% k ZA gobiSeo IN BEWEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK plaiana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 44 (4507) TRST, sobota 20. februarja 1960 Pella je včeraj poročal o obisku v ZSSR Malagodi je ostro napadel Gronchijeve izjave Nenni je poudaril, da Pellovega stališča ne odobravajo ne v Washingtonu ne v Londonu, ter je pohvalil Gronchijevo lojalnost - Tudi Pajetta je obsodil Pellovo zunanjo politiko - Razgovori predsednika Peruja (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Kriza Segnijeve vlade postaja vedno ?olj verjetna. Zvedelo se je namreč, da je bil Segni-lev razgovor z liberalnim voditeljem Malagodijem negativen glede sklepa, da bo PLI odrekla podporo vladi. argumenti, ki jih je Malagodi naštel, je tudi vprašanje zunanje politike, kar je ponovil na zelo oster način tudi danes med razpravo v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice o Pellovem poročilu o obisku v ZSSR. To poročilo in razprava sta tudi glavni politični dogodek dneva. Pella je takoj Poudaril, da je vlada pristani. na °bislc s pogojem, da tane stališče Italije zvesto gotskemu paktu in da se in a 2 obrambo svobode demokratičnih ustanov* im«i da )e zaradi te8a dn. i oblsk lahko le «poizvezna 0 vsebino» Orisal je že ano vsebino razgovorov o žitv U 'n Nemčiji, o razoro-0n ..Pomiritvi, koeksistenci, lam°Cl mani razvitim deže-skih’ '° Kitaisk' in o trgovin-ln kulturnih izmenjavah, v vtise pa je strnil nato sestih točkah: zim- koeksistenca kakršno ra-i._ !g)° v ZSSR ni miroljubna QJL dasno se je pokazalo, da dbro a "klad med dvema vo-Dalir?a bnijama moskovske nistin < ?ii° tn ne da bi se 5 1 ideološki borbi.« šan'i ^ode posameznih vpra-sprem *ov'jetska sitaiišča niso Glede nemškega cistra a)a so postala še bolj <(Eotivn!ier so sovjetoki voditelji ‘tatu? nuinost da se obdrži hetnčii 9Uo,)> t- h razdelitev Žicije j da bi se utrdile po-rnuuižem ie pridobil ko- in j. ? v Vzhodni Nemčiji bodli« r.se razširile proti Zalo stali-z ^ odprto se je zde-Ve4etn« • B'^de razorožitve in io nri,ie’ da imajo svojo te-dern0 1 bremenu za mo-rgziXn°rožje m za znanstvene kil jiih zahteva.« Učim,ovit s°’ da je potrebno tgja hip nadzorstvo, da mo-redne u *aze nadzorstva vzpo-Pi ja , razoroževalnimi ukre-fioveča - se zaupanje lahko 'Up, ’ če se napreduje po “Tu* . zemljepisnih etapah.« Zvezi trditev, da v Sovjetski s*tUsov . bilo podzemnih podajo rtJ" ,da jih ne namera-k^t »y. .a » se lahko smatra 6 g ‘ttven element.« kazajj s°v)otiske strani so po-l'al'jan,ISed a)i , dovoli samostojnih .eahjšati eJani. ki bi mogle T«—i?^*dsednikovo funk . °)tia 0 i> ko taka samo- n dve ^an3a lahko ustvari-th^aniij “nanh (in nato dve ? ta, v p,“lltiki, ki si nasproti- prVo do škodo države. ^rianjopolitiko i! palitiW. I?* — je rekel, tilV^ihaurf e GasPerija, S at? in Martina: Pv-*tir°Pske antske solidarnosti, '■ adu v Braditve, »politika v a bre”aa'm' silami in po- S Pra »01: Žtlo. prestižnih potez v tu nika'« *i:ru8a politika — ta, »rotiav .e.®a* Pa ie Po1' Er ni ter iluzij in preti- Uir2einostieStoii iz P°Puščani-■a®ga ' avtoritarnosti in alaEivc - a>-»p* bes„i )® citiral Gronchi-s,. ®Ušča ’ ko je nadaljeval: li- boveliz,!® . komunizmu, ko s0d.ia mir i„J0 v Prazno vo-hi * vSeh ‘P za zboljšanje u-Cnjdrhlan—?-^r°dov, znanstve-Vni. k, -i. bcni in pravni na- v.ol, C«ij»,SLav»a oktobrska re-m d.— bila proti so-kat«dbim °kratom in proti bovlami P.aveznikom, med biu« '^bjeir, \ a Italija; ko se (».^''hijev ?e'a Hruščeva z *« !adij0J 'mkimi besedami Sov*einlje fe mesta, rešujejo ipVoti J0e Ud ud.,) in k0 se bi—.hhovi ^ družbah, naši kodi ' duh’ ln se Pozablja o iltaa; ko Sevna i.n verska svo-Vj. ,‘Oza Q "Prejema demago-se rUPoš>oln' razorožit- sriss Ve®> notranjima politikama: po eni strani politiki resnega demokratičnega napredka, po drugi pa politiki, ki sestoji iz demagoških popuščanj levici ter avtoritarnih skušnjav na desno.« Nenni je najprej kritiziral pripravo Gronchijevega obiska in ugotovil, da je rezultat pozitiven kLjub incidentu v italijanskem veleposlaništvu. Dodal je, da je treba še pojasniti, kako je prišlo do incidenta in zakaj je dobilo berlinsko vprašanje preveliko važnost. Rekel je, da v berlinskem in nemškem vprašanju «prevla-dujejo še mednarodni vidiki nad notranjimi«. Za Pelio je rekel, da se je predstavil v Moskvi z vizitko, ki ni bila dobro sprejeta pri sovjetskem javnem mnenju, ker je usvojil — čeprav ne do kraja in uradno — Adenauerjeva stališča, katerih ne odobrava ne Wa-shington ne London. Nato je aemokrisitjanski govornik Manzini priznal, da so se pojavili tudi pri demokristjanih pridržki glede potovanja Giancamlo Pajetta (KPI) je poudaril nadvse pozitivne rezultate obiska: kulturni sporazum, trgovinske odnose itd. Kritiziral- je stališče vlade do govora kardinala Ottavianija in do italijanskega veleposlanika v Moskvi. Dejal je, da je obisk važen predvsem zaradi tega — kot je dejal Gronchi — ker je do njega prišlo «po 40 letih, med katerimi se je poudarjalo samo tisto, kar nas je ločilo, sedaj pa je postalo nujno razumeti stvarnost in tisto kar lahko koristi odnosom med obema državama.« Glede vladne zahteve po plebiscitu v Nemčiji, pa se je Pajetta vprašal, kako ga more vlada zahtevati, ko vendar nasprotuje plebiscitu na Južnem Tirolskem. Končno je tudi on poudaril, da je politika vlade različna od ameriške, ker je zašla na skrajne pozicije Adenauerja. Tudi Saragat je poudaril, da je bil obisk koristen in da ;e ozračje ugodno za rešitev največjih nerešenih vprašanj. Vsem je odgovoril z dalijlšim govorom Pella in skušal pobijati — na precej neprepričljiv način — izrečene očitke in kritiko. Jutri bo seja vlade. Danes pa se začne zasedanje glavnega odbora PLI, ki bo odločilno za njeno usodo. Poslanci so danes med drugim poslušali izjavo vladnega predstavnika, ki je odgovarjal na zaskrbljeno vprašanje o povečanju radioaktivnosti na Sardiniji. Dejal je, da vest ni bila točna. Senatorji pa so odobrili nekaj manj važnih ukrepov. Predsednik republike Peruja. Manuel Prado, je tudi danes nadaljeval z opravljanjem določenega programa uradnega obiska, ki je sestajal iz svečanih kosil in večerij ter iz sprejemov. Glavna točka programa pa je bil politični razgovor z Gronchijem. Na Siciliji je preiskovalna komisija nadaljevala s svojim delom. Medtem pa se demokristjani in desničarji pripravljajo na izvolitev nove deželne vlade desnega centra, za kar je vodstvo KD dalo sinoči proiste roke svojim deželnim organom. A. P. Bombni atentati v Madridu MADRID, 19. Včeraj je ko je skušal postaviti bombo li mladinskega festivala v Mo- pred poslopje Falange. Umrl je v bolnišnici. Bomba je namreč predčasno eksplodirala in ga hudo ranila. Druga eksplozija je nastala v občinski palači v Madridu. Dve neeksplodirani bombi pa so našli drugje: eno v prostorih ravnateljstva letalske družbe «Iberia», drugo pa v neki električni centrali. Policija je mnenja, da so bombni atentati odgovor na aretacije v zadnjih desetih dneh Baje so aretirali okoli 100 ljudi, ki jih obtožujejo komunističnega delovanja. Policija namreč išče vse tiste Spance, ki so se baje udeležili nedavnega tajnega kongresa komunistične stranke, ki je bil baje v Pragi. Tuji opazovalci ugotavljajo, da poteka val aretacij v Španiji prav tako kakor v začetku leta 1958, ko so 44 mla- bil ubit v Madridu en moški, dincev, ki so se bili udeleži- Modugna skvi leta 1957, obtožili, da so skušali oživiti komunistično stranko v Španiji. Opazovalci poročajo o povečanem delovanju proti Francovemu režimu predvsem v Madridu in v bližnjih pokrajinah. Med delavskimi krogi se širijo letaki, ki jih pozivajo na splošno stavko sredi maja. WASHINGTON, 19. — Izstrelitev satelita iiDiscoverer 10» se je končala z neuspehom, ker so kmalu po izstrelitvi povzročili eksplozijo nosilne rakete, ker je krenila z določene poti. Določeno je bilo, da bodo satelit ujela letala nad Havajskimi otoki. MILAN, 19. — Sodna oblast v Pavii je danes odredila zaplembo vseh plošč s pesmijo «Naga» («Nuda») Domenica Včeraj v pokrajini Lecce Kmečko delavstvo zasedlo zemljo baronov in grofov Demonstracije so bile v štirih občinah in udeležilo se jih je več tisoč delavcev LECCE, 19. — Več tisoč kmečkih delavcev iz občin Ve-glio, Leverano, Carmiano in Coperti.no je poskušalo danes zjutraj ponovno zasesti zemljo, ki jo obdelujejo, ki pa je last veleposestnika Paladinija, barona Malfattija in grofa Del Balsa. Demonstracije kmečkega proletariata so trajale skoraj do večera, ko so se demonstrant; vrnili na .svoje domove. Kmečki delavci niso odšli prav na zemljišča omenjenih grofov in baronov, temveč so zasedli de dostopna poti, kjer so pozneje tudi použili hrano, ki so jo nosil; s seboj. Dejansko so zasedli le posestvo «Pallombi», in orožniki so več demonstrantov pridržali ter nato štiri izmed njih aretirali. «»------ Senator Zoli umira RIM, 19. -nika vlade je danes Bivšega predsed-senatorja Zolija ponoči zadela iimimimiiiiimtiiiimiiiiiiiiliiiiMHiiiiimiinMiHlHlilimiiMHiilimiHiiiiiMlliiilHiMitmnuMmmmHimmiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Objavljena spomenita ZSSR o Berlinu ki jo je Smirnov izročil Ollenhauerju Če bo SZ podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, bodo komunikacije z zahodnim Berlinom pod popolnim nadzorstvom Vzhodne Nemčije Poznejša pogajanja bodo mogoča samo z Vzhodno Nemčijo - Spor zaradi novih propustnic vojaškim predstavnikom BONN, 19. — Sovjetsko poslaništvo v Bonnu je objavilo spomenico, ki jo je sovjetski poslanik Smirnov izročil 13. januarja Ollenhauerju, in v kateri SZ obraz-ložuje, kako naj bi se rešilo berlinsko vprašanje. Med drugim je v spomenici rečeno, da bodo komunikacije med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo pod popolnim nadzorstvom Vzhodne Nemčije, če bo Sovjetska zveza podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Predstavnik sovjetskega poslaništva je na tiskovni konferenci govoril o razgovorih, ki jih je imel sovjetski poslanik Smirnov z zahodnonemškim socialdemokratskim voditeljem Ol-lenhauerjem. Predstavnik je dejal, da je Smirnov rekel Ollenhauerju, da bi Sovjetska zveza bila naklonjena, če bi zahodnoberlinski župan Brandt dosegel sporazum o komunikacijah z neposrednimi pogajanji z Vzhodno Nemčijo. «Toda Brandt bi se zelo u-štel, je nadaljeval predstavnik, če bi mislil, da se lahko prezrejo suverene pravice nemške demokratične republike in pravilniki, ki jih bo u-vedla glede svojih komunikacij. Sovjetska zveza bo sporazumno s svojimi zavezniki dala nemški demokratični republiki vso potrebno podporo za obrambo njene suverenosti.« Ollenhauer je 8. februarja sporočil, da je izročil prepis spomenice zunanjemu ministru von Brentanu in zahod-noberlinskemu županu Brandtu. 25. januarja je Ollenhauer poslal Smirnovu svoje pismo, ki so ga danes objavili, in v katerem sporoča, da se ((sprejemljiva rešitev berlinskega vprašanja lahko doseže samo s pogajanji med prizadetimi državami«, in da «je njegova vroča želja, da bi bilo mogo- ................................................................. Kunieva tiskovna konferenca Stališče FLRJ do zasedanja držav varšavskega pakta 0 odnosih z Vatikanom - Obmejni promet med FLRJ in Grčijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je bilo stališče Jugoslavije o nemškem vprašanju in o vprašanju oborožitve Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem označeno v številnih uradnih dokumentih in izjavah jugoslovanskih voditeljev. Glede vprašanja ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, kolikor bi Zahodna Nemčija še nadalje vztrajala pri svojih dosedanjih stališčih je Kunc izjavil, da niso bile izčrpane vse možnosti za sporazum in splošno rešitev nemškega vprašanja v celoti, in da najnovejši politični razvoj mednarodnega položaja odpira nove možnosti za to. Jugoslavija pozitivno gl. la na možnost prenehanja oboroževanja vse Nemčije in meni, da je potrebno storiti vse, da se prepreči oborožitev z jedrskim orožjem katerekoli Nemčije Na vprašanje, kako ocenjuje govor papeža Janeza XXIII na recjuiem kardinalu Stepin-cu v Rimu, je Kunc izjavil, da nima celotnega govora papeža in da ne želi komentirati odstavkov agencijskih vesti. Kunc je dodal, da so informacije nekaterih agencij c odnosih med Vatikanom in Jugoslavijo neutemeljena ugiba nja. »Toda, je dodal Kunc, dejstvo je, da so se v odnosih med FLRJ in Vatikanom pojavile ugodnejše okolnosti od tistih v zadnjih letih«. Neda--ia izjava predsednika začasne alžirske vlade Ferha-ta Abasa je po mnenju zastopnika državnega tajništva kon- struktiven prispevek za rešitev alžirskega vprašanja. Ideje v izjavi Abasa predstavljajo »zdravo in realno osnovo za rešitev vprašanja in odpirajo perspektivo trajnega miru in osvobodilnega razvoja bodoče Alžirije*. V odgovor na vprašanje, kako ocenjuje eksplozijo francoske atomske bombe v Sahari, je Kunc ponovil izjavo, ki jo je dal takoj po eksploziji. »V iziavi (ki je bila objavljena v našem listu 14. t. m. op. ur.) se obžaluje, da je Francija kljub nasprotnim zahtevam skupščine OZN v času, ko se pripravljalo važni sestanki o razorožitvi in ozdravitvi mednarodni') odnosov, spremenila Afriko v poligon jedrskih eksplozij. Izrazil sem zaskrbljenost zaradi mogočih škodljivih posledic žarčenja v Ju-goslavi;: in poudaril potrebo takojšnjih naporov za trajno prepoved '»drskih sksplozij*. Sovjetsko-indijsko poročilo o obisku Hruščeva v Indiji je Kunc ocenil kot »pozitiven prispevek naporom za zboljšanje mednarodnega položaja*. »Imamo prav tako za pomembno, je izdavil Kunc, da je bilo s sovjetske strani izkazano priznanje izvenblokovski politiki Indije in njenemu prispevku za ohranitev in graditev miru na svetu*. Na vprašanje, kako ocenjuje iz:ivo držav udeležencev varšavskega pakta v Moskvi, je Kunc ' •'vil, da ima vtis, da so udeleženci konference na pozitiven način potrdili svojo pripravljenost za konstruktivne razgovore z Zahodom. »Imamo za koristno, je dejal Kunc da je posebno poudarjen pomen nujnosti rešitve vpraša- nja razorožitve in v njegovem okviru vprašanja prenehanja jedrskih poskusov*. Kunc je v zvezi s posvetovanjem v Moskvi še ugotovil, da so govor kitajskega opazovalca na posvetovanju, v katerem je napadel Jugoslavijo, in napadi, ki se ponovno javljajo na Kitajskem, v Bolgariji. na Češkoslovaškem in v Albaniji, »v očitnem nasprotju z izjavo* tega sestanka posebno pa s proglašenim nače lom v korist uresničenja koeksistence in izboljšanja mednarodnih odnosov in razmer na Balkanu. Vsakodnevni napadi s strani Albanije na Jugoslavijo onemogočajo vzdrževanje normalnih odnosov med Jugoslavijo in Albanijo. »Na pade predsednika Komunistične partije Indonezije Aldita na Jugoslavijo in na jugoslovanske »revizioniste* je Kunc ocenil kot poskus da se obnovijo metode iz dobe hladne vojne. Delovanje Aldita je nadalje v nasprotju z obstoječimi odnosi prisrčnega prijatelj stva med Jugoslavijo in Indonezijo. Zastopnik državnega tajništva je nadalje potrdil vest, da bosta letos na vabilo grške vlade obiskala Grčijo podpredsednik zveznega ljudskega sveta Aleksander Rankovič in Mi-jalko Todorovič. Obvestil je nato novinarje o uspešnem delu mešane 'ugoslovansko-grške komisije za vzpostavitev obmejnega prometa in dejal, da sta se grška in jugoslovanska vlada sporazumeli o sestanku več mešanih komisij, ki bodo razpravljale o kulturnem sodelovanju, o turizmu in drugih vprašanjih. B. B. če ta smoter doseči«. Glavne točke sovjetske spomenice so: 1. Zahodni Berlin ni bil nikoli sestavni del zvezne republike. 