281. številka. Mnhiiana. v četrtek 6. decembra 19(10. JUOU1. leto. -—--,-— .->- Izhaja vsak dan zvečer, izirnS; nedelje in praznike, ter veija po posti ^i^ama* .i» «watro-ogr«ae deset« aa ne leto 2o K, aa pot teta 13 K, m četrt leta b K 60 h. za J eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta o K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona ae aa vse leto 2 K. — Za tuja deželo toliko več, kolikor znaša poStnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Rtiristopne peti t-vrste po 12 h. če oe oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b če ?e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se usvoW trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. l/pravnlitvu naj jse Msj govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2. vhod ^upravniltvo pa a Kongresnega trga St. 12. - ;j »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Napredni gg, trgovci in obrtniki ! Častiti gospodje sodrugi! Državnozborske volitve so pred durmi ! Kakor drogi državljani, ste poklicani tudi Vi da izvršite svojo državljansko dolžnost. Državnozborske volitve niso samo političnega, nego tudi velicega gospodarskega pomena, sosebno za trgovski in obrtni stan, in zato veleva lastna korist vsakemu trgovcu in obrtniku, da se udeleži volitev in porabi ves svoj vpliv v svrho, da zmagajo kandidat je, katerih osebe jamčijo, da bodo v državnem zboru zastopali prave gospodarske koristi dežele Kranjske in Vseh slojev njenega prebivalstva, zlasti pa tudi gospodarske koristi trgovskega in obrtnega stanu. Prav državni zbor je mesto, kjer se odloči useda trgovskega iu obrtnega stanu, in zato so državnozborske volitve za naš stan največjega pomena, kajti če pridejo v državni zbor trgovcem in obrtnikom sovražni zastopniki, potem ni upanja, da se usoda trgovskega in obrtnega stanu na bolje obrne. Kranjski trgovci in obrtniki zahtevamo od svojih poslancev, naj dajo državi, kar je Djenega in kar potrebuje, da^o naj Bogu kar je božjega, a varujejo noj ^di naše koristi, in delujejo naj za povzdigo trgovine in obrtnosti, kar bo le na korist vsi deželi in vsem njenim prebivalcem. Odbor „Trgovskega in obrtnega dru štva za Kranjsko" se v polni meri zaveda svoje naloge in se čuti poklicanega, stopiti pred svoje Člane in somišljenike s klicem : Trgovci in obrtniki — vsi na volišče, vsi do zadnjega, da zmagajo možje našega zaupanja. Trgovski in obrtni stan ne hirata v deželi Kranjski samo radi nesrečnih zakonov, ki jima podvezujejo pogoje obstanka, ampak tudi vsled divje vojne, ki jo je začela katoliška stranka zoper trgovski in obrtni stan iz političnega sovraštva in v svrho zagotovitve duhovniške nadvlade. Duhovniška stranka si je postavila nalogo, uničiti vse samostojne trgovce in obrtnike v deželi, in na mesto individuel nega gospodarstva in obrtovanja postaviti kolektivistično, organizovano po zadrugah, v katerih bi duhovščina gospodovala in iz katerih bi dobivala bogate dohodke. Boj, ki se vodi zoper trgovski in obrtni stan je skrajno brezobziren, njegovi sadovi pa so prava nesreča za vso deželo. Ta boj duhovništva zoper trgovski in obrtni stan se vodi v znamenju nepoštenega tekmovanja in vodi se z vsakovrstnimi grdobijami, ki bijejo v obraz dostojnosti in morali. S tem bojem se je podkopal ugled trgovskega in obrtnega stanu, oškodil se je kredit, oško-dila se je produkcija, zlasti domače vinarstvo, in udomačila se je vsled nesolidnosti konsumnih društev tako ljuta kenkorenčna borba, da jo mora obžalovati vsak domoljub. Duhovščina hoče vso trgovino in obrt nost monopolizirati, in zato snuje neprenehoma nove naprave, če tudi je očitno, da so te naprave občeškodljive, in ž njimi se je sicer že marsikatera eksistenca ugonobila, toda kmetski stan nima od njih nikake koristi, pač