STEČAJ JEKLOLIVARNE V znamenju tožb Na tretjem naroku za preizkus teijatev, ki je bil 4. 3. 1998 na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, so preizkušali za 804 mio SIT terjatev delavcev. Stečajni upravitelj odvetnik Miran Kos je priznal le za 248,7 mio SIT (bruto) delavskih terjatev. Pri tem je izhajal iz dejstva, da je podjetje SŽ -Jeklolivama Ravne nastalo šele v začetku leta 1993, medtem ko so delavski upniki kot terjatve prijavili tudi pogodbene plače, odpravnine in razliko do plač po kolektivni pogodbi, ki bi jih morala Železarna Ravne izplačati do začetka leta 1993, saj menijo, da med podjetji obstaja pravna kontinuiteta. Stečajni upravitelj je torej priznal za 120,7 mio SIT terjatev delavskih upnikov, ki sodijo v prioritetno izplačilo. Poplačilo preostanka priznanih terjatev delavcev v višini 128 mio SIT bo odvisno predvsem od tega, kako uspešna bo prodaja Jeklolivarninega premoženja. Sodišče je upnike, ki jim je stečajni upravitelj iz kakršnegakoli razloga deloma ali v celoti prerekal prijavljene teijatve, napotilo na pravdo oziroma na vložitve tožb zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Sicer pa so upniki skupaj prijavili za 2,36 mia SIT terjatev, Miran Kos pa je priznal terjatve v skupni vrednosti 1,2 mia SIT. Ko je stečajni upravitelj poročal o svojem delu od zadnjega naroka, je omenil tudi, daje konec januarja vložil 87 izpodbojnih tožb zaradi privilegiranja nekaterih upnikov pred uvedbo stečaja v Jeklolivami. V začetku februatja je bila dražba za prodajo nepremičnin (le STO je kupil dve baraki), naslednja pa bo aprila. Sicer pa je v Jeklolivami v stečaju trenutno zaposlenih sedem ljudi, predvsem zaradi priprave in čiščenja modelame, ki jo bodo v kratkem prodali. A. Č. Začenja se privatizacija železarn 4. februarja letos je Državni zbor RS sprejel Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn d. tl. (ZPSZ), ki ureja privatizacijo in dokapitalizacijo poslovnega sistema Slovenske železarne. Čeprav smo o vsebini zakona na kratko pisali že v prejšnji številki, zdaj iz njega povzemamo še nekaj poudarkov o temi, ki zaposlene verjetno tudi najbolj zanima: kako bo potekala interna razdelitev delnic notranjim upravičencem. Med tem časom (20. 2. 1998) je namreč zakon že bil objavljen v Uradnem listu RS, prve podrobnejše informacije o tem njegovem poglavju pa je članom že posredovala tudi podružnica SKEI v družbah SŽ na Ravnah. Zakon razlaga, da je privatizacija prodaja delnic SŽ, katerih imetnica je RS, fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava. Možni načini privatizacije delnic so poleg interne razdelitve notranjim upravičencem (z zamenjavo lastniških certifikatov in potrdil delavcev iz naslova premalo izplačanih plač) še: prenos delnic na Slovensko razvojno družbo z namenom poznejše prodaje pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate, javna prodaja delnic in neposredna prodaja delnic. Interno razdelitev delnic notranjim upravičencem ureja Zakon od 3. do 11. člena. Kot notranje upravičence opredeli zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojene delavce SZ, ki so bili v delovnem razmerju na dan uveljavitve zakona (21. 2. 1998) oziroma so bili zaposleni v katerikoli družbi v poslovnem sistemu SŽ po 15. 3. 1991, ko je bila sklenjena pogodba o prenosu družbenega premoženja na RS (to je podržavljanje SŽ). Interna razdelitev delnic SŽ bo potekala z izročitvijo lastniških certifikatov oziroma potrdil, ki jih imajo delavci v sistemu SŽ iz naslova premalo izplačanih plač na podlagi kolektivne pogodbe, kije stopila v veljavo I. 3. 