2. Sovjetska zveza ne zahteva vključitve zahodnega Berlina v demokratično republiko. 3. V primeru, da berlinskega vprašanja ne bi bilo mogoče rešiti s pogajanji, ne bo Sovjetski zvezi ostala druga pot, nego sklenitev mirovne pogodbe z nemško demokratično republiko, s čimer bo rešeno vprašanje zahodnega Berlina. 4. Povsem jasno je, da bo nemška demokratična republika po sklenitvi mirovne pogodbe izvajala v celoti svojo suverenost nad svojim ozemljem in nad svojim zračnim prostorom, kakor vsaka druga neodvisna država. 5. Naravno je, da bodo vse poti, ki vežejo zahodni Berlin zvezno republiko, padle takoj pod nadzorstvo Vzhodne Nemčije. 6. Ce bi na Zahodu, ob ugotovitvi dejanskega stanja, hoteli povzeti idejo novih pogajanj za zahodni Berlin, bi bila nemška demokratična republika njegova pogodbena stranka. 7. Vprašanje komunikacijskih poti se more jn se mora rešiti, toda samo v tesni zvezi z ureditvijo splošnega berlinskega vprašanja in z rešitvijo mirovne pogodbe z Nemčijo. 8. Berlinsko svobodno mesto lahko obstaja s svojo u-stavo, s svojo policijo, s svojo zunanjo trgovino in s svojim nespremenjenim socialnim stanjem. 9. Berlinsko svobodno mesto mora spoštovati samo dve obveznosti: ne sme se povezati v vojaška zavezništva in ne sme voditi prevratnega delovanja proti Sovjetski zvezi, nemški demokratični republiki in drugim socialističnim državam. 10. Sovjetska zveza bo jamčila skupno z drugimi prizadetimi državami neodvisen razvoj berlinskega svobodnega mesta. 11. Sovjetska zveza bo z u-stanovitvijo berlinskega svobodnega mesta sprostila to mesto bremen, ki izhajajo iz vojaške okupacije. 12. Nihče bolj kakor svobodno mesto ne bo mogel i-meti velike vloge zbližanja dveh nemških držav. 13. Sovjetska zveza se obvezuje braniti suverenost nemške demokratične republike. Spomenica se končuje s toplim pozivom zahodnoberlin-skemu senatu in županu Brandtu, naj zavzameta glede berlinskega svobodnega mesta »realistično stališče, ki bi bilo v korist miru v Evropi in na svetu«. Kakor poročajo iz Londona, proučujejo zahodne države možnost, da bi uvedle v zahodnem Berlinu poseben oborožen policijski zbor, sestavljen iz zahodnih Berlinčanov, in to v zvezi z morebitnim zmanjšanjem števila ameriškega, britanskega in francoskega vojaštva. Ukrep, ki ga sedaj proučujejo, bi spadal v okvir kompromisa o Berlinu. Novi policijski zbor bi se pridružil že obstoječim zahodnoberlin-skim varnostnim silam. Kakor je znano, je berlinsko vprašanje med glavnimi argumenti, o katerih bodo razpravljali na konferenci najviž jih med Vzhodom in Zahodom. Medtem pa je nastal spor v zvezi z novimi propustnicami, ki so jih izdale sovjetske vojaške oblasti zahodnim vojaškim predstavništvom v Vzh. Nemčiji. ZDA, Velika Britanija in Francija izjavljajo, da so nove propustnice ((nesprejemljive«. Tri vlade so posla-le danes v tem smislu protestne note vrhovnemu po veljniku sovjetskih sil v Nemčiji maršalu Zaharovu. V novih propustnicah je namreč rečeno, da omenjena predstavništva delujejo na o-zemlju «nemške demokratične republike«. Do sedaj So v propustnicah uporabljali izraz ((sovjetsko okupacijsko področje«. Kakor je znano, nočejo zahodne države priznati vzhodnonemške republike. Hansen umrl KOPENHAGEN, 19. — Danes ob 00,40 je v Kopenhagnu umr’. danski ministrski predsednik Hansen. Imel je 53 let Bil je že več časa bolan. Sodijo, da je imel raka na pljučih. Hansen je bil sin čevljarja. V začetku je bil tiskarski delavec. S politiko se je začel baviti v vrstah socialdemokratske stranke, ko so aretirali njegovega brata, ker ni hotel služiti vojaščine. Leta 1936 je bil izvoljen za poslanca in tri leta pozneje za tajnika stranke. Leta 1945 je poistal finančni minister v socialdemokratski vladi Hedtofta. Za časa Eriksonove desničarske vlade je bil v opoziciji. Leta 1953 pa je postal v novi Hedtoftovi vladi zunanji minister. Po smrti Hedtofta leta 1955 je posta) Hansen predsednik vlade in predsednik socialdemokratske stranke. Hansen zapušča ženo in tri hčere. Finančni minister Kap-mann, ki je Hansena nadomeščal med njegovo boleznijo, bo verjetno postal novi predsednik vlade. Verjetno bo socialdemokratska stranka sklicala v prihodnjih mesecih izreden kongres, da izvoli novega pred sednika. Hammarskjocld o Srednjem vzhodu NEW YORK, 19. — Glavni tajnik OZN Hamarskjoeld včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da se položaj na Srednjem vzhodu znova spremenja v nevarnost spopoda med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Varnostni svet ali skupščina OZN bi morala dati pobudo, da se prepreči poslabšanje položaja. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno okrepiti akcijo OZN. Hammanskjoeld ni hotel komentirati francoske atomske eksplozije v Sahari in je pripomnil, da je dolga vrsta primerov, v katerih ni neka država spoštovala resolucijo OZN. Toda v nobenem primeru ne bo on izrekel svojega mnenja, ker je to naloga Varnostnega sveta in skupščine. Na koncu je Hammarskjoeld sporočil, da je imenoval Jugoslovana Dragoslava Protiča in Kanadčana Williama Epsteina za svoja predstavnika v odboru desetorice o razorožitvi, ki bo zečel zasedati 15. marca v Ženevi. Zakaj je bil obsojen tromboza in se sedaj bori s smrtjo v neki rimski kliniki Okoli poldne se je stanje bolnika močno poslabšalo in zvečer ob 19.30 so javili, da je njegovo stanje izredno resno, zaradi krvavitve ni mogoče nobeno zdravljenje. Ob bolniku so zbrani vsi člani njegove družine in več sorodnikov ter najožji prijatelji. Nekaj po 14. uri so bolniku začeli dajati 'kisik. Ves dan so se v kliniki oglašali številni Zolijevi prijatelji in politični sodelavci in se informirali o njegovem zdravstvenem stanju. Med drugimi so bolnika obiskali predsednik vlade Segni, Fanfani, La Pira, predsednik ustavnega sodišča Azzariti. tajnik krščanske demokracije Moro, predsednik poslanske zbornice Leone, predsednik senata Merzagora in vsi člani vlade. Senator Zoli je bil do 1,15 ponoči na seji vodstva krščanske demokracije in se je nato vrnil v hotel, kjer stanuje med .svojim bivanjem v Rimu. Okoli 2,30 ponoči se je počutil slabo in je poklical svojega prijatelja senatorja Varalda, ki je tudi zdravnik. Ta je takoj poklical drugega zdravnika. Okoli 5.30 so Zolija odpeljali v kliniko. Zoli je najprej začutil bolečino v roki, ki mu je deloma ohromela. V kliniki so ugotovili, parezo (ohromelost) na levi strani ,ki jo je treba pripisati napadu tromboze. Okoli polnoči so javili, da je bolnikovo stanje nespremenjeno. Puls je znašal 108; temperatura pa 40. Pojasnilo o epidemiji v Bresci BRESCIA, 19. — O čudni epidemiji, ki se je pojavila včeraj med osebjem in bolniki v nevropsihiatričnem inštitutu v Pontevicu, so danes objavili poročilo, ki pravi, da gre za epidemijo influence. Ker pa so v omenjenem zavodu samo zelo stari ljudje, ki so tudi kronično bolni in oši-beli, je epidemija zavzela hujši potek. Y zavodu je umrlo do 13. ure danes 21 ljudi. Baje so pozneje umrli še trije. Razen omanjenih primerov javljajo, da ni v mestu večje epidemije influence razen po-edinih primerov, ki so ozdrav- Pokojni kardinal Stepmac je pokopan in kazalo je, da bodo protijugoslovanski slavospevi in proglašanje njegovega mučen ištva ponehali, ter da bodo napadi na jugoslovansko ljudsko oblast in tendenciozno zamolčevanje resnice končno zasitili vse tiste, ki so videli v pokojniku enega zadnjih melanholičnih ostankov svoje zavojevalne politike na sosednem polotoku. Ves čas teh slavospevov smo se namenoma omejili na suhoparne in stvarne podatke o pokojnikovi bolezni in pogrebu in nismo hoteli pogrevati petnajst in več let starih žalostnih dogodkov. Toda gonja teh. Krogov in njihovih podrepnikov ni ponehala. Hkrati pa je začel s pravo ojenzivo razlaganja mu-čeništva pokojnega kardinala neki katehet v slovenskih tržaških šolah z očitnim namenom, da bi v mladini vsadil lažno predstavo o ravnanju ljudske oblasti s tako uglednim cerkvenim dostojanstvenikom. Zato smo sklenili objaviti vsaj bistvo tistega, kar se očitno nesramno zamolčuje, in ker se vsak trezen človek vpraša: Zakaj je bil pravzaprav obsojen zagrebški nadškof? Zakaj ni bilo obsojenih tudi o-stalih 22 jugoslovanskih ško-jov? Odgovor najdemo v spisih sodne razprave, ki je bila leta 1946 v Zagrebu, in kt so bili takrat objavljeni v celoti. Alojzij Stepmac je bil obsojen 11. oktobra 1946 na 16 let strogega zapora in pet let omejitve državljanskih pravic zaradi sledečih kazenskih dejanj: Ker je pred padcem in pred nemško okupacijo bivše Jugoslavije obiskal v svojstvu hrvaškega nadškofa ((vojskovodjo« Kvaternika, znanega kolaboracionista in sodelavca Nemcev, ter mu čestital na vzpostavitvi fašistične tvorbe, tako imenovane Neodvisne države Hrvatske. Dne 28. junija 1941 je poslal podrejenemu duhovništvu okrožnico, v kateri poziva duhovništvo in vernike in jih spodbuja na sodelovanje z u-staškimi oblastmi. Ker je kot predsednik škofovskih konferenc vodil delegacijo, ki je pozdravila Paveliča in ga priznala za poglavarja NDH. Ves katoliški tisk je aktivi-ziral za pomaganje okupacije, Paveliča in NDH. Vodil je vse organizacije Ka toliške akcije, ki so bile str-žen ustaškega gibanja. Ker je tradicionalne verske svečanosti spreminjal v politične manifestacije za Paveliča in ustaše, istovetil je u-staše s hrvaškim narodom itd. Ker je začenši od leta 1941 vsakega 10. aprila, dneva vstopa nemških čet v Jugoslavijo in ustvarjanja NDH. služil svečane maše za NDH, a praz- nik sv. Antona spremenil v politične manifestacije Paveliču. Ker je v vseh oblikah med vojno izražal svojo solidarnost z nemškimi in italijanskimi okupatorji ter prisostvoval vsem uri vseh svečanostih, ki so jih v Zagrebu organizirali Nemci in Italijani. Ker Je pod vodstvoam odbora. ki je stal na čelu vršil prisilne prehode pravoslavcev na katoliško vero in se solidariziral s Paveličem v ma-sakriranju srbskega življa. Ker je 18. decembra leta 1941 v božični poslanici pozval Hrvate, delavce in delavke na delo za Nemčijo s pozivom, da je to njihova verska in patriotična dolžnost. Ker je dajal materialno pomoč ustaškim legionarjem na vzhodni fronti. Ker je v drugi polovici marca 1945 na zahtevo Paveliča organiziral škofovsko konferenco z nalogo, da se episko-pat angažira za reševanje NDH, kakor tudi reševanje ustašev — vojnih zločincev. Za to delo je dobil 100 milijonov kun. V ta namen, po sporazumu s Paveličem, so mu bili dodeljeni znani zločinci Rupčič in Juco Rukavina, ki so pripeljali ostale škofe na konferenco. Poslanico, ki je bila na konferenci sprejeta, je napisal šef načelnik ustaške propagande Ivo Bogdan, odobril pa jo je Pavelič. Ker je pred padcem NDH po dogovoru s Paveličem skril v nadškofijskem dvoru arhiv ministrstva za zunanje zadeve NDH, arhiv »župana pri Po-glavniku* in gramofonske plošče z govori Ante Paveliča. Ker je po vojni propagiral obnovo ustaške NDH in govoril da se bo na Hrvaško vrnil' Pavelič, a v Srbijo kralj Peter in podobno. Ker je v svojem stanovanju sprejel v septembru 1*45 ustaškega polkovnika Eriha Lisa-ka, ki je imel nalogo, da organizira diverzantske in teroristične akcije. Ker je v pastirskem pismu 20. septembra leta 1945 spodbujal ustaške odpadnike, tako imenovane križarje, na izvrševanje zločinov nad nezaščitenim ljudstvom in na diverzantske akcije. Vse to deiovanje Alojzija Stepinca je bilo dokazano med sodnim postopkom s številnimi dokumenti, izjavami prič in z njegovim priznanjem. Kljub temu pa je bil v zaporu samo šest let. kjer je veljal zanj poseben liberalni režim. Leta 1951 ie bil izpuščen iz zapora ter je xivel v svoji rojstni vasi Krašiču, kjer se je lahko svobodno gibal. Ko je zbolel, ga je zdravilo rešet domačih zdravnikov in trije inozemski specialisti. Imel je tudi možnost zdravljenja v kateri koli bolnišnici ali kliniki, na kar -n ni hotel pristati. ljivi. ...................................... CaryluChessmanu usmrtitev še za En vzrok za odgoditev je v dejstvu, da bi bil Eisenhovver neprijazno sprejet na svojem bližnjem obisku v Latinski Ameriki, če bi v ZDA sedaj Chessmana usmrtili - Kalifornijski parlament pa bo v tem času še enkrat pretresel vprašanje smrtne kazni S. FRANCISCO, 19. — V pozni večerni uri (po srednjeevropskem času že zjutraj) je poveljnik jetniških paznikov v S. Quintinu Fred Dickinson sporočil, da je guverner ukazal odgoditi usmrtitev Caryla Chessmana vsaj za 60 dni. List »Times* iz Los Angelesa pa je objavil, da je guverner Brown včeraj pozno zvečer govoril o možnosti odložitve usmrtitve zaradi tega, ker bi ta usmrtitev štiri dni pred odhodom predsednika Eisenho-werja v dežele Latinske Amerike zelo neugodno vplivala na sam potek obiska. Ko je Brown sam sporočil svojo odločitev, je tudi dejal, da daje s tem prebivalstvu Kalifornije možnost, da se po zakonodaji še enkrat izreče glede smrtne kazni. Obljubil je, da bo sklical posebno parlamentarno zasedanje v času proračunske razprave v marcu. Brown je tudi povedal, da so sodniki vzeli na znanje sporočilo, da je državno tajništvo zaskrbljeno zaradi usmrtitve Chessmana tik pred predsednikovim potovanjem, vendar pa so se kljub temu izrekli proti pomilostitvi. Guverner je dejal, da je prejel na tisoče pisem, ki se niso toliko osredotočila na vprašanje samega Chessmana kot na vprašanje, ali naj v Kaliforniji še naprej velja zakon o smrtni kazni ali ne. »Če bo ljudstvo po svojih izvoljenih predstavnikih odločilo, da o-stane sedanji zakon v veljavi, bo Chei«sman usmrčen po zakonu.