Inscrati ae sprejemajo in velja Sristopna vrsta: 8 kr., Se se tiska lkrat, IV » )» » >• 2 „ d » n » ^ >i Pri večkratnem tiskanji se *ena primerno zmanjša. Rokop i s i so ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino projema opravništvo (administracija) in ekspedlcija na Dunajski cesti št. 15 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja": Za colo loto . . 10 gl. — Za pollota . . 5 „ — Za četrt leta . 2 „ 50 Za pol leta Za četrt lota Pnlititn lis! zaslorasin uril V administraciji velja: Za colo leto . . 8 gl. 40 kr. 4 „ 20.xm . 2 ., 10T: V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. VredniStvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, oetrtok in soboto. Vabilo k narotovanjn »SLOVENCA1'. Po pošti prejeman velja pri trikratnem izhajanji list za celo leto . . 10 gl. — kr. „ polleta . . 5 „ — „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto......8 gl. 40 kr. „ pol leta......4 „ 20 „ „ četrt leta......2 „ 10 ,, Posamezne številke ... — „ 7 ,, Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt leta .... 1 „ 50 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja CO kr več na leto. V prvem četrtletji ostane še vse pri starem, tedaj se na „SIoveccau naroča kako pred. List pošljemo vsem dosedanjim naročnikoinr Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen) Kdor je kaj na dolgu, naj vendar v tem času poravna. Vrcdništvo in opravništvo. Obrtnijstvo pa državni zbor. v. Ena naj glavnejših pritožb naš h obrtnikov je ta, da jim havzirarji hodijo v škedo, ki večidel slabo in zavrženo blago od hiše do hiše ponujajo in ljudi odvračajo od domačih samostojnih obrtnikov, ki jim svojh poštenih in dobrih izdelkov ne morejo dajati po tako nizki ceni, kakor taki havzirarji. Kdor je šel takim poh<šnim prodajalcem enkrat ua limanice, se v diugo s cer ne da več lahko preslepiti, ker se kmulo prepriča, da je kupil sicer ceno, pa jako slabo blago, ali obrtniki imajo vendar le škodo, Iz vseh krajev so te toraj čule pritožbe zoper havziranje, in soglasne zahteve, da bi se tako prodajanje po hišah odpravilo. To zahtevanje je popolnoma opravičeno. V prejšnjih čas h imelo je havziranje svoj pomen; ako je hotel kdo kaj kupiti, moral je uavadt.0 iti v mesto ali trg k kupcu, da si je dotično reč kupil. Ker ni bilo žeiezuic, pošt i a vsestranskih cest, prizadevalo je to ljudem mnogo sitnosti, truda in stroškov, in zato so bili vetel', ako jim jo kdo potrebne reči pri nesel domu, in eo jih megli dobiti ceneje, ka kor bi jih bila stala pot v oddaljeno mesto ali trg. Toda te razmrre so se zdaj spremenile; skoraj v vsaki vasi ali večjem kraju naselil se je kak kupic, pri kterem so vse potrebne reči dobe skoraj.po ravno tisti ceni, kakor v mestih aii trgih. Kjer pa takih krpcev ni, zamorejo si ljudje vsled železn c in vsestransk h peštnih zvez reči naroč.ti iz mesta ali trga Vendar pa havzirarji tudi dandanes še hodijo okoli, iu večina njih, vsaj po drugih deželah, pripada k izvoljenemu ljudstvu Abrahamovemu, tiar po fabrikah zavržejo, kar je slabo in pomanjkljivo, izroče fabrikanti takim havzirarjem, ki to v krošnji raznašajo po svetu in ljudem ponujajo kot izvrstno blago. Dostikrat se tudi prigodi, da kje kak kupec pride na boben; kak bogatejši tovariš kupi navadno po jako uizki ceni njegovo zalogo, si obdrži boljši reči v svoji štacuni, slabeje pa razdeli med hav-zirarje, ki mu jih raznašajo po širokem svetu. Ker je šo vedno ljudi dovolj, ki se jim toži iti v štacuno in so