pa očitno škodo. Trgovski in obrtni stan bijeta v naši deželi boj na življenje in na smrt Pomoči ni pričakovati od drogod, kakor od državnega zbora. Samo če pridejo v državni zbor možje, ki so pripravljeni in sposobni čuvati in braniti gospodarske interese vseh stanov in tudi gospodarske interese trgovcev in obrtnikov, teh največjih in najboljših davko plačevalcev, je upati, da se razmere izboljšajo, in da se povzdigne gospodarsko blagostanje vseh slojev ter ž njim tudi blagostanje trgovskega in obrtnega stanu. Tako imenovana katoliško - narodna stranka priporoča za državnozborske volitve same take kandidate, ki so ljuti sovražniki trgovskega in obrtnega stanu, ki stoje sredi boja zoper trgovski in obrtni stan, in od katerih se je po vsi pravici bati, da bodo v državnem zboru porabili ves svoj vpliv, da utrde in podprd svojo prenesrečno gospodarsko organizacijo, iu da uresničijo svoje načrte, ki merijo na popolno uničenje trgovcev in obrtnikov. Nasprotno pa so kandidatje napredne narodne stranke možje, ki imajo voljo in zmožnost, varovati koristi vseh stanov, tako koristi kmetovalcev, kakor koristi trgovcev in obrtnikov, in ki so tudi pripravljeni, zastaviti vse moči, da se varujejo pravične koristi trgovcev in obrtnikov, ki nikdar in nikjer niso nasprotne pravim koristim kmet-skega stanu! Napredni trgovci in obrtniki! Doba, v kateri živimo, je valeresna. Kdor v tem velikem boju, pri katerem se gre za naše največje interese, ne stori svoje dolžnosti, je podoben vojaku, ki je zapustil svoj zastavo in prestopil k sovražniku. Pojdimo vsi na volišče in glasuimo kakor jeden mož za kandidate napredne narodne stranke. .Trgovsko in obrtno društvo za Kranj sko". Predsednik: F. Terdina. Državnozborske volitve. P. n. volilcem V. kurije. Prav mnogobrojnim povabilom od vseh stranij naSe domovine, da bi priredil volilne shode, ker me žele volilci osebno spoznati, se mi ni bilo mogoče odzvati zaradi razsežnosti svojega volilnega okrnja. Tudi se dado večji shodi prirediti le ob nedeljah. Storil sem, kar mi je bilo mogoče: priredil sem 17 večjih in manjših shodov fn zauo-nih pogovorov. Vsem Častiti rr.> volilcem. ki jim nisem mog^l ustreči, se posebno priporočam in prosim, da mi oproste. L. Jelene, kandidat za V. kurijo. * * * Shod v Šmartnem pri Litiji. Poročali smo že ob kratkem, kako si jajno se je izvršil v nedeljo volilni shod v Šmartnem. Ker smo pa tudi vedeli, koliko je klerikalni stranki na resnici, smo težko pričakovali, kaj bode natvezil svojim čita teljem brumni „SIovenec". In nismo se motili, ko smo domnevali, da bode nesramno lagal, kajti njegovo poročilo je res popolnoma zasukano od prve pa do zadnje vrstice. Dopisnik .Slovencev" trdi, da bi se bil imel vršiti volilni shod v Šmartnem, torej taji, da bi se bil izvršil. In vendar se je izvršil v grozno jezo in popolni poraz klerikalne bande! Ns5i ljudje so res storili vse, da bi se shod izvršil sijajno, in so torej povabili vsakega, kdor je hotel priti. Socialnih demokratov pa niso povabili niti jed-nega, in je le njihovi izvrstni organizaciji pripisovati, da so se shoda udeležili. Sicer pa moramo takoj na vsa usta izjaviti, da so se socialni demokrati v dvorani obnašali do zadnjega u zor no, in da bi ae klerikalcem ne zgodilo to, kar se jim je, ako bi bili posnemali te. Volilna dvorana pa bi bila polna tudi brez teh, kajti bilo jih je na shodu samo 36, dočim je bila dvorana natlačena s 600 do 700 ljudmi. Vseh teh ljudi nikakor nočemo imenovati Dvoliiceu, ker so posebno klerikalci skrbeli za to, da so zbobnali skupaj kolikor mogoče mleč-nežev in mladih pretepačev, ki so imeli nalogo, da so upili samo le .ven ž njim", ,dol ž njim", ter da bi o pravem času pro-vzročili tepež. Da bi lažje delovale te njihove marijonete, posedli so jih klerikalni voditelji okoli nekaterih miz prav sredi dvorane. Da bi se bili liberalci silili v ospredje, je laž, kajti dekan Lavrenčič je bil svoje ljudi grupiral prav okoli sebe, da bi mu bili pomagali do predsedstva. — Okoli tretje ure je dospel v dvorano g. Lenarčič, ki je stopil mirno na pripravljeni vzvišeni prostor. Nastalo je grozno upitje, med katerim je bilo najbolj slišati .