« Izrazil je upanje, da bo tmiHlllltlllllllllllllllllllllHIlliOllUllllllllllltl Razstava v ZDA jugosl. slikarstva WASHINGTON, 19. — V Wa-shingtonu so sinoči odprli prvo razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva v ZDA. Na razstavi je 54 del 16 jugoslovanskih umetnikov. Poleg Washinftona bo razstava v raznih drugih mestih ZDA. parlament smrtno kazen ukinil, dostavil pa je, da se bo on držal sklepa parlamenta, naj bo tak ali tak. Brown je tudi dejal, da mu je pomočnik državnega tajnika za medameriške zadeve poslal brzojavko, s katero ga je obvestil, da se pripravljajo v Urugvaju demonstracije proti Eisenhovverju, če bo Chess-man usmrčen. (V nobeni od držav Latinske Amerike, ki jih bo Eisenhovver obiskal, ni v veljavi zakon o smrtni kazni.) Predstavnik Bele hiše Hager-ty je sporočil, da je bilo Ei-senhowerju javljeno, kaj je bilo sporočeno iz Urugvaja, šele davi. Rekel je tudi, da je državno tajništvo zadevo »avtomatično* snoročilo kalifornijskemu guvernerju; dostavil je, da Bela hiša ni dala nobenega priporočila. Chessman, ki ga je sporočilo, da še ne bo usmrčen, zopet dvignilo, je bil že v celici »zadnje noči*. Naročil si je o-bilno večerjo, ki bi morala biti njegova zadnja. Potem sta prišla k njemu katoliški in protestantski jetniški duhovnik. Chessman je z obema prijatelj, četudi je brez religije. Napisal je tudi testament, s katerim je določil, komu naj pripadajo njegove osebne stvari Baje je Chessman tudi napisal, kdo je po njegovem mnenju ((bandit z rdečo lučjo«. Guverner Brown je imel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da je sicer prepričan o Chessmano- vi krivdi, da pa osebno nasprotuje smrtni kazni. Ko je odvetnik Chessmana Davis izvedel za guvernerjevo odločitev, je izjavil: «Menim, da gre za konec smrtne kazni v Kaliforniji.« Dokler se ni zvedelo za guvernerjevo odločitev, so od vseh strani prihajali protesti in listi so neprijazno pisali o ameriškem sodstvu. Znani Cassandra je v londonskem listu «Daily Mirror« napisal, ida se «ime pravice v ZDA zo- pet vleče po blatu. Ali je res mogoče, da v Ameriki ni nikogar, ki bi imel potrebno oblast, da bi napravil konec tej strašni mori?« Laburistični «Daily Herald« pa je napisal tele kratke besede: «Eno se lahko reče o primeru Cary-la Chessmana. Ce bo stopil v plinsko celico, ne bo prijetno imenovati se Američan.« Kraljici Elizabeti II se je rodil tretji otrok LONDON, 19. — Danes ob 16.30 (Po srednjeevropskem času) se je angleški kraljici Elizabeti II. rodil tretji otrok, in sicer deček. Pred buckinghamsko palačo je bilo zbranih kakih 2000 oseb, ko je bilo na vrata obešeno z roko pisano sporočilo, ki javlja tudi, da se mati in otrok dobro počutita. Od leta 1857, ko se je kraljici Viktoriji rodila hčerka Beatrice, je sedaj prvič, da se vladajoči angleški kraljici rodi otrok. (Ko sta se rodila prva dva otroka, še ni bila kraljica). Ob času rojstva sta se vojvoda Filip in hčerka Ana nahajala v palači, medtem ko je prestolonaslednik Karel v šoli v kolegiju kakih 50 km od Londona. Z novim bratcem se bo najbrž «seznanil» šele v nedeljo. Veseli dogodek mu je takoj sporočil oče sam. Ker je bilo že precej pozno, so danes opustili polet 36 reaktorjev nad kraljevo palačo in se bo to zgodilo jutri v prvih popoldanskih urah; isto velja za topovske salve v Hyde Parku. Po tradiciji bo krst otroka čez mesec dni. Med kandidati za botre se poleg predsednika Eisenhowerja in kanadskega ministrskega predsednika imenuje tudi ministrski predsednik Gane Nkrumah. Kraljica je že začela prejemati čestitke z vseh strani sveta. Brzojavno čestitko ji je poslal tudi predsednik italijanske republike Gronchi. Temperatura včeraj Najvišja temperatura 11.2 stopinje ob 16. uri, najnižja 6 stopinj ob 5. uri. Vlage sto odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 16.8 mm dežja. Go riško-beneški dnevnik Danes, SOBOTA, 20. tebruarja Leon Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.37. Dolžina dneva 10.35. Luna vzide ob 1 15 in zatone ob 11.18. Jutri, NEDELJA, 21. februarja Irena Ob neresničnem in umetnem razpihovanju dogodka Po ugotovitvah spomenik poškodo vali otroci S spomenika padlemu alpincu v Spominskem parku je izginilo nekaj bronastih zvezd - «Gazzettino» in «Piccolo» sta seveda takoj pisala o ^vandalskem napadu>! Včerajšnji »Gazzettino* in goriška stran «Piccola» sta objavila vest o »vandalskem* napadu na novi spomenik, ki je bil postavljen v spominskem parku lanskega julija meseca v čast vojakom-alpincem, ki so padli v zadnji svetovni vojni na ruski fromti. Po nenavadno »podrobnih* informacijah obeh časopisov, naj bi neznani lopovi, ki »niso mogli biti niti tatovi, niti mladi breskrbneži* pokradli več bronastih zvezd, ki so bile okras spomenika, razbili kristalno steklo in pokvarili žaromet, ki osvetljuje spomenik. Poleg tega pa naj bi se znesli tudi nad mladimi drevesnicami, ki so jih posadili pred časom v bližini spomenika in z njih odnesli nekaj lesenih tablic, ki označujejo posamezno rastlino. Take in podobne vesti se kaj rado razširijo po mestu in z njimi vred govorice, ki ne morejo koristiti nikomur, najmanj pa tukajšnjemu prebivalstvu, ki živi tudi tik državne meje. Zaradi tega smo se pozanimali pri oddelku leteče policije na goriški kvesturi in pri poveljniku oddelka smo izvedeli, da gre tu za neresno poročanje, ki je brez vsake podlage! Policija odločno zanika, da je bil izvršen kakršenkoli vandalski napad Po pregledu spomenika so a-genti ugotovili, da sta zmanjkali le dve bronasti zvezdi, dve pa sta bili upognjeni in da je bil žaromet upognjen zaradi posledic slabega vremena in ker tudi ni bil dovolj trdno pritrjen. Po vsem sodeč je goriška policija mnenja, da gre tu za nepremišljeno otroško dejanje, saj je v Spominskem parku vedno dovolj o-trok, ki letajo po stezah parka in se zbirajo okoli spomenika. Do tega prepričanja vodi tudi dejstvo, da je zmanjkalo nekaj lesenih tablic, ki so bolj slabo potisnjene v zemljo in torej vsekakor pripravne za igranje. Ob tem dogodku ne moremo mimo dejstva, da je hotel de-mokristjanski list v Gorici zopet umetno napihniti nedolžno zgodbico okoli »vandalskega napada* na vojaški spomenik in zopet ustvariti med prebivalstvom vzdušje, ki si ga nihče, ki pošteno misli, več ne želi. Goriški ustvarjalci in zastrupljevalci dobrih odnosov med narodoma, ki prebivata dolga stoletja na skupnem tlu in ki sta v zadnjih desetletjih preživela marsikaj hudega, hočejo videti tudi tam, kjer pravzaprav ni ničesar, kakor nedolžna otroška igra, nekaj kar bi lahko doprineslo k ponovnem razpihovanju sovraštva in to potem, ko so se prav tukaj na tem predelu državne meje ustvarili tako dobri sosedski odnosi, da so marsikaterim v Evropi za vzgled. Takim novinarskim poročevalcem, ki razpihujejo mržnjo med narodi z umetno ustvarjenimi dogodki, bi morale oblasti vsaj tokrat, ko je bilo jasno dokazano za kaj gre, resno stopiti na noge in jih poučiti o potrebi točnega in resničnega poročanja, posebno pri nas, kjer je čitatelj, bolj kot kje drugod občutljiv za takšne in podobne vesti! Izlet SPD v Planico Slovensko planinske društvo v Gorici namerava organizi- PRIMORSKI DNEVNIK rati ob priliki mednarodnih smučarskih skokov marca meseca v Planici izlet z avtobusom, ki bi odpeljal izletnike iz Gorice, skozi Podgoro, Videm, Trbiž do Rateč, od koder je komaj pol ure hoda do svetovno znane skakalnice. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj se vpišejo pri kavarni Bratuž do konca februarja meseca! Danes seja pokrajinskega sveta Danes popoldne ob 16. uri se bodo letos prvič sestali k redni seji svetovalci pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu imajo več vprašanj, ki bodo zahtevala njihovo pozornost in odločitev. Nekaj jih zadeva javna dela na pokrajinskem cestnem omrežju; med drugim bodo morali o-dobriti načrt za ureditev in razširitev pokrajinske ceste od Farre do Gradiške in sicer na področju 2.747 km. Govorili bodo tudi o razširitvi Železniškega podvoza Saldari-ni v Krminu in dokončnem načrtu nove industrijsko-teh-nične šole v Gorici. Več točk dnevnega reda današnje seje se nanaša na upravne osebe raznih zdravstvenih ustanov in zavodov v Gorici, ki so pod pokrajinsko upravo. Predaja menz CRDA Delavskim zadrugam Med delavci tržiške ladjedelnice vlada že dalj časa globoko nezadovoljstvo, ker namerava direkcija dati v najem delavsko menzo privatniku. Po vsej verjetnosti bodo cene hrane bolj visoke m tudi delavci, ki delajo v menzi bodo odpuščeni in prepuščeni na milost in nemilost novemu gospodarju. Urad za delo je v korist delavcev dal te predloge: 1. marca nai preide upravljanje delavskih menz v roke Delavskih zadrug, direkcija CRDA pa naj bi imela odgovornost za to delovanje; 2. delavci, ki so sedaj zaposleni v teh menzah, naj delajo pod Delavskimi zadrugami; 3. tem delavcem naj se priznajo tudi v bodoče vse sedanje pogodbene olajšave glede plač, penzij in odpustov. Kaže, da je ta rešitev verjetno najboljša. Krik zaročenke preprečil smrt 29-letnega visokošolca Finančni agent je izstrelil dva strela v mladeniča iz Tržiča Zdravniki so mnenja, da je 36-letni Pucci storil to dejanje v trenutku blaznosti - Domnevanja o vzrokih streljanja V Tržiču se javnost še vedno vneto zanima za dogodek, ki se je pripetil v četrtek popoldne v Ulici Piave in pri katerem kljub dvem revolver-skim strelom na srečo ni bilo človeških žrtev. Strele je oddal iz revolverja «beretta» 36-letni finančni agent Antonio Pucci, ki stanuje v Ulici Piave, nekaj metrov samo od stavbe, v kateri prebiva s starši 29-letni visokošolec Antonio Scampicchio. Po ugotovitvah policije in pričevanju zaročenke visokošolca Wally Valenti, ki je bila prisotna pri dogodku, naj bi Pucci čakal zaročenca, da stopi ta okoli 14. ure iz hiše Ko sta bila že v bližini avtomobila, ki je last visokošolca, je mladenka zagledala agenta, ki se jima je bližal z revolverjem naperjenim proti zaročencu. Zakričala je na ves glas in s tem verjetno tudi rešila zaročenca, ki se je sklonil k tlom in se s tem izognil strelu, ki je šel v prazno. Tudi dekle se je sklonilo k tlom in tam obležalo v nezavesti, medtem ko je visokošolcu uspelo zgrabiti a-genta za roko v kateri je držal revolcer in pričela sta se tepsti. Medtem je agent oddal drugi strel, ki je na srečo zopet šel v prazno. Pretep je trajal nekaj minut in skupno z očetom, ki je pri- skočil sinu na pomoč, sta nja beseda na sodišču, pri Scampicchijeva uspela razorožiti finančnega stražnika, katerega so pozneje zdravniki pregledali in ugotovili, da je bil v času napada na visokošolca v stanju, ko človek ne more več odgovarjati za dejanja, ki jih počenja. Kasneje so organi lokalne policijske stražnice Puccija priprli in ga izprašali. Zvečer pa so ga poslali v goriško umobolnico, kjer bo na razpolago organom varnosti in preiskovalnemu sodniku. Zakaj je Pucci streljal na mladega Scampicchija, je vprašanje okoli katerega se vrti javno mnenje v Tržiču. Pucci je bil poznan kot dober oče treh otrok, sicer precej ljubosumen na ženo, drugače pa miren in morda nekoliko čudaški, ker ga je bilo več krat videti, kako se sprehaja po Ulici Piave, ki je precej samotna. Zadnje dni je prosil za petdnevni dopust in v tem času je verjetno dozorel v njem strašen naklep, da umori mladega visokošolca. Saj dogodki, ki so se zvrstili pred očmi zaročenca, dovolj jasno pričajo o njegovih namerah. Nekateri spravljajo z nesrečnim dogodkom v zvezo naklonjenost agenta do Scam picchijeve zaročenke. Vendar pa so to samo domneve. Vsekakor bo izrečena o tem zad- čemer bodo imeli zdravniki goriške umobolnice verjetno precejšnjo besedo. «»------- Do 31. marca rok za prijave Vanoni Ze nekaj dni dobivajo davkoplačevalci na dom obrazce »Vanoni* ki jih morajo izpolniti o podatki o dohodkih, ki so jih prijeli v letu 1959. Sedaj pa finančno ministrstvo sporoča, da 31. marca zapade rok za predložitev omenjenih prijav. Tudi letos so biti u-stanovljeni pri finannčih in-tendancah in pri okrajinih u-) radih za neposredne davke posebni informacijski uradi, v katerih se lahko davkoplačevalci zglasijo za vsa potrebna pojasnila glede izpolnitve prijav. Pri omenjenih uradih lahko davkoplačevalci brezplačno dvignejo obrazce za davčno prijavo, in sicer vsi tisti, ki teh obrazcev niso dobili na dom. Poleg tega pa lahko dvignejo brezplačno tudi posebno knjižico, v kateri so vsa pojasnila za sestavo prijave. Nenadna slabost Uslužbenci Zelenega križa so včeraj zjutraj ob 8.15 prepeljali v civilno bolnišnico 32-letnega Pia Roccara iz Ločnika. Moža je obšla nenadna slabost pri delu na posestvu grofa Attemsa. Z včerajšnjega zasedanja goriškega sodišča Pogojno obsojen šofer avtobusa za smrtno nezgodo pri Redipuljah Šofer Macoratti naj bi vozil preveč hitro v naseljenem kraju in ni upošteval slabega vremena - Mladi mehanik iz Tržiča zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe tatvine v CRDA Približno ob 8. zjutraj dne našanje 21. januarja 1958, je službujoči podoficir orožniške postaje v Foljanu pri Redipuljah dobil telefonsko obvestilo, da je avtobus podjetja Drossi iz Gorice, povozil nekega starejšega moža. Podoficir je takoj odšel na kraj nesreče, kjer so pa že drugi orožniki ugotovili kako se je nesreča pripetila. Avtobus vozi na progi Gori-ca-Tržič. Ko je prišlo težko vozilo do križišča Ul. S. Mi-ehele na levi in Bersaglieri na desni, če se gre v smeri proti Redipuljam, je cesto nenadoma prečkal od desne proti levi, 70-letni Pietro Micolino Hodil je s povešeno glavo in z dežnikom se je skušal ubraniti snega, ki je tisto jutro precej močno naletaval. Mož je bil precej zamišljen. Slučaj je hotel, da je istočasno prihajal iz obratne smeri še neki drug avtobus. Micolino Je ta avtobus opazil, ni pa videl prvega. Ko je bil na sredini ceste se je najbrž ustrašil in naredil par korakov nazaj. Čeprav je goriški avtobus trobil je nesreča postala neizogibna. Avtobus je vozil 31-le-tni šofer Oliviero Macoratti iz Vermiljana, Ul. Serenissima št. 17. Šofer je videl Micolina In je opazil njegovo čudno ob- Z avtobusom je za- ........................................................................................... iiinuuiimiitmimm...............................nuni....iimui^mNUum......minimumu.........................mm Včeraj zvečer v Padričah IZ TRŽAŠKEGA Začetek drugega pokrajinskega kongresa Zveze kovinarjev FIOM Za enotni nastop sindikalnih organizacij v borbi za izboljšanje življenjskih pogojev Obsežno poročilo tajnika zveze, ki je podčrtaI nekatere uspešne akcije Vrsta še ne rešenih vprašanj "Težaven položaj vajencev-Danes diskusija, v nedeljo zaključek kongresa V glavni dvorani Delavske boljšale in da prihaja vedno | in delavskim razredom, ki mo- misij v raznih obratih: Mnogi - bolj do izraza politika sindi-1 ra okrepiti svojo borbenost in zbornice CG1L v Ulici Pon-dares se je sinoči začel II. pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM, kateremu prisostvujejo delegati, izvoljeni v vseh večjih in manjših kovinarskih obratih na Tržaškem. Kongres se bo nadaljeval danes in zaključil jutri dopoldne Pokrajinsko tajništvo je delegatom razdelilo tiskano poročilo o delovanju sindikata te stroke, pokrajinski tajnik Semilli pa je sinoči imel daljše poročilo, v katerem je analiziral sedanje sindikalne in gospodarske razmere ter nakazal perspektive za nadaljnje sindikalno delovanje. Sinoči je delegacija FIOM iz goriške pokrajine pozdravila kongres v imenu tamkajšnjih kovinarjev, jutri pa bo na kongresu govoril član osrednjega vodstva OGIL Vechi. Pokrajinski tajnik FIOM je najprej opisal sedanje splošne razmere delavstva v Italiji in sedanji sindikalni položaj. Poudaril je predvsem, da so se sindikalne razmere od zadnjega kongresa CGIL znatno iz- UREDNISTVO TRST-UL.MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA «. 