veseli, da zamorej? doma kaj kupiti, taki havzirarji svo;e blago navadno kaj lahko spečajo. Ljudje so sicer ogoljufani, ker za dober densr navadno kupijo slabe reči, a šo bolj so ogoljufani domači obrtniki, k i svojih dobrih in poštenih izdelkov ne morejo prodati, ker so taki havzirarji svojo ničvredno šaro med ljudstvom raztrosili. Opravičena je toraj njih pritožba zoper havziranje in njih prošnja, da bi se to cmejilo ali pa čisto odpravilo. Obrtniki plačujejo davek , taki postopači pa ppravljajo dobiček. Obrtnijski odsek državnega zbora jo toraj vzel v resni prevdarek, kako bi se odpravila tudi ta kuga. Ker pa je havzirski patent skupna zadeva, o kteri ee morate dogovoriti naša iu ogerska vlada, se reč dozdaj v državnem zboru še ni mogla vzeti v pretreB, pač pa se je ministerstvu v posebni resoluciji prav toplo na srce položilo, naj se z ogersko vlado dogovori, kako bi se predrugačilo tudi havziranje, da bi se vstreglo željam naših obrtnikov. Vlada je to reč tudi že v roke vzela in za zdaj predložila državnemu zboru postavo, ki določuje, da imajo pri dovolitvi havziranja prvo besedo politične, ne pa davkarske ali finančne gosposke, ki so to dovolitev dajale slehernemu, ki se je oglasil, samo da so več dohodkov pridobile. Politične gosposke pa ne bodo gledale na to, da se več takih licenc aii dovolitev odda, ampak da se izpolnijo tudi želje obrtnikov. Sicer pa odsek pričakuje, da se bode v prihodnji sesiji državnemu zboru Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov. Spisal P. E. II. O. S. Ii. (Dalje.) VI. Meseca februarja 1. 1830 veslala je v se verni Ameriki po Misitipiju ladija , Ilelen" imenovana. Nje voditelj zahteval je od nekega matroza, (ladijskega hlapca) opravljanje hlapčevskih del; a ker je bila nedelja, dejal je mntroz, da tega ne sto;f. Voditelj Jadije dejal je, da tu ne velja ukaz o posvečevanji nedelj (katerega je izdala vlada); a matroz odvrnil je, da zanj povsod velja. Na'6 veli mu voditelj, naj gre na euho koga iskat, da zanj posel opravi. Toda tudi tega branil se je matroz, rekoč, da so ne ve zato pred Bogom opravičiti. — Od jeze se trestč izplačal je vodnik ubogemu mafrozu pritstoječo mu mezdo in ga iz službe spodil. Bedni matroz odšel je pobit ter sam pri sebi mislil: Nekaj mi bode to veakako koristilo, kajti božja volja je to. In res jo bilo dobro zanj. V nekaj dneb počil je kotel parnikov in vsi morniki so poginili. Mlinar v W. na Brandenburškem mlel je tudi v nedeljo. Sosedje gredeč k sv. maši svetovali so mu opustiti poslovanje in ž njimi v cerkev iti. A mlinar, je bil tifct.h ljudi, katerim je denar jed ni smoter vsega delovanja, in ni hotel slišati teh besedi. Ker je pa njegov malin veter gonil, in se je veter obrnil ter od nasprotne strani p hal, moral je tudi on malin tako obrniti. Pri tej priliki zadene ga pa kolo in ga koj ubije. Ko so ga sosedje vračajoči se iz cerkve ubitega našli, rekli so vsi: To je kazen božja I In prav ao imeli ! Ako je dan danes toliko tožb slišati o slabih trgovinskih razmerah in o malem zaslužki, o strašaej in se vedno bolj razširjajoči revščini, o grozovitih povodnjih, požarih itd., kaj je pač glavni vzrok vsem tem nezgodam? Druzega nič, nego onesvečevanje nedelj in praznikov. Kedor je vse te navedene prilike pazno prebral, spomnil so bode gotovo bes;d: Oni so mojo saboto onesvečili, zatorej bodem uad ujimi Bvoj Brd razlil in jih pokončali Te slabe razmere se pak ne bodo poprej zboljšale, da se ne bode celo kristijanstvo bolj oklenilo