odklonilo proporcijonalni volilni način za veliki svet. V stanovski svet je bil izvoljen prostomiSljak Goetbisheim. Mesto ZiiricL je izvolilo v ožji volitvi socijalnega demokrata Vogelsangerja v nirodai svet. To je je-dini vspeh adrodnib demokratov pri volitvah v ndrodni svet.
Nizozemsko. Dne 24. novembra je- izšla pro-klamacija nizozemske kraljice - regentinja v imena maloletne kraljice Viljemine. Kraljica - regentiD.ja omenja v njej izgubo ljubljenega soproga (Viljema 111.), kateri je viival ljudsko spoštovanje skozi 41 let ua kraljevem prestolu. Ves ta čas pa so, hvala Bogu. vladala ua Nizozemskem mir, sreča in blagostanje. Krona preide na njegovo hčer Viljenaino. „Naj bi njen prestol," — glasi se nadalje v pro-klamaciji, — „našel trdno podporo v zvestobi in udanosti podlužnikov in Vsegamogočni uslišal molitev za novo kraljico ter jo vzel v svoje varstvo. Kot regentinja za ddbo kraljičine maloletnosti določena, sprejemam nalogo v trdnem zaupanji v Boga, katerega prosim, da bi ž njo zagotovila srečo dežele in naroda in utrdila kraljestvo nizozemsko."
Izvirni dopisi.
Iz Sore, 23. novembra. (Blagoslovljenje povekšanega pokopališča.) Ko se je leta 1884. Kradila nova farna cerkev dokaj večja od stare, se je v isti meri /.manjšalo pokopališče, ki je stalo pn cerkvi, tako, da ni več zadostovalo številu
dni. Treba je bilo misliti, kako pokopališče raišinti, kajti na griča pripravnega prostora iskati, je težavna reč. Ni kazalo drazega, kakor na treh straneh na-praviti močno ozidje, ki bo zmožno držati nasato zemljo. Delo je bilo sieer zelo, zelo težavno in nevarno, kar je labko nmevno, kajti pod starim ozidjem se je delala nova škarpa — vendar se je s pomočjo božjo srečno brez najmanjše nezgode v petih mesecih dovršilo. Ko se bo čez nekaj let staro pokopališče I novim s poravnavanjem zemlje spojilo, bo dobilo lepo lice, proti severa bo nekoliko nagnjeno; poravnavanje se zdaj še ne smč vršiti zastran ša ne popolnoma strohojenih mrličev. Tudi pot je zložno speljana, da ne bo treba s težavo po njej lezti, kakor poprej, vzlasti po zimi, ko ni bilo nič gotove stopinje. 23. t. m., zadnjo nedeljo po binkoštih, smo imeli slavnostni dan; počastil nas je namreč stolni župnik in dekan za ljubljansko okolico visokočast. gosp. Janez Flis, ki je z dovoljenjem prevzvišenega knezo-škofa pridjano pokopališče slovesno blagoslovil v spremstvu č. g. K. Lapajneta, o. Angelika, ki je bil za koralnega antifonatorja, o. Gabriela, o. Alfoosa, kapucinov iz Loke in domačega č. gosp. župnika. Jako ganljive obrede ima cerkev pri blagoslovljenji pokopališča; stari in mladi 80 pazno sledili gospoda dekana pri sv. opravilu. V dobro premišljenem izvrstnem nagovoru v novi letošnje poletje pobarvani cerkvi je gospod dekan zbranemu ljudstvu razlagal visoki pomen teh lepih obredov in nato je bila slovesna sv. maša. Slavnost je jako povzdignilo lepo petje v cerkvi, katero so vrlo izvršili domači pevci in na pomoč so jim prihiteli gg. pevci iz Smlednika; uaj jim bo po tem potu prisrčna zahvala izrečena! Kako težavno je peti v cerkvi brez orgelj — kojih še nimamo in tndi v stari cerkvi jih ni bilo —sorški farani še niso bili tako srečni, slišati mili glas orgelj v svoji farni cerkvi — ve le tisti, ki skuša. Dobri Bog naj nakloni blagih dobrotnikov, da bi k letu še prostor okoli cerkve mogli poravn iti in dohod k cerkvi vrediti, da bi mogli v letu 1802. praznovati veselo, veličastno posvečevanje!