1991. Zanje bodo notranji upravičenci dobili največ do 20 odst. osnovnega kapitala SŽ. Če bo prišlo do prodaje posamezne odvisne družbe v okviru poslovnega sistema SŽ, bodo lahko zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci vložili zahtevo za zamenjavo delnic SŽ z deleži v posamezni družbi, ki pa ne bodo smeli presegati 20 odst. osnovnega kapitala družbe. Njihove interese bo v tem primeru zastopala družba pooblaščenka. Notranji upravičenci bodo namreč morali -zaradi izvedbe privatizacije po tem zakonu -ustanoviti eno ali več posebnih gospodarskih družb, organiziranih kot kapitalske družbe, ki v svojem imenu in za račun notranjih upravičencev kupujejo delnice v okviru programa interne razdelitve. Notranji upravičenci bodo delnice, ki so predmet privatizacije po tem zakonu, in so vplačane z lastniškimi certifikati, vložili kot stvarni vložek v osnovni kapital družbe pooblaščenke. Zakon tudi določa, da morajo SŽ v 30 dneh po predložitvi zahteve prenesti delnice do višine vrednosti vanjo vloženih lastniških certifikatov oziroma terjatev (upravičencev iz naslova premalo izplačanih plač po branžni kolektivni pogodbi od 1. 3. 1991 do 31. 12. 1992) na družbo pooblaščenko. Razdelitev delnic v zameno za lastniške certifikate bo potekala po nominalni vrednosti delnic SŽ v višini 100.000 SIT za delnico. Tudi terjatve iz naslova premalo izplačanih plač v višini po stanju na dan 31. 12. 1992 se bodo spremenile v delnice po nominalni vrednosti delnic SŽ v višini 100.000 SIT za delnico. Družbe pooblaščenke morajo v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona razdeliti delnice notranjim upravičencem v višini vrednosti vloženega lastniškega certifikata oziroma vrednosti terjatve iz naslova premalo izplačanih plač. V zvezi z nekaterimi določili zakona ravenski Svobodni sindikat še išče tolmačenja, brez dvoma pa bo pravočasne informacije o izvedbi interne razdelitve (razpis ipd.) kmalu sporočilo tudi vodstvo SŽ. A. Č. KONTINUIRNA ŽARILNA PEČ Z ZAŠČITNO ATMOSFERO V VALJARNI Dovod energentov v peč Analizatorja atmosfere v peči Oktobra 1996. leta je v Valjarni profilov začela redno obratovati kontinuirna žarilna peč z zaščitno atmosfero. Ta investicija v Metalu Ravne je bila nujna, saj smo imeli velike težave predvsem zaradi razogljičenja profilov, ki je glede na vse strožje zahteve kupcev postajalo vedno bolj problematično. Nova peč je poleg jamstva za žarjenje brez razogljičenja prinesla še številne druge pridobitve: odpravili smo ozko grlo pri žarjenju orodnih jekel in sprostili ostale konti peči; izboljšali smo kakovost storitev; laže dosegamo zahtevane roke; pomembno pa je tudi, daje peč zelo prijazna za rokovanje, saj jo v celoti vodi računalniško krmiljena avtomatika. Operaterjem tako ni treba skrbeti za razne nastavitve, kajti za to poskrbi program sam, poleg tega pa je zagotovljena še večja natančnost kot pri ročnem krmiljenju. Ocena dosedanjega delovanja peči je, da dela agregat zelo dobro, kar so pri letnem remontu peči potrdili tudi strokovnjaki podjetja Ebner, ki je peč Metalu dobavilo. Veliko so za uspešno delovanje peči naredili sami delavci, saj so novo pridobitev dodobra spoznali in jo uporabljali vestno in odgovorno. V letu 1997 smo v peči odžarili 12.500 ton orodnih jekel. Kljub neugodni sestavi naročil (precejšnja razdrobljenost na zelo majhne pozicije) se je poraba energentov gibala v okvirih, ki jih je predpisal proizvajalec. Na tono odžarjenega jekla smo porabili približno 26 nr' zemeljskega plina, 70 kWh električne energije in 27 m3 čistega dušika. Primerjava s starimi kontinu-irnimi pečmi pokaže, da porabi stara peč štirikrat več energije kot Ebnerjeva peč, kar pomeni, da znižujemo izdatke za energijo in se vedemo tudi bolj odgovorno do okolja. Cilji za letos in naprej so jasni. Takšne dosežke je treba ponoviti in še izboljšati, čeprav bo to zelo zahtevna naloga. Peč deluje skoraj optimalno in veliko rezerve ni. Razmisliti pa bo vsekakor treba o tem, da bi stare, energetsko požrešne, peči zamenjali z novimi, s sodobnimi, saj na dolgi rok prihranek energije povrne sicer zelo drago naložbo, ki je bila v tem primeru vredna 8,5 milijona DEM. Izboljšanje kakovosti in sledljivost procesa pa sta nujna spremljevalca uspešne proizvodnje. Stare peči tega ne zmorejo več. Za