20 - Tel. št. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, oumrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst kalne enotnosti in enotnega j enotnost, da bo lahko^ dosegel nastopa sindikalnih organizacij v borbi za življenjske pravice. To je omogočilo uspeh v nekaterih velikih akcijah in o-krepilo v delavcih zaupanje v sindikalno organizacijo in v svoje sile. Posledica tega je tudi sindikalni polet in odločna borba delavcev za obnovitev delovnih pogodb, izboljšanje normativnih pogojev in prejemkov raznih Kategorij, predvsem kovinarjev, fci temi uspehi enotne borbe se odpirajo nove perspektive za borbo italijanskega delavstva. K temu je treba tudi dodati popuščanje mednarodne napetosti, toda pod pogojem, da se spremeni ekonomska politika vlade in da se poišče možnost povečanja trgovskih izmenjav z vsemi državami, da bi se tako zvišala produkcija in odpravila brezposelnost. Dolžnost delavcev in sindikalnih organizacij je torej, da podpirajo vse pobude za mednarodno pomiritev. To pa ne pomeni, da bodo izginila nasprotovanja med delodajalci Sestanek komisije za mestni promet Sklepi o nekaterih spremembah filobusne in avto Filohusno progo št. 15 bodo preusmerili, avtobusno progo st. 30 pa podaljšali Sinoči se je na tržaškem žu-; panstvu pod predsedstvom podžupana prof. Cumbata sestala občinska komisija za mestni promet in odobrila predloge Acegata v zvezi z nekaterimi spremembami avtobusne proge št. 30 in filobusne proge št. 15. Kot je znano, zahtevajo prebivalci področja Elizejskih poljan že dolgo časa, naj se avtobusna proga št. 30 podaljša do Lloydovega stolpa. Proga št. 15 pa poteka velik del po istih ulicah kot proga št. 16 to je, dokler se ne odcepi od Sv. Vida proti Sv. Andreju. Zato so predlagali, naj bi jo premestili v druge ulice bolj zahodno, tako da bi obe progi notekali nekako vzporedno. Kar se tiče avtobusne proge, se občinska komisija strinja, da se podaljša za 300 m do križišča Elizejskih poljan z Ulico Schiaparelli v pričakovanju, da zgradijo novi železniški viadukt, kjer se stikajo Elizejske poljane s koncem Ulice Sv. Marka, nakar jo bodo podaljšali do ' ’ovdo-vega stolpa. Sedaj je namreč prehod za avtobuse pod viaduktom zelo neroden. Avtobusno progo bodo tudi ne'oli-ko spremenili med ulicama Montfort in Colautti. Proga pojde sedaj v tem delu po Drevoredu III. arrrnde, Trgu Promontorio, Ul. Combi in po Ul. Colautti do Trga odporniškega gibanja. Na tej progi bodo potem u-porabljali večje avtobuse. Pri tem bodo ukinili eno samo po-stami: -> v Ul. Montfort. Pre- bivalci ulic, koder poteka sedaj ta proga, pa ne bodo imeli več kot kakih 150 m hoda do nove avtobusne • proge št. 30 in do nove filobusne proge št. 15. Ta proga se bo odcepila na Trgu Ascanio Canal, pojde po delu Ulice Navali, po Ul. Bazzoni, Ul. Ciriaco Ca-traro, Ul. Menzoni ter se bo na kratkem delu združila s filobusno progo št. 16 v Ul. De Amicis, nakar se bo zopet odcepila proti Sv. Andreju. V ta namen bodo morali nekoliko razširiti cestišče v Ul. Aliče, kjer bodo morali podreti zid neke vile. Sedaj bosta morala odobriti te sklepe še upravna komisija Acegata in občinski svet. Občinska komisija se je u-kvarjala tudi z vprašanjem rezerviranih prostorov a parkiranje, kot določa novi prometni zakonik, po katerem imajo pravico do takih prostorov samo javnokoristne ustanove .Komisija proučila tudi zahteve nekaterih kategorij, kot na "rimer trgovcev, ki morajo razkladati blago, bank itd. Komisija je sklenila, da preda zadevo v proučevanje upravni policiji, tako da se bo lahko v najbolj promet- boljše življenjske pogoje. Kovinarji so lam dosegli obnovitev delovne pogodbe in nekatere izboljšave, nadaljevati pa je treba akcijo, da delodajalci in vsa podjetja spoštujejo delovno pogodbo. Pri tem je govornik omenil vprašanje akordnega dela in razmere v največjih tržaških podjetjih. Nato je navedei še nekatere zahteve kovinarjev, ki niso bile še sprejete in se je treba zanje se boriti, kakor na primer, znižanje delovnega urnika, periodični poviški, izenačenje prejemkov ženske delovne sile, dokončna ureditev problema akordnega dela itd. Sindikat CGIL se v vsedržavnem okviru zavzema za ekonomski razvoj italijanskega gospodarstva, na našem področju pa se moramo se posebej boriti za obstoj in dvig gospodarstva, ki je v hudi krizi. Govornik je omenil obisk ministra za državne udeležbe in razgovore, ki so jih imeli z njim sindikalni predstavniki ter zastopniki tržaškega gospodarstva, nato je prikazal položaj livarne ILVA in ponovil zahteve, ki jih je glede tega podjetja že izrazila Delavska zbornica CgIL. Prav tako se je dotaknil še drugih večjih industrijskih obratov in ladjedelnic ter manjših podjetij, v katerih delavci so še prepuščeni na milost in nemilost delodajalcev. Poudaril je, da bo treba tem delavcem posvečati večjo paznjo in skrb. Tudi za brezposelne delavce in za delavce, ki dobijo priložnostno zaposlitev, se bo morala sindikalna organizacija bolj zanimati in zahtevati sodelovanje ter nadzorstvo pri namestitvenih uiadih. Nič manj važno ni vprašanje socialnega zavarovanja in zaščite na delu, ki se morata izboljšati in izpopolniti. posebno pažnjo mora sindikalna organizacija polagati delavski mladini in vajencem problem vajencev v industriji je namreč na našem področju zelo pereč, če pomislimo, da je v največjih obratih, t. j. v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v Tržaškem arzenalu, v livarni lLVA in v ladjedelnici Sv. Roka na približno 6.160 delavcev in 1500 uradnikov zdaj zaposlenih skupno samo 135 vajencev. To nam pojasnjuje tudi vzrok, zaradi katerega veliko število mladincev ki Končajo šolo, ne dobi zaposlitve. Nadaljevati je tudi treba borbo za zaščito vajencev in za njihovo nadaljnjo strokovno izoDrazbo. Sindikalna organizacija se mora odslej v večji meri zanimati tudi za uradnike, ker je ta kategorija še premalo vključena v sindikalno življenje. Zveza kovinarjev FIOM bi pozdravila kot pozitivno vključitev uradnikov v avtonomni sindikat v okviru zveze. Obravnavati je treba tudi problem delavcev, ki niso sindikalno organizirani. Tudi v Zvezi kovinarjev FIOM bi bi. lo lahko večje število včla-, delavci podpirajo sindikat, se z njim strinjajo, a se ne včlanijo. Temu je precej kriva sindikalna razcepitev pred leti, v nekaterih primerih pa je temu kriva brezbrižnost, komodnost in bojazen pred obveznostmi. To škoduje samim delavcem ter sindikalni organizaciji in njenemu u-spesnemu delovanju. Pokrajinski tajnik kovinarske stroke je zaključil svoj govor s poudarkom, da je spričo sedanjih razmer in nadaljnjih borb nadvse potrebna sindikalna enotnost ter o-krepitev sindikalne organizacije. Tragična smrt ženske pod kolesom avtobusa Nesrečnica je pri izstopu iz avtobusa končala pod kolo vozila, ki se je v tistem trenutku začelo premikati Včeraj ob 20.30 se je pred vhodom v begunsko taborišče v Padričah zgodila smrtna nesreča. Jugoslovanska državljanka Antonija Nikolavčič poročena Benči, stara 57 let. stanujoča v Sv. Petru pri Bujah št. 7, je iz še do sedaj neugo- Pretep na Trgu Unita Ponoči med četrtkom in petkom 60 karabinjerji intervenirali na Trgu Unita, kjer se je osem oseb spoprijelo med seboj. Vzrok zakaj je nastal spor in nato pretep še raziskujejo, tovljenih vzrokov pri izstopu i za sedaj pa so vse prepirljiv-iz avtobusa podjetia »Avtovie ce jn sicer tri ženske in pet carsiche*, prav v trenutku ko se je vozilo začelo pomikati naprej, padla pod zadnje kolo, ki ji je zmečkalo glavo in je ostala na mestu mrtva. Avtobus je vozil šofer Rudolf Zaccaria iz Nabrežine št. 184. Na kraj nesreče je takoj prišla prometna in znanstvena moških pridržali. Luciano Franco s Trga Li-berta pa je prišel navskriž z zakonom, ker se je preveč na pil. Vino mu je udarilo v glavo in fant je začel s kričanjem v veži Silosa. Ko so prišli policijski organi, jim je celo gro- vozil na skrajni desni rob ceste. Skušal je ustaviti avtobus, toda zaradi poledenele ceste mu to ni popolnoma uspelo Avtobus je vozil z zmerno hitrostjo 30-35 kilometrov na uro, in ko je šofer zavrl je avtobus spolzel naprej še za nekaj metrov. S prednjo levo stranjo je podrl Micolina, ki je za poškodbami mrl. Macoratti je bil obložen, da i vozil preveč hitro v naseljenem kraju, da ni upošteval slabega vremena in omejeno vidnost itd., da je izgubil oblast nad vozilom in da je s tem povzročil smrt že omenjenega Micolina. Upošteva-oč vse olajševalne okoliščine, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora in na plačilo sodnih stroškov. Kazen so mu popolnoma oprostili. Branil je dr. Luzzatto. * * * Ker je bil obsojen tatvine, ae je moral zagovarjati 26-let-m mehanik Ermanno Fonzar lz Tržiča, Ul. Bagni št. 96. Obtožen je bil, da je odnesel iz tržiške ladjedelnice CRDA tri bronaste pokrove »butten-woth» in precejšnjo količino bakra. S tem je povzročil ladjedelnici približno 45.000 lir škode. Gospod Host, poveljnik čuvajev v ladjedelnici, je obvestil policijski komisarjat v Tržiču, da so v noči 25.-26. marca 1958. izginili trije bakreni pokrovi velikosti 460x20 cm turbocisterne »Esso Panama*, ki so jo takrat gradili v trži-ški ladjedelnici. Policija se je takoj pričela zanimati za zadevo. Med poizvedovanjem je prišlo policistom na uho. da je bil omenjeni Fonzar opažen zvečer 25. marca na ladji Esso Panama*, čeprav je zaprosil 23.3. za tri mesece dopusta. Hotel je iti v Palermo, kjer bi se moral ukrcati na neko petrolejsko ladjo. Poleg tega je pa še neki ribič izjavil, da je videl osumljenega Fonzarja, kako se je po nekem kanalu vračal s precej težko natovorjeno ladijco. Ti sumi so policiji zadoščali. Preskrbeli so so dovoljenje za hišno preiskavo in res so Fon- PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Brenči, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Antonija Nikolavčič je prišla v Padriče na obisk hčere, ki je tu poročena in stanuje v begunskem taborišču v Padričah. ||UIIIIIMIIMIIIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUillU'l'llllllllll>IIIIIIIIIIIIIIUIM||lll|lin skama celotno kazen pomilo-vajo razporok, ki so bile do-! stili, sežene v Jugoslaviji in prav zato se je marsikdo, ki je pred leti prebival in živel v coni B in se je priselil v Trst, znašel v težavah. To je tudi primer 56-letne-ga Salvaitora Perentina iz Ul. delle Docce 13 in njegove bivše 50 let stare žene Virginie Laurice por. Perentin, ki sedaj stanuje v Vicolo Ospeda-le milit are. Cerkveno sta se poročila 1. 1926 v Piranu. Sest let kasneje pa sta se zopet poročila, tokrat civilno, kot je predvideval tedanji italijanski zakon. Po dolgih letih njunega skupnega življenja sta 1950. leta dosegla v Kopru ločitev zakona. Od tedaj sta šli njuni poti narazen. Lauricova se je kot ločenka že leto dni kasneje poročila s 36-letnim Ju-stom Kobcem, Perentin pa je 1955. leta zopet peljal pred oltar 47-letno Giovanno Vra-gnaz. Oba nova zakonska para živita v Trstu in morda zadeva ne bi prišla na dan, če ne bi jugoslovanski organi poslali v Trst za vpis, prepis poročnega lista o zakonski zvezi Kobec - Vragnaz in če ne bi Perentin sam prinesel na anagrafski urad prepis njegovega poročnega lista Na anagrafskem uradu so ugotovili, da gre za bigamijo in obvestili sodno oblast, k* je uvedla proti vsem štirim postopek. Včeraj je bila razprava, na kateri so sodniki obsodili vsakega na 8 mesecev zapora. Medtem ko so moškima pri- policija, ki je uvedla prvojzil in jih je žalil, zaradi če-preiskavo o strašnem dogod-jsar je morai v zapor pod ob-ku. Ob 22.45 so truplo nesreč-1 tožbo nijanosti, motenja javne Nikolavčičeve prenesli v j nega miru. žalitve in grožnje, mrtvašnico splošne bolnišnice nem delu mesta uvedel sistem. — . , „ ki bo omogičal. da se ugodi j njenih delavcev, kar nam do- znali pogojnost kazni brez vsem upravičenim zahtevam.! kazujejo volitve notranjih ko-[vpisa v kazenski list so zen-ici, zapisn.; Ciccarelli. Preds.; Corsi, tož.; zapisn.: Magliacca. * * * Po prijetnem večeru v prijateljski družbi se je 59-letm Ugo Rivani iz Ul. Pieta vračal oktobra lani z avtomobilom domov. V Carduccijevi u-lici je nehote obregnil v u-stavljen topolino, poleg katerega je stal njegov lastnik. Ker se Rivani ni ustavil, je lastnik poškodovanega vozila skočil v avto in se odpeljal za njim, dokler ga ni dohitel. Ker je kazalo, da je Rivani spil nekaj vina, so ga policijski organi odpeljali na pregled v bolnišnico, kjer so mu s preprostimi in prav nič gotovimi pripomočki ugotovil; vinjenost. To je zadostovalo, da so Ri-vanija prijavili sodniku pod obtožbo, da je šofiral v vinjenem stanju. Na srečo je bil sodnik uvideven in ve, da bi bilo težko verjeti v trditve o moževi vinjenosti, zaradi česar ga je oprostil obtožbe pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov. * * * Z isto formulo se Je rešil iste obtožbe tudi 36-letni elemente Apollonio s Tenkega rtiča pri Miljah, ki ni oktobra lani med vožnjo z lam-breto proti domu, opazil na Stari istrski cesti pregrade znaki za dela na cesti. Mož je treščil v pregrade in se zvrnil na tla. Tudi njega so policijski organi spremili v bolnišnico in ker so mu ugotovili vinjenost so ga poslali pred sodnika. Sodnik: Fienga, tož„- Masuc- Neroden padec priletnega moža Med hojo po Ul. Koštalunga proti domu, kjer stanuje na št. 8, je 69-letni Quinto Cuc-chi včeraj nerodno zdrsnil na blatni cesti in še nerodneje padel na tla. Priletnemu možakarju niso ugajale močne bolečine v nogi in ker je meni), da bodo z zdravniško pomočjo izginile, se je z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico. Tu je tudi ostal in sicer na ortopedskem oddelku, kjer so ga zdravniki zaradi zloma desne noge sprejeli s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Žrtev nerodnega padca je včeraj malo pred poldnem postala tudi 61-letna Maria Obry vd. De Carlo. Zenska je zdrsnila na stopnišču med dvema oddelkoma Upima na Korzu Italija in ker se je udarila po čelu in obrazu, so jo morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku. Poslanci proučujejo tržaška vprašanja Za časa prekinitve dejavnosti poslanske zbornice od 20 februarja do 8. marca bodo prizadeti poslanci proučili ne katera tržaška vprašanja. Kar se tiče zakonskega