Bega in se ne bode bolj na poBVeče-vanje nedelj in praznikov gledalo. In ako tega že iz ljubezni do Boga nehčemo Btoriti, imamo dovolj povoda, to storiti radi nas samih, kajti šestič: brez posvečevauja nedelj in praznikov bliža se ne samo družbinsko, temveč tudi so-cijalno, državno življenje svojemu propadu. Marsikomu dozdevalo se bode to neisti-nito ali vsaj nemogoče, in vendar je resnično, ter netežavno dokazati. Friderik II. kralj pruski, in prisrčni prijatelj brezbožnega Voltaire-ja, izjavil se jo že blizo smrti takole: „Zdaj še le spre-vidim, kako nepremišljeno Bem ravnal glede vere (s tem narorrč, da je b svojo nevero in s svojim norčevanjem iz svetih Btvari mnogo mnogo škode provzročil); rad bi dal najslavnejšo bitko kedaj dobljeno, da bi bile verske razmere takošne, kakoršne bo bile pri mojem nastopu". Svojemu ministru za bogočastje pak je dejal: ,,ča mi vero ne uvedeš, naj te vzame h—čl" Kaj jo pač tega kralja primoralo bo tako izustiti? Gotovo nič druzega ne, kakor bridke skušnje prebite v življenji. .,Le ta, ki ima vero, ima tudi vest; brezvestni človek je tudi Blab državljan", rekel je prilično papež Pij IX; in ako je Guizot protestant dejal: „Ko neha izročila tudi postava, ki bode čisto prestrojiia havzirauje. Okraji kočevski, ribniški in laški imajo gledč havzirtiuja posebne pravice. Toda te pravice zadevajo le kupčijo s sadovjem iz južnih deželd. Ta privilegij obrtnikom ne dela nobene nadlege in v prošnjah za odpravo hav-ziranja so nemške dežele, n. pr. Gorenje-Av-strijanska odločno izrekle, naj se to havziranje pusti kakor je bilo. Naši rojaki, ki si potebuo pozimskem času s takim prodajanjem posebno na Dunaji in po drugih večih mestih marši-kteri krajcar zaslužijo, smejo toraj upati, da se jim njih dosedanje pravice ue bodo kratile, akoravno se bode drugo havziranje po želji naših obrtnikov zdatno omejilo. Veliko pritožb je od vseh strani tudi gledč popotuih kupcev, ki v tem ali unem mestu mimogredč domačim kupcem na škodo napravijo razprodajo raznega blaga, ktero večidel ni nič prida in so navadno ogoljufani, ki kaj tucega kupijo. Tudi v tem oziru so judje navadno naj bolj pretekaui. Po dosedanji postavi ni bilo lahko mogoče zabranje-vati takih razprodaj. Pri obravnavi nove po stave pa odsek vladi v posebni resoluciji priporoča, naj strogo izvršuje davkarske postave in naj gleda na to, da domači obrtniki po takih popotnih razprodajalcih ne bodo trpeli škode. Ako se bode za tako razprodajo zahteval velik davek, bo marsikak tak mazač raje ostal doma. Tako si je toraj obrtnijski odsek, ali prav za prav njegova konservativca večina silno prizadevala pri novi postavi vstreči raznim željam naš ne kaže, tedaj ostsne le to, da se le nekaj klasikov v viši gimnaziji bere. Nasvetovaio ee je : šolski veščaki naj sestavijo na podlagi programa, katerega bi odobrila višja učilna oblast, za vse jezike, ki Be uče ca gimnazijah, grama tike, ki se kolikor moči med sabo zlagajo, obsegati pa imajo le pouk v gramatiki, kolikor se ga dovrši v štirb spodnjih razredih in ki zadostuje za branje [to viš h razredih kot priprava, a zlagati se imajo te gramatike in razvrstitvi učne tvarine, kar učeniku in učencem učenje zlajšuje, a gramatikikalno izo-braženje učencev pospešuje, ker jim da pogledati, kako se posamezne jezikoslovne postave med sabo vežejo in v čem se (pri posameznih jez cih) razlikujejo. Take gramatike bi se izredno jemale uže v rokopisu v pregledovanje, in ko bi jih strokovnjaki potrdili, bi