Ritn, 21. novembra. Težko je pisati o političnem položaji, osobito sedaj pred volitvami. Ce napišem najnovejše dogodke, izvedeli jih bodete itak vsaj en dan popreje po telegramih iz večih časnikov, če govorim o današnjem stanji volilnega boja, dojde vam poročilo še le po izvršenih volitvah. Težavno je torej dopisniku iz daljnih krajev zanimivo poročati. Vendar česar so danes in včeraj vsi časniki polni, zakaj bi vsaj čez par dni tudi .Slovenec" ne omenil? Dolgo časa je Crispi molčal. Vsaj pred štirinajstimi dnevi je .Germania" pripovedovala, zakaj se italijanski prvak tako trdovratno izogiba vsakega ravnila pred volitvami. Že takrat je napovedovala, češ, ko se srečata s Caprivijem, tedaj bode Crispi stopil na noge samozavestno in potem bode oddal svoja vodila v voHIno borbo. Tako se je tudi zgodilo. Komaj se je poslovil od svojega severnega kolege, že je razpršil v Turinu vse zapahe svojega ustja, ter na ves glas razvil program za bodoče zasedanje v govoru, o katerem trdi .Osservatore Romano", da je morda manj zavit memo vseh, kolikor jih je doslej izustil, vendar pa tako negotov, kakor vsi drugi. Kake posledice bo imel, tega pač danes še ni mogoče omeniti. Toliko pa je gotovo, da se v Rimu za volitve vsaj po zunanje silno strastno dela. Ni mi v mislih pojasnjevati, kdo ima največ upanja do zmage, niti katera stranka močnejše dela in agituje. Toliko je gotovo, da verni katoličani, svesti si gesla svojega vodnika, ne pojdejo na volišče. Ali da bi se le premalo ne vdeleževali volitev ter bi se s tem ne kazala neka mržnja do sedanje vlade, razpisali so jih za nedeljo. Takrat imajo delavci čas in jih je najložje dobiti. Pri raznih strankah je v mestu kakor Rim tudi težko ločiti posamne kandidate. Vem, da bi vam ne poročal nič zanimivega, ako bi pisal, da je delavcem priporočen Baldassarre Odescalchi, katerega neki plakat popisuje kot Rimljana po rodu in po srci, voljnega, omikanega, postrežljivega, nezavisnega, vedno vnetega za blagor delavcev. Toda kaj hočem pisati nadalje ! Živahna domišljija in bujna južna vročekrvnost govori iz vsakega povabila na vogalih ulic. To pa to; v tem 80 si pač mojstri ti Italijani: po ulicah znajo agi-tiratl. Na vseh mogočih krajih vidiš vabila. Tu kličejo dijaki iz vseučilišča v posvetovalne zbore, tam se vabijo delavci v skupen pogovor, ondi zopet velikansko priporočilo ongavega kandidata. Kot zagotovilo zaupanja je spodaj podpi.sanih več kot sto imen, češ, to bo bolj bodrilo volilce. Čudno! Ne samo vo-
lilce, tudi take, ki nimajo voUlne pravice, javno vabijo za — vabnike. Sploh do plakatov imajo posebno veselje. In kako lepodoneče znajo vabiti! Pri nas na Slovenskem zadnji čas kandidati tudi radi obljubijo kaj več, kakor jim je storiti mogoče. Železnice in obrtne šole ponujajo — pa kaj je to proti laškim obetom! Vendar pa moram reči, da se ljudstvo tu ue zmeni za take očividne obljube. Priča sem bil, ko se je na več krajih prilepljalo, pa menite, da se je kdo za to zmenil? Pri nas ljudje veliko rajše verjamejo. . . Morda pa imajo Lahi drugo skušnjo; vsaj zadnja leta so jih mnogo podučila.
Vr.u stopnic, ki peljejo na kapitol, so pred nekaterimi meseci mestni očetje utaborili v železen kurnik — volkuljo: znamenje rimskega mesta. Ce ni mnogo ljudi blizo, samotna žival popoldne malo počije pod košato senco pinije. V nedeljo pa bode sigurno nemirno tekala sem in tje tik železne svoje ograje. To bo gledalcev!. . . Prepričen sem, da premnogo volilcev bo bolj z veseljem ogledovalo potuhneno žival, kakor pa pokladalo z žuljavo roko glas v volilno skledo.
Dnevne novice.
(Ugovor) proti sklepu deželnega zbora štajar-skega, da se poostrijo kazenske določbe za celjsko mesto, je podpisalo 114 Celjanov, kateri imajo pravico vohti, med temi 52 hišnih posestnikov. Oporoko 80 odposlali na c. kr. namestnika v Gradec.