osnutka za uslužbence bivše ZVU, potrjujejo, da bo poslanec Berry ponovno proučil besedilo, katerem so se sporazumeli, in nekoliko spremenil tiste točke, glede katerih je posebni odbor izrekel nekaj pridržkov. Spremenjeno besedilo bo poslanec predočil pristojni komisiji poslanske zbornice, ko bo zopet začela zasedati. Glede avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina sporočajo, da bodo prišli prihodnjih dneh v naše kra je nekateri člani posebnega odbora, ki ima nalogo, da proučuje to vprašanje. Tu se bodo seznanili z nekaterim podrobnimi vprašanji in bodo stopili v stik z. gospodarskimi, političnimi in kulturnim krogi v Trstu, Gorici in Vid mu. Za sedaj napovedujejo aprila. Našli niso seveda nl3-Samo neki stražnik je opazi* Fonzarjevo mater kako se j* oddaljila od hiše proti kanalu s približno 10 metrov dolg® vrvjo iz konoplja. Ko so J° vprašali kam nese vrv, je **’ Javila, da jo je hotela vreči proč. Ker je sin prinesel vrv domov se je bal-, da ne bi imela kakšne sitnosti. Cisto 1^ odprta lekarna Urban; - Alb*' nese, Ul. Rossini št. li * 24-43. zarjevo stanovanje preiskali 2, ftiiiiiiimiimiHiiiiHiiiiiMiiifiiiHimiiiiiitiimiii,ijiiiiiiiifiiiiiiiiiiiml|,f||||||,i|i,iiiiiiiM|,lll|* Odkrili so povzročitelja dveh tatvin Zopet je bil Zei nezaželeni gost v pekarni Vdrl je tudi v urad ing, Perka, vendar ni imel sreče, ker je bila blagajna prazna - Zei je v zaporu, ker *o g* zasačili, ko je «nosi!» vino iz skladišča na Korzu Goriška policija je obvestila tisk, da je po prstnih odtisih, ki jih je poslala v pregled rimski policiji, odkrila tatu, ki se je 21. decembra lanskega leta spravil v urad inž. Bruna Perka, stanujočega v Ul. Aquileia 34 v Gorici. Perko je namreč drugega dne, ko se je zjutraj odpravil v urad Ul. Manzoni 17, ugotovil, da je nekdo vdrl v pisarno, odnesel majhen železen zabojček in nasilno odprl blagajno, vendar brez uspeha, ker v blagajni denarja ni bilo. Po prstnih odtisih je torej policija ugotovila, da gre tudi pri tej tatvini za policiji dobro znanega tatiča mladega Guida Zeia, ki se nahaja v goriških zaporih, zaradi večkratnih tatvin, ki jih je pretekle jeseni in zime izvršil na račun vinskega skladišča na Korzu Verdi, iz katerega je pri vsakem nenajavljenem obisku odnašal po nekaj steklenic dragocenega vina in likerjev. Toda Zei se ni zadovolji) samo z obiskom vinskega skladišča in z vdorom pri inž. Perku, zaradi česar se mu bo obtožnica podaljšala, marveč so v njem odkrili tudi tistega neznanega tatu, ki se je v noči med 17. in 18. avgustom lanskega leta spravil v pekarno Giovannija Tomasa-na, ka Korzu Italia 70. Tudi tu ga je najbolj vabila blagajna, pri kateri je imel malo več sreče in našel 2.700 lir. Do pekarne je prišel tako, da je preskočil obzidje stavbe, v kateri se nahaja pekarna, razbil steklo v skladišču in se tako nemoteno spravil do pekarne, kjer je našel majhno blagajno. «»------- Seja odbora za zimsko pomor Danes popoldne ob 16.30 bo na prefekturi seja odbora za sindikalnih organizacij in nih ustanov v mestu. r*r Okrožnica o vožnjah tovornih avtomobilov V zvezi s trajajočim s*1'®^, vremenom je minister z® L, na dela Togni izdal okr° ^ co, na osnovi katere lahko vorni avtomobili vozijo do t. m. tudi v prazničnih V nedeljo pri i zbor S - 0» V nedeljo 21. jebruarj* 10.30 bo v dvoranici pri Qtr din na Trgu Sv. Antona v ^ nci redni letni občni zb°r t, venskega planinskega dri*® Vsi člani toplo vabljenil mu. Za sedaj napovedujejo i . ~ prihod poslancev Rocchettija, z*msko pomoč. Vabljeni so i Piccolija in Cosse. I predstavniki državnih uradov, Nesreča na delu tr Danes ob 14.30 se je -varni Krentar v Tržiču.^ dila nesreča pri delu. 28- ^ Antonič Ezio iz Turjak®^, delal kot po navadi PrI „ it jem stroju, ko je verj etno f0' »o nepazljivosti vtaknil -*< med kolesa. Takoj so S® je-peljali z avtomobilom I4 ga križa v bolnišnico, ^ so mu zdravniki ugotoVil^ft-boke rane na levi roki. jj-vil se bo, če ne bo ko kacij, 20 dni. *» , Kino v GorfrLj, CORSO. 17.00: «OP*' spodnje krilo*. . j® VERDI. 16.30: «Pričelo * f s poljubom«, G. F®*0' Reynold. * VITTORIA. 17.00: «Ze^r|[»f' iskanju ljubezni«, S' v b»(' R. Evans, cinemascope vah CENTRALE. 17.15: «Pp dane ljubezenske G. Ferzetti, I. Mirand«- „!-MODERNO. 17.00: ma meja«. »Str®11 Vprašanja iz mednarodnega gospodarskega življenja Združenj e za razvoj (I.D.A. - International Development Association) Pri zagotovitvi sredstev za azvoj nezadostno razvitih se Poleg ostalega po-javljata v ospredje dva pro-wema. in sicer> da ni y za. mcri razpoložljivih redstev, m tudi kadar so ta k:z,- razP°lag°, jih je moč do-ali 45*?1.0 pod neugodnimi , težklnri pogoji. Spričo ie tu<3i vprašanje fina nlranj* P°stavljalo vedno zapleten način, ker da <,em al° samo za to, e, naidejo sredstva, am- nudiifč* Sif ta iredstva tudi stavili ’ da ne bi pred-nov h ! obremenitve in vira "°Vh ežkoč za dežele, ki w razvijajo. JJoigoročno mednarodno fi- sledt -tnje >e bii0 v teku po- W‘t„vlet izpod potr"b-tern < tudi celotna ma- *ari,!< ans'ranja ni bila v 22? meri izražena v ob- vah ovmednar<)dnih ustano-r0(i' Vstaia sicer Medna- H ankd (IBRD) 5 SV0-nieha ° p°tankosti izdelanim SnT°m t'nansiranja m financ- Povih sredstev za rala zWe’ ki iib ie zbi' talov- tj na tržišču kapi-ia a Mednarodna ban-vila • Vezan** na svoja pra-»»ra Ku- politiko, t. j. da in i dejansko banka ie B„a °Vati k°t banka. To ^njena"110’ ^ ie bila na' jilom w Samo.. takim poso-v tako tih investirali da v,: gospodarske načrte, ia Proizvodnja mog- ČBo l0SCati tudi za odpla-Prejeta S°'|lla'.. Dal)e. da se Po normo?S°ulla °dplačujejo Ugodnejšim ^ p°S°iih- dasi I"olitika m' j ot na tržišču, ie torei ^ednar°dne banke Ia orav daje P°s°iila-koča u • V tem ie bila tež-iele ' u-aR' Posamezne de-Posojipu lmajo potrebo po nis0 v,,)’ v Innogih primerih 'Prejmei« V ataniu> da jih na Pod takimi pogoji; da sPaamiS° Račrti bili taki', 'nje, Voj - - _ j _ je ein ^°sP°darstva; ali pa 80 2aintprepr°sto Za to» da V ,ežkočarhS;rane deze!e bile V°dnje~"*v.-,nis° dajali proiz-tatv0j ’ pa so nujni za co - iti °bab s Plačilno bilan-Vebke m°g‘e. brez preplačila “rer?en'tve, vršiti od- reč biti samo tista dežela, ki je članica Mednarodne banke (članica Mednarodne banke pa more spet biti samo tista dežela, ki je članica Mednarodnega monetarnega fonda). Predvideno je, da bo I.D.A razpolagala s sredstvi ene milijarde dolarjev in da se ta sredstva zbirajo s pri- spevki članic. Za vsako posamezno deželo je ta pri- spevek predviden približno v istem obsegu, v kakršnem ta dežela participira pri glavnici Mednarodne banke. Spričo tega bo največji del prispevkov padel na ZDA ki morajo plačati 320,29 milijona dolarjev. Sicer pa je postavljeno načelo, da se gla- sovanje v izvršnem odboru te ustanove vrši po velikosti prispevka. Tesna povezanost z Mednarodno banko Ust; devizah. *>ovitev I.D.A. iiarajj p0r°dila se )e ze Prej u°vi t a zaimsel, da se usta- bi daiI?ednarodru zavod, Ieitlr>o im* j pos°jila pod iz-*tdeva Ugodn ' do tnero termin, uimi pogoji kar nizko obrest- končno (kar je *adeVa _ ,.najvažnejše) kar Utitnej acin odplačila (na ledlog vaiuui. ®a zavnrto Ustanovitev take-Paiavii na 8e ie formalno »hi Merf ietnem občnem v l953 nar°dne banke ie- «'** so skl. T Delh»u Ta Jtlv> «Medn ’ da se usta‘ r tšzvoi /,r^dn° združenje n0(I;D-A- - Inter--l0ll). Medn °Pment Asocia-°Veriij haiar°dn' banki so lo 5ta‘ut in80, da tak°j iz-t ia Urein j Uredi vse osta- »n * 4»r*nie te zamiaR. b!ižuitan°vitevSeiDAPraVlien0 Jr/ 3e zali-l- v se Pri l atkitn ip jučni fazi. prec} ** Pripravil dnarodna ban-Vi|*a»Uacii,b.a načrt statuta, 15; - p~- a ° poslovala ta domači valuti). 2adev0 °25anizacija. Celotno v odobri- tv «annm p0slah '• Clanmt Mednarodne ban •A. more nam Zanimivo je, da je predvidenih 68 članic I.D.A., razdeljenih v dve skupini, kar je posledica načina, kako posamezne . članice vplačajo članski prispevek. Na tej strani imamo 17 razvitih industrijskih dežel, a na drugi strani 51 nezadostno razvitih dežel. Vse, brez razlike, morajo vplačati 10 odstotkov svojega skupnega prispevka v zlatu ali v konvertibilnih valutah. Nerazvite dežele (51) vplačajo ostalih 90 odstotkov v svoji valuti in I.D.A ne more uporabiti tega dela za to, da bi ga prenesla na druge valute, niti za taka plačila v ustrezni deželi, ki se ostvar-jajo pri izvozu blaga, če ta dežela na to ne pristane. 17 razvitih dežel pa mora preostalih 90 odstotkov vplačati v zlatu ali v konvertibilnih valutah. Dejansko pa tudi one vplačujejo v svoji valuti, toda ker so (z majhnimi izjemami) invertibilne dežele, to pomeni v tem primeru tudi v konvertibilni valuti. Vplačilo članskega prispevka se mora izvršiti v roku petih let. Nova ustanova I.D.A. je sicer organizacijsko povsem povezana z Mednarodno banko. Ona bo sicer imela svoj letni občni zbor, toda skupno z Mednarodno banko in Monetarnim fondom. Tisti, ki bodo izvoljeni za izvršne diretkorje Mednarodne ban-ke, bodo avtomatsko tudi izvršni direktorji I.D.A, I.D.A. je obvezana dajati posojila samo deželam, ki so nezadostno razvite, in samo za potrebe gospodarskega razvoja. Tista sredstva, ki bodo že odobrena, se bodo mogla uporabiti brez omejitev za nakup v vseh deželah, toda z namenom, da se oprema nabavlja tam, kjer je cenejša V izkoriščanju samem pa bo — kakor je to primer tudi pri Mednarodni banki — šlo samo za to, da se v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mini Planet brez imena Sovjetski znanstveniki so zasledili pred kratkim nov planet, in sicer s teleskopom, ne z vesoljsko raketo. Planet, ki so ga odkrili zvezdoslovci kazahstanskega astrofizikalne-ga inštituta, je onstran Plutona in je zelo majhen. Za sedaj še nima imena. okviru odobrenih posojil daje samo toliko sredstev, kolikor jih je dejansko potrebnih in potrošenih za odobrene načrte. Kar zadeva sama sredstva I.D.A., je treba upoštevati, da se bodo hitro trošila, ker je smisel celotne akcije v tem, da se sredstva dajejo pod ugodnimi pogoji. To pomeni, da se bodo trošila in da se ne bodo obnavljala z vračanjem, oziroma v kolikor se bodo vračala, ne bodo vedno likvidna za novo uporabo (kot v primeru, ko bo moč vrniti posojilo v domači valuti dolžnika). Zato se predvideva, da se bo relativno hitro pojavila potreba po obnavljanju sredstev, in po preteku vsakih petih let bodo proučili ali ta potreba obstaja, in če obstaja, kako naj se pride do novih sredstev. I.D.A. ne bo le s svojimi sredstvi, ampak prav tako tudi z načinom njihove uporabe izpopolnila veliko praznino v današnjem mednarodnem mehanizmu finansiranja razvoja nezadostno razvitih dežel; spričo tega je treba pojav in dejanski začetek dela I.D.A. oceniti kot pomem- ben napredek. N. P. t Mona Baptiste v nemškem filmu ((Dekle za Arambo-bara, v katerem dejansko igra samo sebe. Igralka se je po dolgem času spet vrnila pred filmske kamere. Občinstvo jo ima rado tudi zato, ker lepo poje Da se ob času ne hi morda kesali... Katera so in kako delujejo tri glavna umetna gnojila V času, ho nam vreme nagaja, pripravimo vse, da bomo ob prvem lepem vremenu lahko pohiteli in nadoknadili to, kar smo že zamudili Letos nam vreme hudo nagaja. Marsikatero delo na polju je že zamujeno in če bomo hoteli preostala dela ob pravem času opraviti, bo treba ob prvem lepem vremenu krepko pohiteti. Ker pa proti slabemu bomo spregovorili le o gnojenju, prvenstveno o uporabi umetnih gnojil, saj smo o naravnem, hlevskem gnoju že veliko in dovolj pisali. Vsekakor bomo ponovno poudarili, da je domačega, vremenu ne moremo nič | hlevskega gnoja pri nas od-opraviti, se vsaj pripravimo ločno premalo. Kljub temu na čas, ko se bo vreme vneslo in nam pustilo v njivo, na polje. Kmet ima tri glavne naloge: primerno, seveda globoko, oranje, oziroma kopanje, dobra izbira semena in, seveda, u-strezno gnojenje. Kar pa se moče tiče, je ta odvisna od tega, ali nam bodo oblaki dali dovolj in pravočasnega dežja. če bodo vsi ti štirje elementi ustrezno in harmonično delovali, bo letina zagotovljena. Da pa bi si ob času ne imeli kaj očitati, bomo storili vse, kar zemlja od nas zahteva. Vseh treh nalog, ki jih ima kmet pred seboj, ne moremo hkrati obdelati, zato iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiinni,,, v Se enkrat po slovensko-furlanski jezikovni meji Od Loč (Lonzano) do Botača in od Budigoja do Medenov Slovenski otroci prihajajo iz italijanskih šol malone analfabeti, ker se italijanščine ne naučijo, slovenski pa pozabijo O slovensko-furlanski jezikovni meii med furlansko nižino in Brdi sem nekje čital. da so naselbine Botač. Budi-goj in Medeni, ki se nahajajo jugozahodno od Skrljeva in vzhodno od Dolenj, že potuj-čene. Ker se te naselbine nahajajo nad furlansko nižino, v Brdih, ki so čisto slovenska, se mi ta trditev ni zdela verjetna. Da se o tem osebno prepričam, sem se nekega jutra odpeljal z avtobusom v Lonzano, od koder gre pot v omenjena naselja. Lonzano leži prav ob vznožju Brd pol km južno od Dolenj. Kakor Dolenje, je tudi ta vas, ki je bila nekdaj brez dvoma slovenska, potujčena. Lonzano, Lonzano, sem ugibal, kakšno mora biti njeno izvirna slovensko ime? Najbrž bodo to Loče? Da se nahajam na nekdaj slovenski zemlji, me je še bolj prepričala beseda «pa-tok», ki sem jo slišal v ta-mošnji gostilni. Mlada krčmarica mi je namreč razlagala, po laško, da gre pot v Botač zraven «patoka». Toskanci, sem si mislil, prav gotovo ne vedo, kaj pomeni beseda «pa-toku, medtem ko krčmarica ni imela pri rokah italijanskega izraza za slovensko besedo potok. Kmalu potem, ko sem odkorakal proti Botaču. sem srečal moža, ki sem ga že od Kokota, 20. februarju 1900 *cti, AU*hierramBaTma; 16-°° ^4^,vice - taaska k°- XIV- sPev’ N>akI.Ski kon n i k; 16.25 ČC91; ati«??: «■<» Fre-'ttria 2°kat in nte u prve Caiank« , Partit; 17.30 Ce!Za -nka: 18.00 Radijska $k* rL.P^ščoh«31' Pivlin: «Zi-1810 Cigan-Nii»i,ntalni Slovenski ln-t*dnj|fnaambli; 19.00 J1.*) ou za najmlajše; S ^Porovsk ’ 20.00 Šport; 19.00 najmlajše; „ ■>rov«k”“'’' 20.00 Šport; .^'adateTi! skladbe trža-, ra>t: »OhKČ 2100 Alf,o S vL**9 drall za Daniela« S &Lrlet'' 23^ nato Glas- ' gg , >2.10 -p TtSt 1415 Sim’ Popevke. s*°venšč1nl: * ^ 01a£\ vas; univerza: «A- 11.00 Radijska šola; 11.35 Simfonična glasba; 12.10 Popevke dneva; 12.25 Glasbeni album; 13.30 VValter Malgoni In njegov orkester; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 17.20 Tečaj nemškega jezika; 17.40 Šport prihodnosti; 18.25 Izžrebane številke loterije; 20.00 Vesele popevke; 20.55 Concertino; 21.00 VIII. zimske olimpijske igre (kronika iz Squaw Valleya); 21.15 Čarobna piščal; 21,35 Ca-steliano: »Pismo za Giannija« — radijska drama. II. program 10.00 «Elegantiss,mo»; 15.00 Plošče Musič—Mercury; 15.40 Plesna glasba in popevke; 16.00 Nikita Magalov igra Chopinove skladbe; 16.20 Pojo: Allori, Bossio, Ibba, Latilla, Otto, Pal-trinieri, Raimondi in Caterina Villalba; 18.35 Plešite z nami; 20.30 Bellini: »Puritanci«. III. program 17.00 Variacija; 19.15 Desetletni načrt za gospodarski razvoj Sardinije; 19,30 Georg Muf-fat; Sarabande — La Hardies-se; 20.00 Večerni koncert (Co-relll, Brahms, Debussy; pri klavirju VValter Gleseklng); 21.30 Koncert pod vodstvom Massi-m* Freccle. Coupertn—Mil- 8.40 Melachrino na podiju; 9.25 Poje moški zbor »Svobode« iz Loke vasi; 9.40 Majhni zabavni ansambli; 10.10 Operne arije; 11.00 Popevke na tekočem traku. 