vzorno sodelovanje in trud - tako pri remontih kot med obratovanjem - bi sc rad zahvalil predvsem ekipi vzdrževalcev na področju šibkega toka: Dragu Popiču, Rajku Piku in Alojzu Potočniku, na področju termore-gulacij pa inž. Milanu Miklavcu, Blažu Kajzerju in Romanu Zagerniku, ključavničarjem in električarjem pod vodstvom Etbina Mclanška in inž. Janeza Jeharta ter sodelavcem iz oddelka Toplotna obdelava, ki so se vsi potrudili, da smo prvo leto obratovanja kontinuirnc žarilne peči z zaščitno atmosfero sklenili tako uspešno. Uspešno prvo leto obratovanja PO OBISKU NEMŠKE ŽELEZARNE (NE)ZNANE SKRIVNOSTI USPEHA V začetku februarja je koncern Slovenske železarne pripravil strokovno ekskurzijo za vodilne delavce iz valjarn in jeklarn ter predstavnike sindikatov. Odpotovali smo v Kehl v Nemčijo, kjer smo si ogledali proizvodni proces v železarni BSW (Badische Stalilwerke) in poslušali večurno predavanje v svetovalnem podjetju BSE (Badische Stalil - Engineering), ki je doslej uspešno saniralo že več železarn po vsem svetu. Podatke, ki so nam jih posredovali gostitelji, svoje vtise in opažanja sem strnil v naslednji zapis. • STROŠKI Najlaže se zmanjšajo v proizvodnji. Vse je podrejeno proizvodnji, da lahko nemoteno dela. Menedžment je v celoti seivis proizvodnje. Spremljanje vseh variabilnih stroškov na delovnem mestu od šarže do šarže je sprotno, spremljanje doseganja načrta pa dnevno. Tudi za informiranje zaposlenih je poskrbljeno. Zelo pomembno je, da vsi zaposleni poznajo stroške na svojem delovnem mestu in imajo nanje neposreden vpliv. Delajo z izjemno majhnim dobičkom, vendar pa - glede na količinsko proizvodnjo 1,5 mio ton na leto - imajo na koncu okrog 10 mio DEM dobička. • FILOZOFIJA Vseh zadev se je treba lotevati korak za korakom, saj to zagotavlja uspeh; največja napaka je, če se lotiš reševanja vseh problemov naenkrat. Pri zaposlenih razvijajo občutek, da so vsi partnerji in soodgovorni za uspeh. Izhodišče je, da denar ustvarja proizvodnja, menedžment je le servis, ki mora omogočiti, daje proizvodnja dobičkonosna. • SERVISI PROIZVODNJE imajo točno opredeljene naloge nabave, financ in proizvodnje. Nabava priskrbi potrebne surovine in energente po najugodnejših cenah, finance poskrbijo za plačilo, proizvodnja naredi izdelke. Vsakdo se ukvarja samo s svojim delokrogom. • VZDRŽEVANJE Od vzdrževanja imajo v podjetju samo dnevni seivis, vse ostalo je zunaj. Vzdiževanje je strošek, najti je treba optimalno razmerje med sprotnim in načrtovanim (minimum in maksimum). Izdelane imajo natančne načrte vzdrževanja. Če pride do okvare ali zastoja, vodijo evidenco o vzrokih, načinih popravila in o stroških. Vzdrževanje je teamsko delo - vedno sta skupaj ključavničar in električar, ki si medsebojno pomagata, za svoje področje pa nosi odgovornost vsak sam. • EKOLOGIJA Hladilno vodo prečiščujejo in jo ponovno uporabijo v proizvodnji, predelajo tudi žlindro (v neoporečen material za gradnjo cest). • VARNOST Prihodnost je za zaposlene najpomembnejša, to pa je lahko zagotoviti, če je plača redna in če omogoča dostojno življenje. Zavedajo se, da je le zadovoljen delavec dober delavec. Proizvodnja mora zagotavljati varnost, to je bistveno. ODNOS DO DELA Za dobro vodenje so v prvi vrsti potrebni dobri in usposobljeni vodje. Mojster je temeljni nosilec proizvodnje, ki mora podrobno poznati delovni proces, obvladovati mora vse stroje in naprave. Mojster lahko postane samo tisti delavec, ki že več let dela v proizvodnji in gre nato v mojstrsko šolo. Mojstri, ki so nosilci proizvodnje (jeklarna), imajo večjo plačo kot ostali. Vsi vodje so v obratu po več ur na dan, njihov odnos do delavcev je pošten in prijateljski. Nikoli se ne sme zgoditi, da višje ravni posredujejo navzdol mimo podrejenih vodij. Velja tudi obratno. IZOBRAŽEVANJE V pristojnosti vodij je, da pošljejo na izobraževanje ljudi, za katere menijo, daje to potrebno. Dolžni so izobraževati zaposlene, poklicati