(Gosp. prof. Anton Bezenšek) v Plovdivu v Bolgariji poslal je po g. S. Janežiču v Celovcu 5 gld. »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Danaji". Srčna hvala!
(Naš rojak, g. Janko Savs) bil je pretekli teden promoviran doktorjem vsega zdravilstva na dunajskem vseučilišču. Vsled tega čestitali so mu ne ' večjim veseljem izpolnjeval
samo .Slovansko pevsko društvo", katerega zvesti član je bil ves čas svojega bivanja na Dnnaji. temveč tudi .Slovenski klub" in od mnogih zasebnih stranij.
(.Slovansko pevsko drnštvo" na Dnnaji) ima v nedeljo dn4 30. novembra v dvorani glasbenega društva svoj adventni koncert, pri katerem se bo pela najnovejša imenovanemu društvu posvečena skladba g. A. Forster ja .Ljubica", besede Paglia-ruzzi-Krilauove.
(Ir Hrenovic) se nam poroča: Pivčanom in obiskovalcem Nanosa je znana cerkvica sv. Bricija, ki kakor orlovo gnjezdo tiči v strmo vi tem bregu pod vrhom sivega Nanosa. Pred nekaj časom je bil ta hramček božji od požrtovalnih Strancev čedno prenovljen. Dne 9. t. m. pa bila zadela cerkvico kmalu velika nesreča. V pečinah nad cerkvijo se je utrgal skaloviti plaz in mogočne, več kubičnih metrov debele skale so se drvile navzdol. Ali naval se je čisto nepričakovano ravno tik cerkve izognil zidišča. Ko bi skale zadele v cerkev, gotovo bi bila sesuta in odnešena v doHno. Stranci so jako veseli, da je Bog obvaroval njim jako priljubljenega .svetega Brica".
(V Admontn) na gorenjem Stajarskem je umrl v slavnoznanem benediktinskem samostanu ondotni opat dr. Guido Scbenzl, mož plemenitega značaja, učenjak vzlasti v naravoslovnih vednostih. Naj v miru počiva!
(Poštni nradniki) v Lincu zbrani sklenili so prositi državni zbor za zboljšanje plač. Žele namreč, da se na novo ustanovi službe nadoficijalov, da se uradniki zadnjih treh plačilnih razredov jednako razdele, da se jim dod4 letnih 120 gld., in da se praktikantom zviša adjutum od 300 na 400 goldinarjev.
(Grozna nesreCa.) Iz Sveč na Koroškem se nam poroča: Dn6 14. novembra t. 1. je hotel posestnik Voltej Einspieler, brat župnika in poslanca Einspielerja, v svoji pašti lan sušiti. Lan je bil pa že precčj suh in se je uuel iz neznanega vzroka. Posestnik je poskušal ogenj pogasiti, pri tem ga je pa dim skoro zadušil in obleka je začela na njem goreti, da se je brez zavesti zgrudil pri vratih, skozi katere prej ui brž našel izhoda, ker je bila soba z dimom napolnjena. Ce bi mu ne bile prihitele na pomoč dve ženski, bi bil revež popolnoma zgorel. Vsled opeklin je umrl čez 36 ur britkega trpljenja, katero je voljno prenašal. Rajnki je bil pošten iu vesten gospodar. Pri volitvah je stal zmiraj na naši strani in ni se bal nobene zamere. Zapustil je mlado vdovo in tri otroke. Pogreba se*je vdeležilo mnogo žalujočega ljudstva. Bog mu daj večni mir in pokoj! Vsi, ki smo ga poznali, mu bodemo obranili blag spomin!