11.50 Belokranjske narodne poje Stane Starešinič; 12.00 Boris Papandopulo: Concertino za trobento in godalo; 12.25 Domači napevi izpod Pohorja; 12.45 Hammond orgle za ples; 13.30 Pesmi in plesi raznih narodov; 13.49 Robert Schumann: Fantazija op. 17; 16.00 Slovenska pesem od ro- mantike do danes; 18.15 Od tu in tam; 18.45 Okno,v svet; 20.00 Pokaži kaj znaš; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna; 23.10 Kaleldoskop za zabavo; 23.40 Moderna plesna glasba. Ital. televizija 13.30—16.65 TV šola; 17.00 do 18.00 Otroška oddaja; 18.30 Žrebanje loterije; 18.50 »Včeraj«; 19.30 Poje Nat Kin Cole, s Kvartetom »Cheerleaders«, orkestrom Nelsona Riddlea in s sodelovanjem Betty Huttonove; 19,55 Teden v svetu; 21.00 «Mu-siohiere«; 22.35 Lea Padovani v »Čarobnem trenutku«; 23.00 Sanremo: V. mednarodni fe- stival Jazza. Jug. televizija 18.00 Maškarada — oddaja za otroke; 20.20 «Veselo potovanje« — zabavno-glasbena oddaja; 21.20 «lzginjajoči dokazi« — II. del TV filma po fanta stičnem romanu H. G. VVellsa »Nevidni človek«; 21.50 Prenos zabavnega sporeda italijanske TV. daleč spoznal za slovenskega Brica. Na moj slovenski pozdrav mi je prijazno odgovoril in mi na zadevno vprašanje povedal, da je doma iz Ronk (Ronchetto), komaj četrt ure od tam. Bilo je to še v dolini ob potoku, kjer se začenjata vzpenjati dve poti. On je prišel iz Ronk po desni, moja pot pa je šla na levo v Botač. »Kako pa imenujete vi po vašem Lonzano?« sem hotel vedeti. »To so vendar Loče,« se je zasmejal moj Bric. «Tudi jaz sem sklepal, da ne more biti to čudno ime nič drugega kot Loče. Torej tudi ta vas je bila nekdaj slovenska?« — «Seveda.» — «Kaj pa tukaj zgoraj v teh naseljih, govorijo še kaj slovenski?« — »Kajpak, vsi govorijo slovenski, znajo pa tudi italijanski in furlanski.« Pot navzgor do Botača bi ne bila grda, toda blato, kakšno blato, sama gosta ilovica, kipar bi je bil vesel. V začetku sem stopal zelo previdno, ko pa so bili po nekaj korakih čevlji že vsi rjavi od blata, se nisem več zmenil za blatno pot in sem si raje začel ogledovati lepo pokrajino o-krog sebe. Jutro je bilo tako, da si lepšega nisem mogel želeti. Na moji levi strani so začeli prvi sončni žarki poljubljati in božati Idrijsko dolino, spredaj in na desni pa so se vrhovi številnih gričev že kopali v soncu, medtem ko so ga nižja pobočja v senci nestrpno pričakovala. Blato sem gazil do Botača, od tam naprej je bila pot sicer še vedno mehka, vendar dovolj suha, da je bilo prijetno po njej hoditi. V Botaču sem srečal mestno oblečenega mladega moža, ki m,i Je ha moje slovensko vprašanje potrdil, da je to res Botač. Malo teže pa mu je bilo odgovarjati na moje drugo vprašanje: katera da je prava pot za Budigoj. Zato je poklical iz hiše na pomoč starejšo žensko — kmetico, ki je pravilno in gladko govorila slovenski. Od Botača do Budigoja ni daleč, toda pot je vedno bolj strma. Budigoj je od vseh naselbin jugozahodno od Skrljeva še največja, vendar tudi ta ni velika. V Brdih so prave vasi zelo redke, vinogradi se nahajajo na južnih pobočjih zelo strmih gričev, ki so med seboj ločeni po strmih žlebih zareč domačega, živijo tudi priseljenci, toda to so Slovenci iz Nadiške doline. Vsa družina se je od tam priselila v Budigoj. Vino me ni prav nič navdušilo, kar se mi je zdelo čudno, ker imajo Brici sicer povsod izvrstna vina. Gospodar mi je pritrdil, da vino ni najboljše, in sicer zato, ker so njegovi vinogradi deloma na južnem in deloma na severnem pobočju. Izredno dobro vino pa imajo bolj gor, pri Medenih. Gospodinja (tudi ona je iz Beneške Slovenije, in sicer z levega brega Idrije, nedaleč od briškega Mirnika) mi je rekla — gospodarja ni bilo doma — da gojijo rebulo, malvazijo in tokaj. Prodali da so ga pred kratkim 10 hi po 150 lir liter v Čedad, če se ne motim. Za sedanje razmere je ta cena več kot ugodna. Z otroki govorijo slovenski, pošiljajo jih pa v italijansko šolo v Dolenje. Tako tudi vsa druga naselja pod Skrljevim do Lož. Nekdo bi moral že poskrbeti, da bi se otroci, ki iz enega ali drugega razloga obiskujejo italijanske šole, naučili vsaj slovenski čitati in pisati, kar velja za veliki del Bricev, ki so prišli pod Italijo in za vse beneške Slovence. To bi vendar ne bilo prav nič nemogoče, nasprotno, to bi bilo najmanj, kar se more zahtevati, ali vsaj pričakovati. Saj med italijansko in slovensko abecedo ni skoraj nobene razlike, tiste tri šumnike bi se naučili, to bi bilo vse. Po končani osnovni šoli bi potem lahko pisali ter črtali slovenske knjige in časopise, italijanskih itak ne či-tajo. Saj pridejo slovenski učenci iz italijanskih osnovnih šol dejansko kot pravi analfabeti; italijanski se ne naučijo, slovensko pa pozabijo. Se nobenega jezika ne znajo dobro in kako hočete potem, da bi znali čitati in pisati. To ni niti poitalijančevanje, ampak je ustvarjanje umetnih analfabetov, torej po-neumnevanje ljudstva. Kaj bi izgubila Italija, ako bi se slovenski učenci naučili tudi po slovensko pisati in čitati? Prav nič! Pač pa bi na ta način pridobila na svoji severovzhodni meji polnovredne državljane, katerim bi bila odprta pot v sodobno življenje. Ko sem se vračal od Me- na severovzhodu pa še bolj impozantni 2245 m visoki Krn, seveda tudi ves v snegu. DRAGO GODINA pa ga bomo morali dati zemlji vsaj toliko, da bodo umetna gnojila mogla priti do izraza, kajti umetno gnojilo je po pravilu le dopolnilo, ki brez naravnega gnoja ne pride do popolnega izraza. Da bi korenine rastlin mogle umetno gnojilo popolnoma izkoristiti, se mora umetno gnojilo v zemlji razkrojiti, pri čemer imajo glavno besedo drobnoživke, bakterije, ki uspevajo le v humusu in hlevskem gnoju. Če v zemlji ni humusa, če zemlji ne damo vsaj malo hlevskega 'gnoja, je proces razkrajanja umetnega gnojila veliko počasnejši in precejšen del ga gre v izgubo. Ko smo tako utemeljili nujnost hlevskega gnoja, si oglejmo še katera umetna gnojila pridejo v poštev in kako jih uporabljamo. Glavna umetna gnojila so dušik, fosforna kislina ali tako imenovani fosfati ter še kalij. K tem trem glavnim gnojilom bi morali prišteti še vrsto dodatnih u-metnih gnojil, ki so znana pod skuDnim imenom «drobne snovi«. V prodaji i-mamo na razpolago ali ločena umetna gnojila, torej taka, ki so sestavljena le iz enega gnojila, dušika, fosforove kisline ali kalija in pa kombinirana umetna gnojila, ki so sestavljena iz dveh ali tudi vseh treh o-snovnih sestavnih delov in to v različnih medsebojnih odnosih in razmerjih. Te kombinacije pač uporabljamo tako, kot zahteva zemlja in seveda kot zahteva rastlina, kajti posa- in prepadih. Zaradi tega so denov navzdol proti Ločam, Brici primorani, da se naseljujejo zraven svojih vinogradov. Razen tega ni na strmih špičastih vrhovih niti prostora za večje naselbine. V Skr-ljevem, na primer, je cerkev na enem vrhu šola, krčma in kmetske hiše pa na drugem. Ce bi bilo okoli cerkve vsaj nekaj prostora, bi se bila tam gotovo razvila vasica. V te misli zatopljen sem prišel do Budigoja. Nekdaj so se vsi prebivalci imenovali Budigoj, danes pa živi tam samo še ena družina s tem priimkom, vsi ostali Budigoji so se izselili. Vsi prebivalci »o Slovenci, le pod Budigojem sem srečal mladega Furlana, ki Pa se je. kakor mi je sam povedal, tla priselil iz Furlanije. V hiši, kamor so me povabili na ko- sem srečal okoli 12 let starega dečka, ki je šel domov v Bernico. Bernica se nahaja pol km severno od Medenov, prav nad glavno cesto Skr-Ijevo-Dolenje. Govoril je čisto slovenski. Tudi Bernica ie torej slovensko naselje. Pot navzdol je bila zelo prijetna, blato se je na soncu že toliko strdilo, da se mi je zdelo kot bi hodil po mehki preprogi. Bližnja okolica okoli mene me ni več toliko zanimala in mojo pozornost so privabile nase mogočne gore, ki ščitijo Brda in Beneško Slovenijo pred mrzlimi severnimi vetrovi. Bilo je to tik pred koncem jeseni. Popolnoma s snegom pokriti Matajur (1643 m) se je kakor brušeni diamant lesketal v sončnth ■-•V-- Na procesu gospe Roisecco v Genovi, kjer gre za cel kup milijonov in kjer se omenjajo povečini visoka imena, se Je oglasila tudi gospa Rachele Parodi, ki jo. vidimo na sliki v družbi njenega pravnega zastopnika HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21.3. do 20.4.); Sprli se boste v družini in tudi s sodelavci. Bodite bolj uvidevni s prvimi in drugimi. BIK (od 21.4. do 20.5.): Ne prevzemajte si dela, za katerega niste primerno strokovno usposobljeni. Pazite tudi na duševno zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.); Preveč obveznosti sprejemate, vsled česar pozabljate nase in na one, ki živijo z vam* RAK (od 23.6. do 22.7.); Na pot boste morali. Verjetno vam bo to izboljšalo gmotni položaj. Odločno se uprite vsaki spletki. LEV (od 23.7. do 22.8.): Zagotovljen uspeh finančnega značaja, le da ne bo tako obilen kot ste računali. DEVICA (od 23.8. do 22.9.): V nevarnosti ste, da boste po slabem tujem nasvetu zašli v večje težave poslovnega značaja. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.); Več razumevanja in več dobre volje in vse se bo prav izteklo. Izogibajte se vsiljivim ljudem. ■ ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.): Neka nezgoda vas bo žarkih, bolj v ozadju za njim, J spravila v slab položaj, iz katerega se boste izmazali le z dobro voljo. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.): Preveč zaupate oblju- bam, ki se laže dajo kot izvršijo. Drugič več previdnosti. KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.): Zaupajte vase in v ljudi, ki so z vami povezani. S tem boste le pridobili na vrednosti. VODNAR (od 21.1. do 19. 2.): Vzemite za resno izjavo, ki vam jo bo dala neka mlajša oseba. Ne vežite se pa preresno z njo. RIBI (od 20.2. do 20.3.): Dan je primeren za trgovce in poslovne ljudi nasploh. Manj ugoden pa za umske delavce. mezna rastlina potrebuje več tega ali več onega gnojila Da bi mogli pravilno presojati in dati rastlinam pravilno dozo posameznega umetnega gnojila, si bomo ogledali, kako posamezna umetna gnojila delujejo. Dušik in dušična gnojila nasploh vplivajo predvsem na tvorbo očes in listov in v širšem smislu na razvoj zelenih delov rastline, če je dušika v zemlji premalo, postane rastlina šibka, nekako slabotna in je zelo pogosto žrtev rastlinskih bolezni ter se, seveda, slabo razvija, če pa je v zemlji dušika preveč, se zeleni deli rastline, predvsem njegovo listje premočno razvije, rastlina v splošnem krepko raste, vendar gre to na škodo cvetia, ki se rado osuje in tudi zarodek rad odpada. Marsikateri vinogradnik je zaradi preobilnega gnojenja z dušikom doživel neuspeh, ker je imel slabo grozdje in še to je vsebovalo zelo malo sladkorja ter je začelo gniti. Dušik je zelo primeren za vrtnarstvo, za solato, za zelje, za špinačo, skratka za tiste rastline, ki je njih pomen v listju. V trgovini dobimo naslednja dušičnata umetna gnojila: žvepleno kisli amo-nijak, kalcijev dušik, apneni soliter, splošno znani čilski soliter, amonijev soliter in še kako drugo manj rabljeno umetno gnojilo te vrste. Preidemo sedaj k fosforo-vim gnojilom. Fosforova kislina deluje nekako v obratnem smislu od dušika, ker pospešuje razvoj rastlinskih korenin in zlesenitev poganjkov, to se pravi lesno dozorevanje zelenih poganjkov. Nadalje fosforova kislina deluje na zaroditev, to se pravi na prehod od cvetja do sadu. Nadalje fosforova kislina vpliva kot nekakšen »tonieum« kot krepilno sredstvo na rastlino, ker krepi njeno zdravje. V splošnem velja, da je zadostna količina fosforove kisline prvi pogoj za večjo in dobro količino pridelka, oziroma sadu. Preobilica fosforove kisline ne škoduje, kot škoduje prevelika obilica dušika. Rastlina je nam reč izsrka iz zemlje le toliko, kolikor je potrebuje, če pa fosforove kisline v zemlji primanjkuje, začne rastlina hirati, v hujših primerih celo usihati. Kmetovalec ima na razpolago v glavnem dve fosfatni gnojili, in sicer (mineralni) superfosfat in pa Tomaževo žlindro. Kje in kako u-porabljamo ti dve gnojili? V vlažnih legah je primernejša Thomažova žlindra, ki vsebuje na eni strani fo-sforovo kislino, na drugi pa tudi precej apna. V manj viažnih legah pa uporabljamo navadni superfosfat. Preostane nam še tretje osnovno umetno gnojilo — kalij. Kalij vpliva predvsem na poganjke in na stebla enoletnih rastlin ter, seveda, tudi večletnih rastlin S tem vpliva seveda na zdravje in odpornost rastlin proti raznim kužnim, predvsem glivičnim boleznim. Zaradi tega je tako rastlina kot tudi sad bolj zdrav. Slednje velja zlasti za grozdje, pri čemer je treba poudariti, da pod vplivom kalija dobimo v grozdju več sladkorja in dosledno s tem močnejše vino. Za vrtnarstvo pa je kalij specifično gnojilo, posebno za korenje, peso in podobne rastline. V trgovini imamo v glavnem sledeča kalijeva gnojila: kalijevo sol, žvepleno-kisli kalij in klorokisli kalij. Ob koncu bomo še enkrat poudarili, da so najprimernejša kombinirana gnojila, vendar z določeno rezervo. Morajo namreč biti sestavljena tako, da nudijo zemlji več tistega gnojila, ki ga bo potrebovala kultura, ki jo na njivi nameravamo vzgajati, in pa seveda mora biti kombinirano gnojilo sestavljeno tako, da ustreza lastnostim zemlje. Če bomo kulturam postregli z razumno pretehtanimi gnojili, bo ena naloga prav gotovo temeljito opravljena. O drugih dveh nalogah kmeta pa bomo spregovorili kdaj drugič. BREZ BESED Se nekaj ur nas loči od nove premiere Slovenskega gledališča v Trstu. Balada o poročniku in Marjutki nas povede v čas ruske revolucije. Dva mlada človeka — dva svetova sta ob državljanski vojni vržena na samoten otok. Okrog njiju morje, nad njima smrt! Po povesti Lavrenjeva je bil že v dveh izdajah (nemi in zvočni) izdelan film nEna-inštirideseti». Isto motiviko je uporabil za svoje delo dr. Bratko Kreft, le da je svoje dejanje svobodno postavil tam, kjer se v resnici film ali povest končujeta. S konjliktom poročnika tn Marjutke je Kreftu uspelo ustvariti dramo dveh ljudi, dveh posameznikov, ki se v vihri revolucije srečata, se ljubezensko globoko in pretresljivo privlačujeta, skušata z njo premostiti razredna in miselna nasprotja, a jih sile revolucije in protirevolucije, ki so trdno zakoreninjene v njih samih, telesno pogubijo. Izluščiti ali bolje uskladiti vse etične, politične in idejne elemente v val ljubezni je bila nedvomno najtežja naloga tako za avtorja kot za režiserja in igralca. Balada Avtor dr. Bratko Kreft Režiser Jože Babič poročniku Scenograf Ivo Kuferzin Poročnik Stane Starešinič Marjutki Marjutka Mira Sardočev* Pet ljudi, izvzet je samo avtor, ki kot najbolj zainteresirani gledalec nestrpno čaka na uspeh svojega dela, se je v predpremierskih dneh trudilo, da bi dalo predstavi čim lepšo obliko. Vaje se sedaj z mrzlično naglico bližajo koncu... Pripravljeni, čakamo na polnoštevilni odziv našega občinstva. Prvi dan zimskih olimpijskih iger v Squaw Valleyu Šved Jernberg zm in osvojil prvo zlato kolajno Drugi Šved Ramgard, tretji Anikin (SZ) - Najboljši Rus Kolčin ni nastopil - Guido De Florian odlični enajsti - Prvak iz Cortine, Hakulinen, šesti SQUAW VALLEY, 19. — 31-letni Šved Sixten Jernberg, olimpijski prvak iz 1. 