veljale take gramatike za dalj časa, n. pr. kakih 10 let za edino veljavne in dopustljive po srednjih šolah na Avstrijskem. Shod veščakov je sicer spoznal, kolike važnosti, kolike koriBti bi bile take slovnice za latinski, grški in nemški jezik, da se budi jezikova zavest in se odstrane težave, ki so zvezane s priučenjem gramatike, a slobodno naj bi bilo izdelovati take gramatike, ker bi učna oblast vsikako lahko vplivala, da daje migljaje in priporočuje; vendar se niso izrekli za to, da bi Be take gramatike v odločenem času izključljivo rabile, in tc so zavrgli iz obzira na pedagogiko didaktiko, in vedo. se odsihmal le pod tem pogojem, ki se ima lterminolrg j', v definicijah, v BiBtematični vredbi človek v čeznaravni red verovati ter se mu I kaj novega, ako mož ubije svojo ženo, sin nehče brez pogojno podvreči, takoj Be urine j svojega očeta, brat Bvojega brata ali pa uarobe! nered v človeka in človeško družbo" — ni nam nič druzega povedal, kakor sveti oče. Friderik II. izkusil je resničnost teh beBed in to je bil povod njegovemu navedenemu izreku. In vsak vladar, vsak uradnik, vsak župan, vsak človek ae Iehko o tem sam prepriča, in ako je pri zdravej pameti dejal bode z nami: „Tako je srečnega vladanja ne v državi, ne v občini in tudi v družbini ni, ako vladajoči ali viadani nimajo vere". Na Pruskem vršilo se je 1. 1873, 649 sodb zaradi krive prisege, 1. 1875 povikšalo »e je to število na 787! In gotovo Be do de-našnjega dne še nič ni zboljšalo, kar se sklepa iz tega, da je leta 1877 več okrajnih oblastev vsled mnogih krivih priseg izjavilo, „v srci mladino buditi strah pred Bogom, da se s tem vzbudi sveti strah po nepotrebnem imenovati božje ime". — In če bi Bodnijske pisma AvBtrije preiskali, dokazalo bi se po njih Iehko, da čem bolj gine vera, tem bolj se širi greh; saj se skoraj vsaki dan Iehko čita, da ni nič Gotovo pa je, da čem bolj vera hira in gine, tem bolj širi se greh in hudobijs, kar smo že prej dokazali. In prav zato, ker brez posvečevanja nedelj in praznikov ne more vere biti, in ona vera, katera še ni pošla, brez dvombe zgine „ko kafre puhtni lek (KoieBki)", s tem pa nered v družini, občini in državi nastane, prav zato je res, da brez vere, brez posvečevanja nedelj in praznikov mora druž-binsko in državno življenje propasti I Zato je čisto neumljivo, zakaj celo nekateri očetje uradniki in občinski zastopniki pospešujejo oneBvečevanje nedelj in praznikov, ali če tega ne, vsaj ne zavirajo onesvečevanja z vsemi svojimi močmi. — Saj to nič druzega ni, nego skazenje morale in ljudij; tem si sami pot v pogubo delajo I Ako oče, uradnik ali obČicBki prvosednik Bam, tretje božje zapovedi ne česti, kako ame potem zahtevati, da otrok, dekla, podložnik 4. 5. 6. 7. 8. 9. in 10 zapoved božjo bolj česti, kakor on Bam tretjo (Dalje pribj Politični pregled. V Ljubljani 23. junija. * vNtrijflk^ dežele. Vx Iiisliriicltn. Šolski nasvet poslanca Glatz Be je izročil odseku 9 udov. Falk in tovariši uasvetujejo, naj se daje pravica v srenjski odbor voliti in voljenim biti vsem tistim, ki v Brrenji stanujejo, in tam od svojega premoženja prihoduino plačujejo. (Merodajaven bi bil tedaj davek, ne glede na to, ali so davkoplačevalci že erenjčanje ali ne). Mx Magrehn. Povrativši se iz svojega potovanja v granici, poslal je svitli ban zahvalno pismo posvetnej oblasti za presrčne dokaze vdanosti in lojalnoBti. Županoma v Kar-lovcu in Senji je posebno piaal; zatrjuje v pismu, da bode deloval na pospeh gmotne koristi