(Deielni zbor itajarski.) V 22. seji deželnega zbora je poslanec Vošnjak izročil prošnjo, naj se zgradi železnica Orobelno-Slatina ter prosil, naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru v odobrenje, ker je odsek za železnice dovršil svoje delovanje. Predlog je bil vsprejet. Na to je sledilo poročilo finančnega odseka o delovanji deželnega odbora glede na zavarovanje. — Cesarski namestnik naznanja, da je vlada z ozirom na zavarovanje notranjih dežel in vnanjih držav zbrala podatke in bo lahko v kratkem podala predlog v zbornici. — Predlog finančnega odseka se sprejme. — Potem je bilo podduo poročilo deželno-kultnrnega odseka o predloga poslanca Pose b a in tovarišev, da se osnuje deželno-kulturni svet, oziroma polje-delstvena zbornica. — O tem poroča poslanec Kottulinskj, ki naposled predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da vprašanje o osnovi deželno-kulturnega sveta pretresa, poizveduje, kake posledice ima taka naredba v drugih deželah in naposled v deželnem zboru pri prvem zasedanji predloži predlog z ozirom na osnovo deželno-kulturnega sveta. — Po nekaterih pomislekih poslanca Vošnjaka je bil ta predlog vsprejet. — Potem je sledilo poročilo zdravstvenega odseka o predlogu deželnega odbora o postavnem načrtu gledč uravnave zdravstvenih služb v občinah. — Poslanec Jerman v imenu odseka priporoča odlog vladnega predloga iz načelnih in finančnih razlogov. — Ko je bilo pod&nih in vsprejetih še nekaj drugih predlogov, vstal je deželni glavar in za njim vsi poslanci ter opomnil, da je deželni zbor završil svoje delovanje v hvale vredni slogi. Zato mora govornik izreči deželnemu zboru najtoplejšo zahvalo, istotako za jednoglasno volitev deželnega odbora. To splošno zaupanje bode močno navduševalo deželni odbor, da bo svojo nalogo še z
Deželne finance so popolnoma zavarovane, tako da je bilo mogoče oskrbeti vse potrebno, ne da bi bilo potreba povekšati deželne davke. Davke povekšati je skoro nemogoče, to naj pomni vlada, ko bi zahtevala denarja od dežele. Deželni glavar je omenil sklepov z ozirom na zgradbo železnic in opomnil, da je deželui zbor s tem srečno rešil veliko nalogo. Na tej podlagi de-I luje se lahko naprej za razvoj in napredek de-' žele in sicer tembolj, ker bo vlada deželo podpirala in ker se sme upati, da bo Nj. veličanstvo cesar ohranil deželi svojo očetovsko milost in naklonjenost tudi v prihodnje. Na to so sledili navdušeni hoch-' in slava-klici. S tem je skleneno prvo zasedanje ' sedmega deželnega zborovanja, i (Beneška Slovenija.) Znano je, piše .N. S.", da je italijanska vlada ustanovila v Št. Petru slovanskem žensko učiteljišče, ki vzgaja učiteljice za tužno našo beneško Slovenijo. Da so šole čisto italijanske ter da je vlada v malem St. Petru ustanovila rečeno učiteljišče jedino le v namen, da bi čim prej poitalijančila beneško Slovenijo, tega nam gotovo ni treba še posebej poudarjati. — Ali italijanskim šolnikom in politikom se zdi, da njih učiteljice še vse prepočasi širijo italijanstvo po slovenski Benečiji; zato jih od časa do časa še posebej vspod-bujajo ter jim nalagajo, naj z večjim vspehom trosijo italijansko kulturo in italijanski jezik med slovenskim ljudstvom. Tako se je zgodilo tudi dn^ 31. oktobra t. 1. pri učiteljski konferenci v Št. Petru, pri kateri je nadzornik vspodbujal svoje verne in pokorne učiteljice, naj v šoli pridneje poučujejo italijanski jezik, zunaj šole pa naj z ljudstvom govore le italijanski, kajti tako se slovensko ljudstvo najbolj privadi italijanskemu govoru ter bode polagoma opuščalo svojo .b a r-barsko govorico". Učiteljice so se izgovarjale, da z ljudstvom ne morejo še govoriti italijanski, zlasti više v gorah ne, ker ne pozna drugega nego svoj slovenski jezik. Nadzornik