1956 in svetovni prvak iz 1. 1958 v teku na 50 km, je danes z zmago v teku na 30 km osvojil prvo zlato kolajno v okviru letošnje VIII. zimske olimpiade v Squaw Valleyu, ki se je začela včeraj s slavnostno otvoritvijo na ledenem stadionu. V današnjem otvoritvenem teku so dominirali Švedi. Jernberg in njegov rojak Rolf Rarngard sta namreč vodita od začetka do konca v medsebojni razdalji nekaj sekund. Njuna stalna direktna zasledovalca Sta bila sovjetska tekača Anikin in Vaganov. Sprva je bil na -tretjem mestu Vaganov toda med deisetim in petnajstim km je maral dati prednost bolj svežemu Ani-kinu. Triumf švedskega moštva sta dopolnila še Larsson, ki se je uvirstil na 5. mesto in Anderstson, ki je bil na cilju 13. Vzporedno s tem izrednim uspehom švedskih tekmovalcev, pa so njihovi skandinavski sosedje Finci doživeli grenko razočaranje, saj se je njihov velik junak in olimpijlski prvak iz Cortine na tej razdalji Hakulinen, uvrstil šele na 6. mesto pred rojakom Alatalom, medtem ko sta se Hamalainen, svetovni prvak na tej razdalji 1. 1958 v Lahtiju, in Tiainen, uvrstila šele na 12. oziroma na 18. mesto. Odličen je tudi plasma sovjetskih tekmovalcev, ki so morali nastopiti brez svojega najboljšega tekača in enega izmed največjih favoritov Pavla Kolčina. ki je obolel za influenco. Sovjetski tekmovalci so se namreč uvrstili na 3 , 4., 8. in na 15. mesto. Kotlčima je zamenjal Seljukin, toda sovjetski voditelji upajo, da bo Kolčin lahko nastopil na 15 in na 50 km. Nadvse častni so plasmaji italijanskih smučarjev, posebno plasma De Floriana, kii se je uvrstil na 11. mesto pred Firca Hamalainena. De Florian je bil tudi premočno prvi med neskandinavtskimi in neruskimi tekmovalci. Tudi 14. in 17 mesto Fattorja oz., starega Ottavia Compagnonija ]e odlično, medtem ko Stainer ni dosegel cilja in je moral zaradi izčrpanost i odstopiti. Ko je startal prvi tekmovalec Norvežan Oddmund Jen-sen, je bilo na tribuni stadiona «McKinnec Creek» samo kakih 20 gledalcev, na cilju pa se je zbralo okrog 200 o-seb: sodnikov, tehnikov in novinarjev. Vreme je bilo oblačno, vendar ni snežilo. Temperatura zraka je bila 6 stopinj pod ničlo in nastopili so vsi najavljeni atleti. 1.51’16”9 1.52’28”2 1 52’49”2 1 53’53’’2 1 54’02” 1.54’06”5 1 54’23"9 1 5S’19”8 1 55 35” VRSTNI RED NA 30 KM: 1. Jernberg (Sved.) 1.51’03”9 (olimpijski prvak) 2. Ramgard (Sved.) 3. Anikin (SZ) 4. Vaganov (SZ) 5. Larsson (Sved.) fi. Hakulinen (Fin.) 7. Alatalo (Fin.) 8. Kuznetsov (SZ) 9. Rrenden (Norv.) 10. Jensen (Norv.) It. De Florian (It.) 1.56’40”6 12 Hamalainen (Fin.) 1.56’54”4 13. Andersson (Sved.) 1.57’09”9 14. Fattor (It.) L57’40 5 15. Seljukin (SZ) 1.58 21 3 16. Lundemo (Norv.) 1.58’46”8 17. Compagnoni (It.) l.S8’55” 18. Tiainen (Fin.) 1.58’56”6 19. Mermet (Fr.) 1.58’57”9 20. Stensheim (Norv.) 1.59 52 8 21 Widlich (Nem ) 2.07’25”8, 22 Želek (Polj.) 2.01’27”1, 23. Mateja (Polj.) 2.01’54”7, 24. Baume (Sv.) 2 02’04”2, 25. Mandrillon (Fr.) 2.02’05”3, 26. Huguenin (Sv.) 2.03’25”6, 39. Cillik (CSR) 2.03’50”6, 32 Possa (Sv.) 2.05’41”2, 33 Hug (Nem.) 2.05’48”6, 34. Gasieni-ca (Polj.) 2.06’12”7, 35. T. Matsuhashi (Jap.) 2.06’25”5; 38. Servold (Kan.) 2.06’37”9, 37. Sato (Jap.) 2.07’07”2, 38 A. G. Moore (VB) 2 08’58”6 Paul uvrstila šele na šesto me-1 ga prvaka so Italijan Renato sto, toda že od 1. 1957 dalje sta bila najboljša v tej disciplini in sta tudi osvojila sve- tovno prvenstvo 1. 1957 v Co-lorado Springsu, 1. 1958 v Parizu in 1. 1959 zopet v Colora-do Springsu. Na drugo mesto se Je uvrstila nemška dvojica Marika Ki-lius in Hans Jurgen Baumler, na tretje pa ameriška dvojica Nancy in Ronald Lundington. Pordon boljši SQUAW VAI.LEY, 19, — Zadnje zdravniško sporočilo iz bolnišnice Washoe glede zdravstvenega stanija poškodovanega italijanskega smučarja Battista Pordona pravi, da je njegovo splošno stanje zadovoljivo in da je bilo ugotovljeno, da nima nobenih notranjih poškodb. «»----------------- Sixten Jernberg (Sved.) 39. Kurita (Jap.) 2.11’25”8, 40. B. Servold (Kan.) 2.17’50”4, 41. Morgan (VB) 2.13’38”9, 42 Massa (ZDA) 2.16’47”0, 43. Wil-son (ZDA) 2.22’16”2, 44 Jerman (Arg.) 2.33’27”4, 45. Ha Yoon Kirn (Koreja) 2.48’37’’2, Odstopili so: Steiner (It.), Johanson (ZDA), Kocher (Sv.). Kanadčana Wagner-Paul prva v drsanju dvojic SQUAW VALLEY, 19. — 22-letna Kanadčanka Barbara VVagner in 23-letni Robert Paul iz Toronta sta osvojlila olimpijski naslov in zlato kolaino v umetnostnem drsanju dvojic. V Cortini sta se Wagner in I CIKLOKROS 8 evropskih moštev na svetovnem prvenstvu TOL/OSA, 19. — 8 evropskih moštev se bo v nedeljo pomerilo v Tolosi v Španiji v ci-kloikirasu za svetovno prvenstvo. Tekmovalna proga bo dolga 21,677 km, stairt pa bo na stadionu Berazubi. Prijavljena so državna moštva Španije, Francije, Luksemburga, Švice, Portugalske, Belgije, Zahodne Nemčije in Italije. Pretekli teden je bilo na isti progi prvenstvo Španije. Najtežji mesti predstavljata vzpon na Beneficencio ter strmi spulst pri Escombrerasu. Favoriti za naslov svetovne- DANES 7-11.30: Umetnostno drsanje (obvezni lifej za ženske); 8 - 9.15: Tek na 10 km za ženske; 9 - 10: Hitrostno drsanje na 500 m za ženske: 10 - 11.30: Smuk za ženske; 12 - 14: Hokej (Avstralija-CSR); 12.30 - 14.30: Hokej (Kanada-Japonska); 14.30 -15: Podeljevanje nagrad; 15 30 - 17.30: Hokej (SZ -Finska). iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiilliil„lllil„,lllll|||||||||||||||||||||||||| Otvoritev pustnega turnirja v Viareggiu Milan-Bayern 8:1 v otvoritveni tekmi Danes popoln program v sedem srečanjih na šestih igriščih VIAREGGIO, 19. — Na stadionu «Pini» v Viareggiu se je danes popoldne začel 12. tradicionalni mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal Viareg-gia. Po mimohodu vseh 16 sodelujočih enajstoric, med katerimi je 7 inozemskih in 9 italijanskih, je v prisotnosti predstavnikov oblasti in podpredsednika FIGC dr. Franchija, italijanski re-prezentativec, član Sampdo-rie, Mora, prečital olimpijsko formulo, prečitana pa je bila tudi brzojavka s pozdravom in željami za uspeh turnirja, ki jo je poslal predsednik FIGC dr. Agnelli. V otvoritveni tekmi sta nato nastopili enajsterici lanskega zmagovalca Milana in Ba-yern iz Muenchena. Ko sta se obe moštvi postrojih na sredini. je na igrišču pristal helikopter, ki je pripeljal žogo s katero je bila nato odigrana tekma, v kateri je Milan desegel visoko zmago 8:1 (5:1). Nemška enajstorica se sploh ni mogla upirati Miilanu, ki je bil za nekaj razredov boljši. Gole so dosegli: v prvem pblčasu v 5’ Cianetti, v 25’ Rochenvvagner (Mutnchen), v 33' Bettini, v 38’ in t 42’ Fer-rario, v 44’ Berrett,, v drugem polčasu v 19’ Ippolito, v 35’ Bettini, v 43’ Berretti. Sodil je Angelini iz Florence. Turnir se bo nadaljeval danes z naslednjimi tekmami: Carrara: Partizan - Genoa; Pisa: Vasas - Bologna; Viareg-gio: Torino - Roma in Dukla -Lazio; Forte dei Marmi: Šibenik - Sampdoria; Pescia: Fio-rer.tina - Bordeaux; Poggibon-si: Levsky - Udinese. Longo, sedanji prvak, Spanca Jose Luis TalamiLlo, trikratni državni prvak, in Antonio Barrutia ter Nemec Rolf We-shohl. PLAVANJE SYDNEY, 19. — Jutri se bo v 55-yardtskem bazenu v North Sydneyu začelo plavaino prvenstvo Avstralije, na katerem bo nastopilo 226 plavalcev in plavalk. Prvenstvo bo trajalo do 27. t. m. in bo odločilno za selekcijo plavatlcev za olimpiado. Pričakuje se, da bo zrušenih precej svetovnih rekordov. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE C. Pavčič in Rekarjeva Nogometno prvenstvo A in B lige zopet državna prvaka BOHINJ, 19. — Nad Bohinj, skim jezerom se je danes začelo jugoslovansko smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Nastopa 123 smučarjev in smučark iz 25 klubov iz vseh republik razen iz Crne Gore. Tekmovanje je zelo oviralo deževno vreme, ki je tudi znatno pokvarilo progo. Lanska državna prvaka Cveto Pavčič in Mara Rekarjeva sta obdržala svoja naslova v tekih na 15 oz, na 10 km. Med mladinci je na 10 km zmagal Pogačnik, med mladinkami na 5 km pa Grinthalova iz Ljubljane. Vrstni red: Člani 15 km; 1. Cveto Pavčič 53’33”, 2. Janez Pavčič 54’11”, 3. Lakota 54’25”, 4. Seljak 55’07” itd. Članice 10 km: 1. Mara Rekar 43’44". 3. Amalija Belaj 49’25”, 3. Kosmač 55’40” itd. Mladinci 10 km.- l Pogačnik 36’51”, 2. Kobilica 37'17” itd. Mladinke 5 km: 1. Grinthal 31'38”, 2. Lipovšek 32’04”, 3. Sporer 32’41”. 30 km 1. 1956 1. Hakulinen (Fin.) 2. Jernberg (Sved ) 3. Kolčin (SZ) Tihi npi na poraz Milana in Jnventnsa Fiorentine v Ferrari Drama v Genovi: Genoa Napoli ■ V B ligi nadaljevanje zanimive borbe za prve tri stotih 20. kolo A lige ne obeta nič posebno razburljivega, s čimer pa ni rečeno, da ne bi mogio priti do kakšnih presenečenj in to predvsem na škodo «velikih*, ki bodo brez izjeme imeli dokaj nevarne nasprotnike. V prvi vrsti velja to za Juventusa, ki bo moral gostovati v Ferrari proti tistemu Spalu, ki je doslej na svojem igrišču izgubil eno samo srečanje in ki igra v letošnjem prvenstvu vlogo nekakšnega regulatorja prevelikih ali pa preskromnih ambicij posameznih enajstoric. A LIGA Ce bo ilo vse po sreči in če bo Spal zaigrat vsaj malo bolje kot preteklo nedeljo v Vicen zi, potem bo lahko Juventus zelo zadovoljen že z neodločenim izidom, v kolikor bo moral po vseh znakih sodeč nastopiti s precej okrnjeno postavo Lahko pa se tudi zgodi, da črno-beli pustijo obe točki v Ferrari in v tem primeru bi znova lahko postalo zelo aktualno vprašanje prvega mesta, ker bi se zaostanek Milana in Fioren- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiitiiiumiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiniiiimmiini Odbojka v dvorani na stadionu «Prvi maj» Moški: Bor-DSŠ (Gorica) Ženske: Bor-DSŠ (Trst) 3:0 2:0 Povprečna igra Goričanov in zelo dobra igra tržaških Srednješolk V dvorani na stadionu Prvi maj je bilo sinoči odbojkarsko srečanje med moško vrsto «Bor» iz Trsta in vrsto športnega odseka Društva slovenskih srednješolcev iz Gorice ter srečanje ženskih ekip «Bora» in tržaških srednješolk V obeh srečanjih so zmagali odbojkarji Športnega združenja »Bor*. Tržačani in Goričani bo se med seboj že večkrat pomerili v nogometu in v namiznem tenisu, nikoli pa še v odbojki. Prav zaradi tega je vladalo za sinočnje srečanje veliko zanimanje. Glede na dosedanje uspehe Goričanov na raznih tekmovanjih smo pričakovali, da bodo Goričani tudi tokrat potrdili svoj renome, priznati pa moramo, da so nas nekoliko razočarali. Pomanjkljivi iso bili predvsem v igiri v pdliju, zaradi katere tudi niso mogli priti do izraza njihovi napadalci. Kljub temu pa mislimo, da bo povratno srečanje v Gorici za Tržačane težje, ker domači teren igra tudi v odbojki pomembno vtlo-go- Ekipa «Bor» je v prvem m v drugem setu zaigrala zadovoljivo, v tretjem pa je nekoliko popustila. Njena igra je bila na splošno umirjena in koristna predvsem po zaslugi Jurkiča in PavlBice, ki sta nabirala točke, pri čemer jima je z odličnim podajanjem izdatno pomagal Drašič. V gori&ki ekipi so se izkazali Cej in Anselmi, od časa do časa pa tudi Gergolet. Zelo dobro je sodila ga. Pav-lot’ č©V3i V predtekmi sta se pomerili kot že rečeno — ženski vrsti «Bora» in srednješolk iz Trsta. «Borova« ekipa je zaigrala na običajnem nivoju če izvzamemo Pavletičevo, ki je od igre do igre boljša. Vso pohvalo pa zaslužijo srednješolke, ki so bile skoraj enakovredne nasprotnice. Posebno dobro so igrale v polju, manjkalo pa jim je tolkačic, da bi grajene akcije tudi učinkovito zaključevale. Ce bi obe vrsti staltao trenirali, bi lahko jz njih sestavili res odlično ekipo. Tehnični rezultati: MOŠKI: Bor - DSS Gorica 3:0 (5:6, 15:12, 15:12) BOR: Jurkič, Pavlica. Jurin-čič, Furlanič, Cesar, Drasič, Šušteršič. DSS GORICA: Cej. Gergolet, Anselmi, V. Devetak. P. Devetak, Tomšič, Di Batista, Pelicon. ZENSKE: Bor srednješolke (Trst) 2:0 (15:9, 16:14). BOR: Pavletič, Zavadllal, Sirca, Battista, Hmeljak, A-dami, Mijot. DSS (Trst): Kraljič, Bandi, Kuret, Markežič, Metlica, Rau-ber. P—zio. Mednarodni košarkarski turnirji pri nas Na sedežu tržaškega košarkarskega kluba Enal v Ulici Borsa 1 bo 29. t.m. ob 18.30 tiskovna konferenca, na kate- ri 'bodo organizatorji seznanili tisk in preko njega javnost o bližnjih mednarodnih košarkarskih turnirjih na našem področju. Sporočena bodo imena sodelujočih moštev kakor tudi način tekmovanja. (Iz mariborskega eVečeran povzemamo, da bo ženska ekipa mariborskega Branika nastopila v Trstu 26. in 27. marca na turnirju katerega bo organiziralo društvo Stock in na katerem bo mogoče sodelovala tudi ekipa ljubljanske Olimpije.) «»-------- G NEAPELJ, 19. — Vodstvo Napolija je prijavilo disciplinski komisiji FIGC v skladu s členom 123 pravilnika svojega igralca Del Vecchia, ker je brez dovoljenja zapustil zbor igralcev v Formiji. tine, če seveda zmagata zmanjšal na minimum. Razumljivo je, da bi prvenstvo s tem samo pridobilo, kakor bi po drugi strani postalo vsaj na vrhu se manj privlačno, če bi juventus zmagal in ce bi se njegovim zasledovalcem zaustavil korak. Seveda pa je ta druga možnost samo teoretična posebno kar zadeva Milan, ki bo na svojem igrišču moral brez posebnih težav obračunati z Lanerossijem, čeprav je ta, sodeč po njegovi visoki zmagi nad Spalom, v trenutni odlični formi. Milan za to srečanje nima posebnih problemov. Ker se oo v njegove vrste skoraj zanesljivo povrnil Za-gatti, je vodstvo poslalo mladega branilca Trebbija z mladinci v Viareggio na pustni turnir. V večjih težavah pa je Lanerossi, ki je zaradi diskvalifikacije Burellija in poškodbe Savoini ja ostal praktično brez standardnih branilcev. Kako bo trener Lerici ' rešil to vprašanje še ni znano, verjetno pa je, da bosta v obrambi igrala Sardei in Brognoli. Fiorentina bo sprejela v go. ste Bologno in postavila proti njej na