prebivalstvu JKdiuost bode vzhajala od 1. julija po dvakrat ua teden. »Klciuiik. I*olski poroča iz Dobrotni), da 80 samostan oo. B»zilijanov izročili (predal ) eo. Jezuitom Pri predaji so bili navzoči: vladni komisar, provincial Ba-zilijauov, Sarnciti, provincial jezuitov, Ja-ckovski in bivši rektor noviciatu Sepanovski. V samostanu Bta ostala le dva Baziliana, jeden domač m jeden tujec. Drugi Bazilijani dob6 pokojnino vsega leta m odhajajo. V samostan pride rektor o. Riedel. Novic at bodo odprli šo le septembra, med tem bodo pa samostan, ki je hudo zanemarjen, popravili. — ProteBtu, katerega je vioždo večgaliških BamoBtanov zoper znano papeževo pismo pri gališkem namest-uištvu, se je odgovorilo tako, da vlada nima vzroka posredovati, ker je dotična reforma sklenjena bila po naj višji cerkveni oblasti v porazumljenji z najvišo deželno vlado. — KiijtiiJskn kamora v Kgcru (Ilebu) je posiala v državni zbor za svojega poslanca pl. Plener-ja ml. Vsako leto pride ta poslanec v mento II eb in tam zabavlja zoper miuiaterstvo. Njegov govor prinaša „Eger Ztg." in je navadno zaplenjena tiBt dan potem , ko so ga povsod prebrali. A gospoda, ki je zjutraj izrekel svojo sodbo zoper „Eger Zeitung", ta sodba n>kukor ne moti, da se zvečer snide 8 poslančevimi častilci, kjer napiva o Plenerju, opoziciji drž. zbora." N so sicer letos klicali: „Pereat Tatifte", a proslavljali bo zvezo prebivalstva z vradništvom in složnost — v nasprotovanji sedanji vladi, od katere uradniki do-b vajo svojo službo. — Svoje dni so v Iiger pošiljali urednike pred deleg rane porotn ke, da bo bili bolj gotovo obsojeni, sedaj pa tam nekdanji ljubčki hrup uganjajo in hočejo preplašiti sedanjo vlado. Vuanje države. Vse llclcga graila. Pri zadnjih volitvah izvoljene radikalce vlada ni poklicala v skupščino, ampak tistih 29, ki so za njimi dobili naj več glasov, in skupščina je odobrila (verifiko-vala) njih izvolitev, skupščina je tedaj Bklepčna, in more delovati, Poletna Besija bode trajala naj dalje do 12. julija, potem pojde večina domov, čas žetve Be bode začel in letoB pričakujejo dobre letine. Iz lleroliiia se javlja: Pri poslaniški konferenci v Carigradu bode zastopal Nemčijo : poBlove vodja pl. Hirechfeld; Avstrijo: poslanec pl. Calice; Rusijo: poslovevodja g. Onov; Italijo: poslanec grof Corte; Francijo: grof NoailleB; Anglijo: lord Dufferin. Državni zbor v Itcrolinu je zaključen do 30. novembra. Zisedanje v pomladi je bilo neplodno. Postav niso izdedali, razen da ho dovolili nekaj naknadnega pobo-jila, povišanje carinskega ceniluika bo ovrgli z neznatno večino. — Postava o zavarovanji bolnih in obrtnijska novela ste še daleč zadej, oziroma njih izdelovalci. Bismark je propal b samoprodajo tobaka, in zbor se je tudi izrekel zoper povišanje daca ua tabak. Nove volitve so razpisane na 18. oktobra, osem dni poprej se bodo volili volilni možje. A gotovo še to ni. Iz Pariza. Ban za začetek konferenci zarad Egipta še ni znan vradno, veudar Be bode začela najpozneje 26. t. m. Vsaka velevlast bode imela še jednega pooblaščenca pri konferenci. Porto še poskušajo nagovorit za vdeleževanje konference, a dosihmal brez-vspešno. Konferenca se je uže začela 22. t. m. Iz Kgi|ih nebo mogel VBak pobalin kupiti. Porok Bem državi, da pri smodkah ne bo manj dohodkov imela, ako bodo tudi dražje. Pa tuii naj bi oblasti skrbele, da bi se na očitnib, nevarnih krajih smodke ne žgale m tabak ne kadil. Posebno sedaj, ko pride na vrsto spravljanje aena na Bvisli , mlatev in proBena metev; okoli takih delalcev naj bi hodili žandarji kakor okoli tatov gledat, ali nima kdo goreče pipo v zobeh , pa tudi žepe naj bi pregledovali, da bi ne imeli mlatiči in senosušivci užigovalnih klinčkov v žepih, kjer se lahko v klajo zatrosijo in vnem6. Večkrat sem čul gospodarje, da bo velevali pri mlatvi in suhem senu ue kaditi, pa brezmišljenim delalcem je to bob v Bteno. Mlatev in mitev po noči naj bi se kar je mogoče odpravila, posebno pa nevarna Bvečava b petrolejem; če se se mora že pri luči delati, naj se vzame repično ali kako drugo domače olje v zaprti •ivetiluic'. Prosenu mctev pa je ljudem po noči nravno in fhičuo škodljiva, s svojimi brt z-m šljenimi navadami, zato naj bi se odpravila, kjer je v navadi. Po vaseh naše okolico nimajo gasiln e, ker se jim predraga zdijo in so tudi vaBi pre-'ubožue, da bi si jih oiniBlile. Pa še boljši sredstvo si družica omisli, ako ima pri vsakem dimniku čeber vode, ki bo lahko rabi, ako pride nevarnost. Nobeno poslopje bi pa tudi ne Brnelo biti brez dolge lestve, ki bi do slemena segala in viBcla zadej na steni ali zidu; ako pride ogenj na streho, se leBtva po koncu na streho postavi, gasilci se spravijo gori in vodo v domačih lesenih posodah podajajo iz roke v roko ; za dvakrat vem, da so gaBilci na podoben način ogenj ubrauili. Pravijo, da so že sem in tje večkrat z zabeljo zažgali. Ako Be zttbelja v ponvi užgd, ne sme ae voda v njo vliti, pokriti se mora marveč s plehastim pokrivalom; še bolje pa je dobro zamazana debela platnena ruta, ali kuhinski predpasnik, da se čez ponov vrže in tako zabelja zaduši. Če se voda v gorečo zabeljo vlije, bo zabelja (pleme) vtrga ter pod velbam (obokom) po kuhinji leta, dokler Bi po dimniku prostora ne najde, da na streho zleti, in ako je ta slamnata, je koj rudeči petelin na nji. To ve nektera gospodinja in kuharica, pa vsaka gotovo ne, zato naj si to vsak dobro zapomni, ki ima v kuhinji opraviti. S Kvete fjorc nad Savo, 20. junija. Nove orgije Bmo dobili za romarsko cerkev Matere Božje ra Sveti Gori za Savo; postavili so jih gg. Ig. Zupan in sinova iz Krope na Gorenjskem. Orgije imajo 13 Bpre-menov (pevajočih), dva manuala in eden pedal. Manualni obseg od c—/ 54 tonov, pedalni od c—d 27 tonov. Spremeni: 1. Manual: 1. Principal 8' od G. v obraz postavljen iz čistega cina. 2. Bourdon 10' iz lesa. 3. Flote 8' iz lesa. 4. Gamba 8' iz cina 10 lot. (prva OBmica iz c nka). 5. Gems-horu 4' iz cina 10 lot. 6. Octava 4' iz cina' 10 lot. 7. Mixtura 2«/3' iz cina 10 lot. — II. Manual: 8. Fiftte-barmon que 8; iz lesa. G. Aeoline 8' iz cina 10 lot. 10. Dolce 4' iz cina 10 lot. Pedal: 11. Subbass 16' iz lesa. 12. Violon 10' iz lesa (akzst čno sestavljen). 13. Octav-basB 8' iz lesa. Zbiralniki : 1. Manual-Coppel. 2. Pedal« Coppel. 3. Piano. 4. Mezzo-forte. 5. Fortis-simo. G. CollectiVBchweller. Glas poluih orgelj je veličasten in mogočen, prijetna in močna intonacija dajo orgijam jako prijeten in čist glas, v Bkupnosti je uglasba prav dobra, kakor tudi dispozicija dobro izvoljena. Posamezni spremeni dobro služjo predpisanemu značaju. Gamba je po premika-jočej (pri drugih orgijah Be ne vidi jednako narejene) bradi intonirana natančno v posnemo njenega značuja, posebno prijetno in milo Be glasi Aeoline, največji pianiasimo fin in milo-ben, jako kurakieristično zadet, kakor tudi iis-harmonika pohvalno lepa in prijetna. Drugi VBi spremeni, kakor principal, bourdon, octava, gemshorn, mixfcura, eo ua podlagi 75 m. m. sapne Bile zelo močno intonirani, Učite 8' celo premočno, v odgovarjanju bo spremeni precizni, kakor tudi Bkupue orgije. Posebno pohvalno je omeniti praktične vredbe zbiralnikov s katerimi se menjavanje: piano, mezzc-forte, in fortissimo tako hitro vrši, da človek komaj orglavca opazi, kdaj isto stori, pri vsem tem ostanejo pa registrova grabišča mirna. Collec-tivBchweller, oziroma cresc.