jih je pa zavrnil, da se je on sam že večkrat prepričal, da ljudstvo razume tudi italijanski, kajti kamorkoli je prišel pri nadzorovanju šol in je vprašal italijanski n. pr.: kam drži ta ali ona cesta? ali: kje je šola? — vselej so mu znali lepo povedati in odgovoriti. Na to so učiteljice obljubile, da bodo z ljudstvom le italijanski govorile. Potem so učiteljice kot glavni vzrok slabim vspehom poitalijan-čevanja tožile duhovščino, ki uči krščanski nauk s slovenskimi katekizmi. Nadzornik je pokimal z glavo in je dejal: .To je res žalostno! Poskrbeti bo treba, da se bodo otroci tudi krščanski nauk učili z italijanskimi katekizmi." Voditeljica šentpeterskega učiteljišča se je na to ponudila, da iiode govorila z domačim gospodom župnikom, naj
bi dovolil da bi se krščanski nauk poučeval v šolah, šentpeterske župnije v italijanskem jeziku ter naj bi vplivtl na to, da bi se zgodilo tak6 tudi v sloven-8Kih šolab šentlenarske in drugih župnij. Koneino je dejala: ,Učiteljice, m^ moramo položiti prvo skalo italijanstvu r slovenski Benečiji, da se bode po teh gorah, če ne prej, vsaj v sto letih razlegal in odmeval le sladki naš jezik italijanski I" — Tak6 se deluje za potujčenje 40.000 Slovencer koncem prosvitljenega 19. stoletja in to v državi, ki je navstala jedino z močjo ljubezni do narodne svobode in narodnega jedinstva! — Trdno smo prepričani, da prečast. gospod šentpeterski župnik ne bode rabil svojega vpliva in svoje moči proti slovenskemu našemu ljudstvu na Beneškem ter ne bode deloval za namene italijanskih šolnikov in politikov, da bi se slovenski katekizmi zamenili z italijanskimi. Ko se črnim zamorcem oznanjuje beseda božja, godi se vselej v njih jeziku — zakaj bi ne smeli biti te dobrote deležni tudi naši beneški Slovenci? Pomenljivo pa je pri tem še to, da bi ista vlada, ki na vse mogoče načine kljnbuje katoliški cerkvi, ki je krščanski nauk izključila iz šol, ako ga stariši iz-
zbor. 2. »Slavnostni govor". Govori g. dr. Matija Marko. 3. a) Aimč Maillart: Arija Bože iz opere ■„PušiavnikoT zvonček". Sopran-solo, poje gospica ' u''"« 9.
Umrli ko:
23. novembra Terezija Stular, delavka, 19 let, Vegove
Blaženka Kernic-era. Na klavirji spremlja gosp. V. Pfirster. h) Iv. pl. Zaje: ^Domovini i Ijnbavi". Sopran-solo, poje gospica Blaženka Kernic-era. Na klavirji spremlja g. V. Pčrster. 4 • ,, Čveterospev, pojo člani slav. .Slovanskega pevskega društva" gg. V. Chladek, J. Stiebler, Fr. Skfivanek, Al. Stejskal. 5. A. FOrster: Transskripcija „Po jezeru". Svira na klavirji g. V. F6rster. 6. a) F. Janda: »Venček slovenskih ndrodnih pesmi". Udarja tam-buraški zbor slav. hrvatskega akad. društva »Zvonimira". Solo g. J. Bartulid. h) SI. Katkic: „Sbogom more". Brač-solo s spremljevanjem zbora. Udarja tamburaški zbor slav. hrvatskega akadem. društva »Zvonimira". Solo g. J. Bartulid. 7. A. FSrster: »Pobratimija". Moški zbor. B) Zabavni del.
Telf^^rami.
Trst, 26. novembra. Deželni zbor je sprejel načrt, v katerem odobrava odloke
I 34. novembra. Marijana Jerovšek, prodajalka loncev, 66 let. Poljanska testa 8, marasmus. — Marija Blaiek, pai-nikova žena, 77 let. Poljanska cesta 57, pljučni emphy8em.
TremeiiMko Hporočlio.
rečno ne zahtevajo, da bi torej ista vlada rada zlo- I ^^l^zrnske konfei-cnce v Oelovol dn6 28. julija rabila celo pouk tega toliko važnega nauka v po- I	zgradbo zeleznicne proge IMvaca-
laščujoče, nečloveške in nekrščanske namene! Ne, v i	^kofja Loka-Celovec cez
take svrhe se ne bodo dale zlorabiti cerkvene oblasti videnske nadškofije!
Karavanke in Rožno dolino.
Praga, 25, novembra. Deželni zbor je
(Izpred sodišča.) Devetintridesetletni krošnjar '	^ in 7 predloga za .leželni
^Fink, doma od Stare Cerkve na Kočevskem, i kulturm svet m odkloml vse predloge manjšine.