živio Lenarčič". A klerikalci so vmes tulili kakor divje zve rine To upitje se ni hotelo poleči. Dekan Lavrenčič je stal na vzvišenem prostoru ter se pri vstopu Lenarčičevem sarkastično nasmihal, češ, danes ti ne pojde dobro. Gledal je na uro ter še pred tretjo zahteval, da se preide k volitvi predsednika, ker je videl, da ni v dvorani še g. Svetca, kateremu je vedel, da bodo naprednjaki izrekli svoje zaupanje. Toda naša stranka se ni c Zfc&ela udati tet je mirno stala in Čakala^ tem hruščn. Kmalu je vstopil tudi gospod Svetec, in od naših mu je zagromel nasproti gromoviti ,živio". Hfušč se je nato nekoliko polegel, in nastopil je g Svetec, ki je predstavil g. Lenarčiča ter naprosil zbor, da si voli predsednika. Velika večina je tedaj zaupiia .živio Svetec* ter s tem naznanila, da hoče imeti njega za predsednika. Klerikalci so seveda tulili, toda pomagalo jim ni nič. Ko je prišlo do glasovanja, bil je z veliko večino izvoljen g. notar Svetec. G. dekanu seveda to ni bilo všeč in je sku šal protestovati. Izpreminjal je vse barve na obrazu, in ustnice so mu trepečoč visele nizdolu. Nato se je po groznem upitju vendar nekoliko pomirilo in naznanilo se je, da je Svetec izvoljen predsednikom. Tu pa so začeli klerikalci vpiti in razgrajati, da ni bilo razumeti niti besedice. Kaplana sta huiskala in šuntala svoje privržence z besedami: „Kdo ga je pa izvolil?", „dol ž njim!" In upitje je rastlo in rastlo. Kaplan Štrukelj je skočil na mizo ter grozno vpil. Pri tem je pa pozabil, da sede okoli te mize njegovi ljudje. In stopil je jednemu teh na roko. In čujte, njegov najboljši pristaš ga je lastnoročno prijel ter vrgel pod mizo! In to je bil najsmešnejši prizor, a za Štruklja tudi najžalostneji! Naši ljudje so bih še vedno mirni. Sklicatelji shoda so jih mirili, češ, počakajmo, bodo že nasprotniki ponehali. Toda vse zvonenje in vsi signali, da bi se klerikalci pomirili, niso izdali nič. Naši so bili tiho, a oni so na hujskanje kaplanov še vedno vpili, da ni mogel Lenarčič govoriti. Tedaj je pa hkratu zadonel glas: .Ven s farjil", .Ven s črnimi!" Nekatere mize so se privzdignile, stoli zavihteli, in črna množica se je vsipala skozi vrata. In ti ljudje se niti niso dosti protivili, šli so skozi vrata kakor ovce! Ali bi bili šli tako radovoljno, ako bi bili imeli dobro ve3t. ako bi bili vedeli, da se bore za pravico ?! Gospoda farovška, ali ne vidite, da ste si s tem oblatili žepe ? Res, zaslepiienci so šli skozi vrata, a oba kaplana se nista hotela udati. Štrukelj je prosil, naj ga „za božjo voljo* puate notri, a Trpin 86 je branil z besedami: »saj jaz nisem tak, kakor so dragi, pustite me!" Toda nič ni poma- galo, miza ga je potisnila podse, ko se je vzdignil, mu je še nekdo skočil za vrat in — bil je zunaj! Ako bi hotel ta prizor natančno popisati, moral bi imeti vse predala .Narodove" najmanj ves teden na razpolago! V tem, ko se je vršil ta boj, stal je dekan še vedno na svojem prostoru. A kdor ga je natančno opazoval, je videl, da je z jedno roko miril, a z drugo bolj skrivaj migal svojima oprodama: ^potisnite jih!" Gospod dekan, Vaš manever smo takoj izpre-gledali, in nikar si ne domišljujte, da ste bili spreten vojskovodja! Ako bi vaši pod-repniki in zašleoljenci hoteli ravnati po vaših navodilih in bi se bili protistavili, imeli bi bili v dvorani precej ranjencev in morda tudi nekoliko mrtvecev! In kdo bi bil