-decresc. vajenemu crganistu dobro služi, ker zamore brez mo tenja pri igri od najbolj tihega spremena do vse moči glas naraščati puatiti, ali pa zopet odpadati. Izdelava: zunajna oblika je okusna, tako da solidna natančna izdeljava naredi prijeten vtiB na opazovalca, ako si ogleda pošteno robo in vestno notranjo izdeljavo. Mehanika je vsa iz železa (lakirano), vse se premiče in vrti na meBingu; (gledč na silno mokro in vlažno cerkev je mehanika na vseh udih kožne oblage prosta in v naj rahlejši tek Bpuščena) tako tudi copuli manualna in pedalna sta iz železa, da ne bi vlažnost kaj vplivala in gladko igranje zadrževala, ker nove orgije po zimi jako rade to neprijetno rolo igrajo. Posebno zanimiv je kegelladen, to je četrta prikazen od te iirme v naših krajih, to bb Iehko prepriča, koliko bolja in stanovitnejša je ta nova sostava od stare, vse ae da tako hitro in ročno na-ruzen vzeti. Količkaj umeven organist si pri novej sostavi veliko lažje sam pomaga kakor pri Btarej, za regulirati vprevljena je z vijaki Meh narejen je po najnovejši metodi z notri ven tekočimi gibami, uravnana sapa je mirna, ravnalo polnita dva BeBalnika, ročno za goniti. Igralnik je okusno izdelan, organistu služi vse jako pr.ročno, odpirauje spremenovse vrši začudno gladko iu Iehko, igra na obedveh ma-nualib kakor pedalu zelo pripravna in lahka, sploh vse je hvale vredno, kar gg. Zupane samo priporoča ; da pridno napredujejo, to so pokazali zopet pri teh orgijah, katero se nam postavili v Bplošnjo zadovoljnost. Poskušatelj orgelj, goBp. Anton Forter, Btolni kapelnik v Ljubljani, orgije pohvalno cdobruje in se izreka, da je cena tem orgijam nizka. Matija Absec, administrator. Domače novice. V Ljubljani, 24. junija. (O vitezu Schneidu) piše „Politik" 20. t. m.: Odlikovanje viteza Schneida, ki se mu je podelil naslov vladnega svetovalca, bode pri čeških poslancih gotovo zbudilo odkritosrčno veselje. Vitez Schneid je eden najbolj Bim-patičnih poslancev desnice in odkritosrčen pri-jatel in častili c naroda češkega. Prijazne razmere med češkim in Ilcheiivvartovim klubom so deloma zasluga njegovega tihega, pa ailno koriBtnega parlamentaričnega delovanja iu iz vanredne posredovalne nadarjenosti njegove Odkritosrčno želimo, da bi se zdravje gospoda vladnega Bvetovalca že skoraj tako zboljšalo, da bi mu bilo mogoče Be v prihodnji sesiji zopet vdeleževati sej državnega zbora. (Trgovci ljubljanskega mesta) zborujejo v nedeljo 25. iunija ob 11. v mestni dvorani pori predsedn štvom gosp. predstojnika Aleksnndrn Dreo. Na dnevnem redu je : 1. Poročilo prrd-Btojuištva: a) o poslovanji I. 1881, b) o go apodarenji 1. 1881, c) o premoženji k Bklepu 1. 1881. 2. Poročilo pregledovalnega odbora o pregledu računskih sklepov za 1. 1881. 3. Na sveti pri dstojništva : a) proračun za 1. 1882, b) Bprcjem treh tukajšnjih trgovskih hiš za ude v zbirališče. 4. Volitve treh pregledovalcev računa za 1882. 