Lvov, 25. novembra. V budgetni razpravi je pojasnjeval Rusin Teliszevski. da morajo Poljaki in Rusini vkupno delovati za deželno blagostanje. Če Rusini kedaj ostro govore, ne izvira to iz sovraštva do Poljakov, marveč iz nejevolje zaradi izzivanja nekaterih oseb, ki nimajo pojma za vkupne in-
a M a	Ca.	Stanje		Veter	Vreme	Ih ©■N ■ a t a
opazovanja		zr»komar» T nm	toplomun po C«liijTi			
25	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec.	720 5 7216 722-9	•H 62 37 ;	brezv. sl. szap. n	2imegla oblačno n	r"oo sneg dež
Srednja temperatura 4'2", za 1-6° nad normalom.
DiiiiaiNka borza.
^Tele)^rali•■•nc pororilo.) 26. novembra.
Papirna renta po 100 gi. (s 16% davka) 68	gld.	15 kr.
Srebrna „ o% , 100 . „ 16% „ 88	„	25 .
5% avstr, zlata renta, davka prosta . 107	„	60 ,
Papirna renta, davga prosta......101	,	— ,
Akcije avstr.-ogersKe banke......978	,	— ,
Kreditne akcije .......... 296	„	25 „
London............115	„	30 „
Srebro .. ..........
Francoski napoleond. ...	„	10*',,
Cesarski cekini........... H	„	il '
Nemške marke . ... n6	„
Jožef
je prišel po svoji kupčiji I. 1889. vzpomladi tudi v Ischl. Tu je ostal dlje časa in prodajal tudi k6se. Kdse je dobival na kredit iz Kitzbicbla. Dotična tvrdka mu je pa pošiljala kdse zato brez denarja, ker je Fink naročeval kdse s pismi, na katerih je bilo tiskano: »Josef Fink, Ischl — Telegramm-Adresse: Fink, Ischl." Dotična tvrdka v Kitzbichlu
Stanuje
hotel „StiUlt n ieii" (pri MaUču) štev. 23 in 24, II. nadstropje. ^
je torej menila, da poš,lia blago kakemu stalnemu I	narodov Rusin Romanczuk je j :| Ordinira vsaki dan od 9.do 12.ure |
trgovca v Ischlu. Tako je dobil J. Fink iz Kitzbicbla fO^^^^^J^^ zvestobo Kusmov do vladarske | dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne.
kd,, za 172 gld. 10 kr. vrednosti, katere je pa ko- j	cerkve in j	'Ob nedeljah in praznikih od 9. JJ
.	J K i opomnil, da bi Rusini podali svojo roko Po- j j do Vsi- ure.	i
Ijakom, če bi želeli Poljaki slogo ž njimi. i | Najnovejše Iznajdbe in sredstva v zobo-
čevski krošnjar za nizko ceno razpečal med ljudstvo ter — izginil iz Ischla. Meseca februvarija t. 1. se je prikazal Fink v \Veizu, kjer ima v tamošnjih ulicah občespoštovani trgovec Jožef Fink svojo prodajalnico. Te enakosti imen se posluži prekanjenec, se naseli v istih ulicah poleg Jožefa Finka ter je zopet naročeval blago s pismi z naslovom: „ Josef Fink in Weiz, Herrecgasse Nr. 38." In zopet je
Krumiov (Krumau), 25. novembra. Pri-'	zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi toki Moldave upadajo. V Kali se je sesulo j ;i zobem prikladne.	(lO)
osem hiš in most, ker je bila Olknica na- j ^ 7ai r>« ada ttf, j^mči. rasla. Pet ljudij je utonilo.
Beli Grad, 2fi. novembra. Adresa večine v skupščini izraža zadoščenje, da so srbske
)3 gld. 70 Kr. blaga i"azmere do vseh držav po voljne in prijazne, iupno ceno raiprodal Politiko Srbije odobravajo vse velike države.
dobil prekanieni slepar za 303
z Dunaja, katero je zopet pod kupno ceno razprodal	^ ,
med ljudi. Na to je tudi iz Weiza izginil, vendar	, Docun skupsciiia za to države zahvaljuje,
, , . , ,1 .	. cuti dolžnost, izreči toplo zahvalo Srbov carju
dne 3. avgusta I. 1. ga je prijelo oblastvo blizu Kitzbicbla ter ga odposlalo v Gradec pred sodišče. ; Jožef Fink je obsojen na triletno težko ječo.	i
(Iz Rima) se poroča „Grazer VolksbI.": „V ^ noči mej 22. in 23. novembrom se je dogodil v cerkvi S. Andrea deli« fratte e';'rkveni rop. Slovečo . podobo Matere božje je roparska roka oropala zlate | krone, zlata, srebra in sploh vse olepšave. Podoba ' sama pa ni zelo poškodovana. Tabernakelja in drugih dragocenih svetih rečij se roparji niso dotaknili. , Zločincem še niso prišli ua sled."	i
bratskega ruskega naroda. Car je pokazal, kakor zmirom, tudi v najnovejšem času, svojo naklonjenost do Srbije in srbskega naroda.