strokovnjake, ki imajo specialna znanja - vse to je v okviru normalnega poslovanja. Pred leti je imelo ustrezno izobrazbo samo 20 odst. zaposlenih, danes pa jo ima že 80 odst. Usposabljajo se na različnih stopnjah, tudi v tujini. Na Japonsko so poslali okrog 250 ljudi, saj se zavedajo, da potrebujejo ideje od zunaj. Letno porabijo za izobraževanje 6 mio DEM. Nobene ideje, ki jo predložijo zaposleni, ne zavržejo, temveč jo temeljito preučijo. Team je vedno boljši od še tako dobrega posameznika. “Nikoli ne reci, da usposabljanje tebi ni potrebno, da je to nujno za nekoga drugega” - to je njihov glavni moto. “Nikoli nisi prestar za izobraževanje” - izjemno veliko imajo osvežitvenih usposabljanj. • SINDIKAT IN SVET DELAVCEV Na 730 zaposlenih imajo profesionalnega delavskega zaupnika, plačana dva sindikalna zaupnika in tajnico za 4 ure. Delavce vodstvo tedensko informira o poslovanju. Točno so izdelani razporedi, kdaj in kdo se s kom pogovarja. Do konfliktov prihaja, vendar jih sproti poskušajo reševati. Imajo 36-umi delavnik. Pred enim letom so imeli stimulacijo za zaposlene, tako imenovani produkt bonus, kije dosegal od 15 do 20 odst. plače. Zaradi težav v poslovanju so ga ukinili, zato pa ni nihče izgubil zaposlitve. Zavedajo se, daje cena dela v Nemčiji visoka in da so težki časi. Istočasno so zelo zmanjšali plače, predvsem dobro plačanim vodjem in menedžetjem. Ugotavljam, da sindikat sprejemajo kot partnerja in da se vodstvo dobro zaveda, da spori z njim niso dobrodošli. Vsak vodja si vedno vzame čas za zaposlenega, prisluhne njegovim težavam in mu da vedeti, daje nepogrešljiv člen v proizvodni verigi. • SPLOŠNI VTIS Z načinom predstavitve proizvodnje in proizvodne filozofije sem bil zelo zadovoljen; vem in prepričan sem, da se mnogo od tega, kar je pri njih že ustaljena praksa, da prenesti tudi k nam in tako zagotoviti boljše poslovanje. Milan Škafar OSKRBA Z ENERGIJO v januarju 1998 V januarju je bila dobava primarnih energentov zadovoljiva, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. V tabeli so za posamezne družbe podana odstopanja porabe zemeljskega plina od mesečnega načrta. Skupna poraba plina je bila glede na načrt presežena za slabih 7 odstotkov. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 78,4 m3 in od zunanjih dobaviteljev 31 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 109,4 m3. Za sežig smo skupno zbrali 113,2 m odpadnega olja, in sicer: 2 m od železamiških družb, 70,2 m3 od zunanjih dobaviteljev in 43 m3 od cepljenja emulzij. Pregledali smo tesnost argonskcga omrežja Po 8.000 obratovalnih urah smo opravili še redni servis na vijačnem kompresoiju GA 90 VSD. Na cevovodu pitne vode za upravno stavbo Nožev smo odpravili napako. Od začetka letošnjega leta velja nov tarifni sistem za dobavo in prodajo plina, po katerem je cena plina odvisna od dnevne porabe. V Energetiki uvajamo računalniško vodenje konice, ki nam bo omogočalo, da ne bomo prekoračili dovoljene dnevne pogodbene količine porabljenega plina (173.000 Sm3), saj bomo kot nadomestno gorivo uporabili lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin. V januarju smo pogodbeno dnevno količino plina prekoračili Tabela stroškov pri različnih kombinacijah uporabe energentov Dejanski strošek, ki smo ga imeli v januarju. Strošek, ki bi ga imeli v primem uporabe samo ZP (prekor. dnev. in mes. odjema). Strošek, ki bi ga imeli, če ne bi prekoračili dnev. niti mes. pog. odjema. Strošek, ki bi ga imeli, če ne bi prekoračili dnev. niti mes. pog. odjema. Strošek, ki bi ga imeli, če ne bi prekoračili samo dnevnega pog. odjema. Strošek, ki bi ga imeli, če ne bi prekoračili samo dnevnega pog. odjema 1 34 000 000 I 32 000 000 I 30 000 000 128 000 000 f-~. 126 000 000 — 124 000 000 w 122 000 000 120 000 000 1 18 000 000 I 16 000 000 I 14 000.000 Grafični prikaz dejanskih in možnih stroškov za energente STROŠEK ZA ENERGENTE (SIT) Januar 98 ZP + KO+TNP Sam o Z P (ZP»KO)l