5. Nasveti udov zbirališčnih (Konjisciran) je bil 21. t. m. „81. Narod" (Mestna odbornika dr. Keesbaclier in Le slcovic) sta prostovoljno izstopila iz mestnega odbora. Na njino mesto prideta dva narodna mestna odbornika. (Služba adjunkta na vinorejski Soli na Slapu) je razpisana z letno plačo 800 gld. in prostim Btanovanjem. Prošnje vlože ae naj do konca julija pri dežolnem odboru. Službo vanje prične se s 1. oktobrom. (V pravdi dr. Suppana zoper „Sildsteir Post'1) v Celji so porotniki odgovornega ured nika gosp. J. Leona krivega spoznali in soduija pod predsedstvom g. Ileinrcherja ga je obao dila na 3 mesece zapora in 150 gld. izgube na kavciji. Obširneje poročilo o obravnavi prihodnjič. I (Točo in nevihto) smo imeli včeraj žvečer ob %8 v Ljubljani. K sreči je toča le prav malo časa padala med dežjem in menda ne preveč škodovala. V četrt ure bilo je nebo zopet jaBno kakor prej. Razne reči. — f Preč. g. Jurij Grabrijan, vi-javski dekan in častni kanonik pa vitez Franc-Jožtfovega reda, zlatomašnik itd. je po dolgem bolehanji v četrtek 22. t. m. zjutraj umrl. Itojen je bil 22. marca 1800 v Adl(;š'Ctth na Dolenjskem, za mašnika posvečen pa 27. avgusta 1825. Itnnjki je veliko let kot duhovnik pastiroval v Vipavski dolini, najprej v Šluriji potem v Vipavi, in si je posebno prizadeval udi za povzdigo gmotnega stanja dolino vipavske. Bil jo najstarejši ud ondotne kmetijske podružnice iu kot deželni poslanec si je pridobil največji zasluge za vinorejsko šolo na Slapu, ktera ga sme toruj po pravici imenovati svoji ga posebnega pospeševatelja Pogreb je bil danes. It. I. P. — Zasluženju venec. V petek 16. t. m. bo na Dunaji na središčnem pokopališču slovesno odkrili spominek ,,Fudru" potem ja bil shod ,,Commrrs" v pivarni v Švehat. K sklepu so se fant,o društva „A!b a in Sam-p ja" med sabo atepli. — Ali ni to prav primeren sklep taki svi čanoBti ? — Risarska šola v Išelnu (Gorenje Avstrijsko) je blizo propada. —■ Učencev ima še 7. Od kraja jih je bilo 80. Veliko upanja so Blavili na to šolo, nekaj Časa so jo peBto-vali in nedovali, ali sedaj, ko so misli li, da si bode že suma pomagala, hoče opešati. Samo s šolo še ni vse opravljeno, dasiravno sedanji čas naj več pričakujejo od šol, pokaže se vendar, da tudi obrtnijske šole ne morejo povzdigniti obrtnije, oko manjka drugih pogojev za raz-cvitanje. Štev. 9446. Razpis službe. Pri tukajšnji mestni straži se služba etrež-meštra ali Btražniškega načelnika oddaje. Letna plača te službe znaša 500 gld. in jo združena ž njo prav.ca do provizije in do službene obleke. Kdor hečo za to službo prositi, mora do-kazati, da je popolnem zmožen slovenBkiga :n nemškega jezika v besedi in pisanji. Na prosiicu, ki so v žandarski ali policijski službi vedeni, ;se bode posebno oziralo. Prošnie s priloženimi dokazili je do 15. julija t. I. pri mestnem magistratu izročiti. Mestni magistrat v Ljubljani dne 17. junija 1882. (2) Župan: Grassclli. Dober kup ure. Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam donar naznj. Tedaj je kupčija brez nevarnosti. 1 Cilinder ura iz Brobornga niklja z vorižico, proj 12 gl., zdaj 6 gl. 25 kr. 1 ura na sidro iz srebrnega niklja z verižic o, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. l srebrna remontoir Washington ura z verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. 1 srebrna ura na sidro n patentiranim kolesjem in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr, i zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po 20 gl. z vorižico okoli vratu. i z lata remontoir ura prej po 100 gld., zdaj po 40 gl. (5) Jamstvo za pet Ifl. 1*1». Vroillllli nrar na Dunaji. Wien, gogoniibor dor Wollzoilo.