igrišče senajstori-co prebujenja», kot so za.eli imenovati moštvo, ki je na stadionu Fuongrotta pregazilo Napolija. Nekaj časa je sicer obstajala možnost povratka Montuonja, ki pa se je na treningu znova poškodoval in tako bo voditelj napada ponovno Lojacono z mladim Azzali-jem na levi in Grattonom na desni strani ter s kriloma Hamrinom in Petrisom. Jasno je, da Bologna proti domačinom nima velikih možnosti in da bo zaradi tega igrala defenzivno, kar bo po drugi strani dalo napadalcem Fiorentine, posebno pa novemu «kanonirju» Hamnnu, priložnost, da potrdi svoje reali-zatorske sposobnosti. Skratka — Fiorentina bo igrala odločno na zmago saj ji sedanji položaj na lestvici dovoljuje še precej upanja, čeprav bo mogoče navsezadnje vsak napor zaman. Četrti prebivalec zgornjega doma — Inter, bo nastopil na rimskem olimpijskem stadionu proti Laziu. Čeprav je Inter nesporno boljši tako v kolektivnem kot v individualnem pogledu, je izid tega srečanja vendarle precej v zraku. Inter bo najbrž potrdil formacijo, ki je v nedeljo premagala Atalanto, ker mu vremenske nepnlike niso dovolile preizkušanja eventualnih novih formacij. Na vsak način bo igral na zmago, ker bi ga eventualni poraz dokončno izločil iz borbe za časten plasma. Toda po drugi strani tudi Lazio ne sme izgubiti, ker njegov položaj še sedaj ni preveč rožnat. Zaradi tega bo nastopil z nekoako spremenjeno postavo v katero se bodo povrnili Mariani, Tozzi (ki se je medtem pobotal z vod- Totocalcio št. 25 Atalanta-Alessandria Bari.Sampdoria Fiorentina-Bologna Genoa-Napoli Lazio-Inler Milan-L. R. Vicenza Padova-Udinese Palermo-Roma Spal-Juventus Lecco-Catania Venezia-Como Peruia-Prato Teramo-Cosenza 1 1 1 1 X 2 1 1 I X 1 X 2 1 X 1 1 X 1 X 2 Taranto-Catanzaro Rimini-Livonrno X 2 X stvom) Lovatti in Del Gatta, ki bo zamenjal poškodovanega Lo Buona. Med ostalimi srečanji zavzema prvo mesto ono v Genovi med Genoo in Napoli-jem. Za obe enajstonci je izid zivljenske važnosti, posebno pa še za Genoo, katero bi poraz verjetno dokončno obsodil na izpad, zmaga pa bi jo znova vključila v proces dramatične. borbe, ki bo še zelo razburljiva in napeta. V enajstorici Genoe, ki je v nedeljo proti Bologni igrala zelo slabo, so predvidene, pomembne novosti Predvsem se bo v knlsko vrsto povrnil Corradi, v napaa pa po vsej verjetnosti kar trije giralci in sicer Abbadie, Barison in Bec- Pred bližnjimi mednarodnimi nastopi 2. in 3. marca treningi vseh štirih reprezentanc A moštvo bo treniralo v Turinu, ostala pa v Florenci RIM, 19. — Za prihodnja mednarodna srečanja italijanskih nogometnih reprezentanc je Italijanska nogometna zveza določila naslednji program priprav; sreda, 2. marca v Turinu: Trening A reprezentance; četrtek, 3. marca v Florenci: Trening mlade reprezentance (do 23 let) olimpijskega moštva in juniorjev; torek, 8. marca: Zbor olimpijskega moštva za odhod v Bern; sreda, 9. marca: Nastop o-limpijskega moštva v Bernu ter zbora A in mlade reprezentance; četrtek, 10. marca: Povratek olimpijskega moštva iz Berna v Milan z vlakom in trening A ter mlade reprezentance; petek, 11. marca: Odhod A reprezentanc” iz Rima z le- tovna rekorda, kar j* cu nedavno spodlet«1 ' V ositalih dincip"®. ^ poleg dn-ugih nastopna ni prvak v metu Ktort rold Connolly, Hay^ jA Lee Calhoun na 6? I ovirami, panamerj®*. p-ji Tom Murphy na papist yardov, sprinterji vvjir I der, EJth Ga.rdner, in drugi. J| »m jct: orne a ime Jtw »Obiskala bova naše taborišče za urjenje,* se je nasmeh- gor, se jim je iz oči posvetila zelenkasta luč. Generala Carova ni bilo na spregled vse do kosi1^,: nil general. «Nastanjeno je v kleti. Zdaj imam spodaj kakšen «Mislim, da so to še kar dobri eksemplarji,* je pojasnil ge- je prišel izborno oblečen kakor kakšen podeželski Ple . ducat gojencev. Prihajajo s španske jadrnice San Lucar, ki je neral. «Vsako noč jih spustimo na svobodo, če bi kdo hotel jazno se je zanimal za Rainsfordovo zdravje „J? doživela nesrečo, da se je razbila ob čereh. To je skupina stopiti v hišo ali iz nje oditi, bi se mu primerilo kaj zelo zelo «Tudi jaZ)i> je rekel ceneral noč,dim kdo vV manjvredne vrste, moram na žalost priznati. Slabi primerki, neDruetneea. Zažvižea! ie motiv neke DODevke iz ”Folies Ber- — .> _ . . P. talom v Barcelono in odhod mlade reprezentance z letalom v Palermo; nedelja. 13. marca: V Barceloni tekma A reprezentance in v Palermu tekma mlade reprezentance; ponedeljek, 14. marca: Povratek v Rim preko Milana A reprezentance iz Barcelone in povratek iz Palerma mlade reprezentance; torek, 15. marca: Zbor juniorjev v Florenci; sreda, 16. marca: Trening juniorjev; četrtek, 17. marca: Prihod juniorjev v Rim; petek, 18. marca: Odhod ju-niorske reprezentance z letalom v Madrid-sobota, 19. marca,- Nastop juniorjev v Madridu, nedelja, 20. marca: Povratek juniorjev z linijskim letalom preko Milana v Rim. Za jutrišnje srečanje z Reggiano cattini kar bo znatno ok . lo njegovo udarno sposo'D ' Napoli, ki je zaradi neam (. katastroje in dogodkov^^ na tleh bo so ji sledili v okviru moralno na tleh, bo m -torej v borbo z naspro^LjC( moralno ki ne bo poznal kompro"-in prav zaradi tega nase gnoze ne morejo biti na ^ govi strani, kar lahko v v ^ tudi pomeni, da se bo gov položaj na lestvici s . slabšal in postal nara kritičen. j Nič manj vazno za ' u na dnu ne bo tudi srejonil med Banjem in SamPa ((( Atalanto in Alessandno Falermom in Romo saj ^ njih izidi, če bodo v jj« Barija. Palerma in Al«ss ^ je, temeljito spremenilo i ložaj na repu. Za trenutni izgled sre1 , je še najmanj važno 3'"L pl med Padovo in Udmese, bo privabilo številne cev že zaradi svojega ga značaja. lolC,,r B LIGA U» Toliko o A ligi, Pr®®i. pl zanimivo, če ne še bo h bo tudi 22. kolo B kateri še za nobeno mt ^ j; lestvici ni mogoče red,, bilo oddano tej ali °nl storici. im«1, Vodilni Torino bo * Z, t čeprav v zadnjem ^asa^ p, najboljši formi, bo naj ^pr večal svoj dosedanji A — 1 - A _ - _1 *** ,1 ček še za dve točki. , bolj težko in tvegano ^ predvidevati, kakšen 0 (t srečanja med Lecconi tanio, saj se bosta P -c, i dve izenačeni enajsiP ^ enakima ambicijama (li toviti si eno od prvib ^ mest. Catania bi si ,z w tualno zmago dokonen ^ dila položaj, toda n7enlu t* ga bi istočasno Pom.eLtnlF! di vsaj začasno e„. **' Lecca iz ožjega krog j,; boljših, ker je treba računati na interne .. l Marzotta proti &re 11 Tnestine proti Rcgs10”' možnost zmage Venezi6 ^ Coma v medsebojnem fffi* f za razvoj na dnu- . jfč bodo važna srečanja m■ ^ t sino in Novaro. v kat , pj nudi Novan ena ,z . slednjih ugodnih .KVlT,,1-j da si izboljša Pol°„ž rt Tarantom in Catanzar^ Sam*1 Cagliarijem in OZO Trevisan je sklical trinajst nogometašev Taccola in Mantovani rezervi■ Danes zadnji trening Triestina je tudi včeraj popoldne imela v okviru zaključnih priprav za jutrišnje srečanje z Reggiano na občinskem stadionu pri Sv. Soboti, samo lahek kondicijski trening, katerega so se udeležili vsi člani prvega moštva razen Szokeja. Po treningu je trener Trevisan predložil tajništvu kluba seznam igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo enajstorice. Na seznamu so: Bandini; Frigen, Brach; De-grassi, Varglien, Radiče, For-tunato, Puia, Secchi, Del Ne-gro, Magistrelli, Taccola, Mantovani. Prvih 11 bo sestavljalo formacijo, zadnja dva pa sta bila s'.,licana kot rezervi. Igralci bodo imeli danes dopoldne še zadnji atletsko-te-lovadni trening. ** * TRZIC, 19. — Moštvo GRDA je imelo danes poslednji tre- ning pred odhodom v Vigeva-no. Prevladuje prepričanje, da nudi enajstoricj tržiške ladjedelnice to srečanje zadnjo priložnost za rešitev. V enajstorici so predvidene tri spremembe. Namesto Sti-glianija bo nastopil Cossar, za desnega beka bo padla odločitev med Rossettijem in Tre-visanom, v vratih pa bo verjetno debutiral novi fratar Ferfoglia, ki je bil odkupljen od Anconitane. .GORICA, 19. — Pro Gorizia odhaja v Fano. Trener Vec-chiet bo povedel 12 igralcev med katerimi bode-Vanetto,: Bernard, Chittaro; Scocai, Marangon, Pichi; Vi-sintin, Carone, elemente, San-dngo, Brumat in Bonino. Od stalnih članov prvega moštva bo manjkal samo Na-dalutti. ter med Parmo tn dettesejem. Atletsko prvenstv# «lndoor» v ZDA ^ NEW YORK, 19- olimpijski prvaki, 8 riških prvakov, 8 ZDA ((indoor«, 19 prvakov na odprtih in 15 univerzitetnih ij se bo jutri udeležil® jjj. riškega prvenstva prostorih (indoor). Za stopajoče atlete bo * stvo še posebno s' ker bo veljalo kot pr\ v eija za olimpijske iP mu. John Thomas i®,.??u h-bosta skušala izboljša^ rekorda v skoku v p* s palico, Parry 0’B skušal osvojiti 8. naslov v metu _ s1 ',t — EgM Coleman in Ed Mora® j sta pomerila v teku pj, ljo. v teku na 3 e.t n Ali T nnrv*AV\nn lfl J -A I sta Al Lawrence in j kušaila izboljšati PRETRESLJIVE ZGODBE III. NEVARNA DIVJ*. Richard Connell «Glejte tja dol!» je vzkliknil general in pokazal neko točko v temi. Skraja Rainsfordove oči niso razločile drugega kakor temo, potem je general pritisnil na neki gumb in na morju se je pokazal odsev daljne svetlobe. General se je zarežal. «Tiste luči kažejo morski prehod, kjer pa v resnici ni mogoče mimo Tam doli so samo velika,n-ske kot britev ostre čeri in v zar orežijo kakor morske pošasti z odprtimi žreli. Ladjo lah; ..obijo prav tako, kakor jaz strem tale oreh. Pri teh besedah je vrgel na pod oreh in ga strl s peto. «0 da, da,» je dodal razmišljeno, kakor bi odgovarjal na kakšno vprašanje. (Imamo tudi elektriko. Skušamo biti civilizirani, mi tu.» »Civilizirani? In kako da greste nad ljudi s puško?* Generalu so se oči pobliskale od razdraženosti. A to je bil le trenutek, zakaj že hip nato je povzel kar najbolj vljudno: »Gorje meni, kakšen krepostni mladenič ste vi! Zagotavljam vam, da ne počenjam tega, kar pravite. Kaj takega bi bilo res barbarstvo. Moji obiskovalci so goščeni z vsem spoštovanjem. Dajemo jim obilne in izvrstne hrane in jih urimo Tako so v sijajnih fizičnih pogojih. Jutri se boste sami lahko o tem prepričali.* «^j mislite s tem?* bolj pripravni za na palubo ladje kakor za v džunglo.* General je dvignil roko in Ivan, ki je služil za strežaja. jima je postregel z močno turško kavo. Rainsford se je moral hudo premagovati, da je brzdal svoj jezik. «Veste, to je igra,* je prijazno nadaljeval general. »Kakšnemu izmed takih predlagam, naj gre na lov. Oskrbim ga s primerno zalogo živeža in z dobrim nožem. Dam mu tri ure prednosti. Potem ga sledim oborožen samo s samokresom najmanjšega kalibra za kratek domet. Če se je mojemu plenu posrečilo, da se je cele tri dni umikal zasledovanju, je partijo dobil, če pa ga najdem,* se je nasmehnil general, »je zgubljen.* «In v primeru, če se kdo brani, da bi se dal loviti?* »O,* je odgovoril general, »seveda mu dam možnost, da izbira. če mu ni všeč, mu prav nič ni treba igrati z menoj partije. Kadar kdo ne želi lova, ga izročim Ivanu. Pred leti je Ivan imel čast uradno izvršiti z bičem kazni, ki jih je odreail Veliki beli car. On ima prav posebne nazore glede športa. Moji obiskovalci brez razločka vselej izberejo lov, gospod Rainsford. Prav brez razločka!* gor, se jim je iz oči posvetila zelenkasta luč. »Mislim, da so to še kar dobri eksemplarji,* je pojasnil general. «Vsako noč jih spustimo na svobodo, če bi kdo hotel stopiti v hišo ali iz nje oditi, bi se mu primerilo kaj zelo zelo neprijetnega. Zažvižgal je motiv neke popevke iz ”Folies Ber-geres’.» «In zdaj,* je dodal general, »bi vam rad pokazal svojo novo zbirko glav. Izvolite za mano v knjižnico?* »Upam,* se je branil Rainsford, «da mi boste za nocoj oprostili, gospod general, toda ne počutim se prav dobro.* «Ah, res?* je sočutno vprašal general. «Mislim pa, da je čisto nekaj naravnega po tako dolgem plavanju. Potrebna vam je noč počitka in dobrega spanja. Stavim, da se boste jutri drugače počutili. Tako pojdeva lahko na lov, a? Imam krasen načrt...* Rainsford se je že podvizal k vratom. «žal mi je, da me nocoj ne morete spremljati,* je še dodal glasneje. »Obeta se še dosti zanimiv lov... Gre za velikega in močnega črnca, ki vse kaže, da se bo znašel. Pa lahko noč, gospod Rainsford. Upam, da se boste nocoj dobro počutili,* dobro. Zaskrbljen sem, 'gospod Rainsford.”"Nocoj sefl5 j opazil znake svoje stare motnje.* a f| Rainsford ga je vprašujoče in začudeno pogleda' > ral je pojasnil: «Dolgčas! Naveličanost!* Ko je vzel še drugi crepe suzette, je povedal: *vn ju lov ni bil kaj prida. Tisti nesrečnik je Izgubil glavo ^ i skušal nekaj, v čemer gotovo ni nobenega probler15?' po*' «In če kdo partijo dobi?* General se je široko nasmehnil. »Do zdaj se nisem nikoli izgubil,* je odgovoril in potem brž dostavil: «Ne bi rad, da bi me imeli za bahača, gospod Rainsford. Mnogo od njih je takih, ki zmorejo le najbolj preproste lovske probleme. Le tu pa tam naletim na kakšnega zlomka. Imel sem enega, ki bi bil kmalu dobil, tako da sem bil naposled prisiljen uporabiti pse.* »Pse?* «Stopite sem, prosim, vam jih pokažem,* General je peljal Rainsforda k drugemu oknu. Luči iz sobane so s plahutajočo svetlobo metale na dvorišče pošastne sence in Rainsford je zagledal spodaj kakšnih dvanajst premikajočih se senc. Ko so živali dvignile glave in pogledale Postelja je bila sijajna in pižama iz najmehkejše svile in Rainsford je bil utrujen do zadnjega vlakna telesa. Kljub temu mu spanec ni mogel pomiriti glave. Dolgo je ležal na postelji z razprtimi očmi. V nekem trenutku se mu je zazdelo, da sliši na hodniku pred sobo pritajene korake. Hotel je odpreti vrata, pa je videl, da so zaklenjena. Zato je šel k oknu in pogledal ven. Njegova soba je bila visoko, v enem izmed stolpičev. Vse luči v hiši so bile pogašene in vse je objemala noč in tišina. Na nebu je bil tenek srp lune in ta medla svetloba mu je omogočila, da je videl na dvorišče. Tam so bile temne in tihe sence in so se premikale iz temnih v še temnejše dele. Ti psi so opazili, da je Rainsford na oknu in so vzdignili proti njemu glave z zelenkastimi očmi, kakor da bi nekaj čakali. Rainsford se je vrnil k postelji in se zleknil. Poskušal je vse, da bi zaspal Naposled se mu je posrečilo, da je zadremal, ko se je delalo že jutro, in. tedaj je zaslišal nekje daleč v džungli odmev šibkega strela iz samokresa. narji je zmeraj taka smola: že tako so malo tepasti ne znajo krožiti po gozdovih. Zagrešijo cel kup pren aj Rainsford je odkimal. «Ne, general,* se je uprl’ ne grem!* V General je skomignil z rameni in se s fineso 'ot «Kakor mislite, prijatelj,* je odvrnil. »Izbira je popolnoma v vaših rokah. Upal bi sejeio niti, veste, da se vam bo moje pojmovanje športa bolj zabavno kakor Ivanovo.* ^ j Pokazal je v kot, kjer je stal velikan z nabršc® . p mi in z orjaškimi rokami, prekrižanimi na kot prsih. »Pa menda ne nameravate...,* je zakričal Rain . t (Nadalje*0 ul1 X