Berolin, 26. novembra. Državni proračun 1891/92 zna.ša 1.130,645.888 presežka, za državno armado 25,754.707 več.
Kolonija (Koln), 25. novembra. Poroča se, da so v obrenskih pokrajinah in v Vest-faliji povodni.
Pariz, 25. novembra. Kakor poroča
•	.,GauIois", biva Padlevski zdaj v Bruselji, (Iz Tinjan.) Začetek posojilnice. Dne	j-j^j. ^^ utegne v kratkem prijeti oblastvo. 16. t. m., piše „Mir", se nas je zbralo nad 40 po- j	Roubaix, 25. novembra. Ob 6. uri zvečer sestnikov, da stvorimo našo novo posojilnico. Po-	načelo goreti v {iredilnici. Tovarna je počastili so nas čč. gg. Sakelšek, Lene, Premru, Mihi	delavcev je brez dela. Skoda in g. urednik H. iz Celovca ter so nam v jasnih	§00.000 frankov, besedah razložili namen, delovanje in korist poso- j jilnic. Se ta dan je pristopilo 28 gospodarjev, ki so
vplačali deležev za 239 gld. Po dokončanem delu smo se še dolgo v noč zabavali z veselim slovenskim petjem. Zborovali smo v obširnih prostorih gostilnice pri »Krajcarju", kjer je jako dobra postrežba in izrekla se je želja, da bi tukaj politiško društvo napravilo kak shod, ker je gostilna sredi treh občin.
(Vabilo) k slavnosti, katero priredi v 3. dan decembra meseca t. I. akademično društvo »Slovenija" na Dunaji v spomin 901etniee rojstva dr. Fr. Ks. Prešerna s prijaznim sodelovanii-m gospice Blaženke Kernic-eve, nekaterih gg. članov slav. »Slovanskega pevskega društva" in slav. hr-
Hamburg, 25. novembra. ,, Hamburgischer Correspondent" poroča, da ima bivanje katoliškega škofa iz Kitaja Auzerja v Berolinu namen, pridobiti od državne vlade podporo za katoliške misijone na Kitajskem.
^^HSaSHSHSSSZSHSHSaSHSHSESHSaSaSHSč
Slafoližka TIskarna
priporofa raznovrstne
ik^iv:;! 111 loe
po nizki ceni.
ruj el.
34. novembra.
Pri Mrtitri.-: Gotzl, potovale.-: Clarenbach, Glas, trcovca: Kleisclier, zasebnik, i Dunaja. — Uiron Kittcr, zasebnik, iz Gorice — Lu-strii k. pororn k. iz Maribora. — Oblak, kontrolor, z Lazov.
Pri slotiii: Geilinp, vitez
Ravnokar je izišla knjiga:
TAXIL:
Izpovedanja
- , L 1	Hosch. zasebnik; Leder, taj-
vatskega akad. društva »Zvonomira". Pevske zbore j	Gradca. — Novak,
vodi častni pevovodja g. Jan Jifik. Lokal: Hotel	ju^g^ Keitmavr. trgovci, z
»Goldenes Kreuz". VI., Mariahilferstra«se 99. Kla- j	Dunaja. — F »cher iz Budim-
vir: Ciapka. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prosto- I	pešte. Keisel.nadporor-nik,
voljni darovi se hvaležno sprejemajo. Cisti dohodek	" Nevesinja. - Sicherer,
r, . , ». 1 1	trgovec, iz Frankobroda. —
namenjen je »Podpornemu društvu za slovenske	jj.j,^^ podpolkovnik,
velikošolce" na Dunaji. Vspored: A) Pozdrav pred- i Pulja. _ Ulumenfeld iz
fiednikov. 1. A. Hajdrih- „Hercegovska". Moški	Lvova.
18 p61 8».
Ibivše^a
^prostomisleca.
Cena 60 kr., po pošti 65
Dobiva se
V Katolišh-i Bukvami v I^iabljani.
I
V
I
Zi
eii