temu kriv? Kdo drugi, nego Vi, hujskači v črni halji! Vaš mežnar je nosil v rokah nož, vaši pristaši so ukradli iz dvorane dva stola ter jih razbili, da bi bili planili po naših z nogami in drugimi njihovimi sestavnimi deli, ako bi se bil kdo prikazal pri vratih! In petem se čudite, da so se vrata zapahnila, da smo vsaj mirno nadaljevali svoje zadeve? Poglejte nam v obraz in drznite se še jedenkrat trditi, da so bili naši pristaši .pijana in razsajajoča tolpa!" V celi dvorani ni bilo niti jfednega naših, ki bi bil »poln vinskega duha", ali ki bil vam kaj provzvočil vsled namigavanja naSih prvakov! Naši prvaki so stali mirno in nepremično vsak na svojem mestu, in niti z besedico niso kega hujskali. Gorje vam, ako bi bili to storili! Vaše halje in vaše kosti bi bili morali zbirati v jarkih, kajti kdor burjo seje, vihar zanje! V naših ljudeh je navolja vskipela sama od sebe, ne ponarejena in podkurjena, pač pa iz ogorčene, poštene duše, ki si še misliti ni mogla takega nasil8tva od ljudi, katere je dozdaj še kolikor toliko spoštovala! Toda, zdaj je izginila še ona trohica spoštovanja, in kamor pogledate, povsod vidite obraze, ki vam sikajo nasproti: „fej!" Kdo vam je branil priti na shod ? Kdo bi vam bil branil govoriti in precizirati svoje stališče v mejah dostojnosti? Od nas nihče, in celo socialni demokrati bi vas bili poslušali! Vi pa ste hoteli zabraniti pošten razgovor, ker ne morete pošteno debatirati, ker .so vaši nameni temni, kakor so temne vaše suknje! Gospoda Svetca dobro poznate, on bi bil dal besedo vsakemu od Vas, tudi če bi bil kvasil še take bedastoče, a Vam je bilo le na tem, da bi bili zadovoljili svoji ne-odoljivi strasti! Ko je bil položaj že resen, naprosili so Vas, g. dekan, naši možje, da naredite mir, ker to lahko storite. Zabrusili so Vam v obraz besede: .Vi ste odgovorni za vse, kar se godi!" A tedaj ste obraz nabrali v prave jezuitske gube, ustnice so se Vam tresle in začeli ste hlipati: .Jaz? — Jaz ne morem, na morem; naredite ga Vi!" Ali ni bil ta .naredite ga Vi" pravi sarkastični vsklik hinavske duše? Vaš obraz je kazal žalost in vzdvojenje, a Vaša duša je ukala nenasitnega zadoščenja! Toda prišel je tudi trenotek, ko ste izprevideli za hipec, kako globoko ste že bili potisnili nevedne in pomilovanja vredne svoje privržena ovčice in tedaj ste — se vstrašili! Bil je torej v dvorani strah, kakor trdi »Slovenec", a ta strah je davil samo Vas, gospod dekan, morda celo Vaših obsh kaplanov ne! — In g. Svetec je bil celo toliko oziren, da Vas j6 volil predsednikom, kar ste seveda ogorčeni odklonili! — Kmalu potem ste zmanjkali na odru in počasi, oprezno in previdno ste rili proti vratom, vedno skri- vajoč svoj .obundani" hrbet. In prilično ste izginili pri vratih! Ko ste bili zunaj, vzdihnili ste proste je in kakor petelin sto pili na vzvišeni kamen ter tožili svojim 500 zbranim dolgolasim ovčicam: .Kako lepo cerkev imamo in oni tam notri nam jo hočejo podreti", .glejte tako surovi so liberalci!" No, Bog Vas ne kaznuj za tako sentimentalnost, gospod dekan ! čudeži se zopet gode, vsa znamenja kažejo, da se bliža sodnji dan, saj ste celo zatrjevali svojim kozličem, da prihaja sam an tikrist" v Šmartno. Spokorite se vsaj Vi, dokler sije dan, dokler imate tako brumna kaplana, ki Vas lahko Se izpovesta! Oprostite nam, da smo se tako dolgo bavili z Vami, nas namen ni to bil, mislili smo, da bodemo imeli poročati kaj bolj aktuvalnega in zanimivejšega ! Vi torej ne veste, kaj smo počeli potem pri zaprtih vratih? No, rad vstrežem Vaši radovednosti, gospodje farovški! Mi smo prav prijetno zborovali. Gosp. Lenarčič je razvil spretno svoj izvrstni program, volilci so ga burno aklamirali in enoglasno sprejeli njegovo kandidaturo. In to kandidaturo bode podpiral še marsikdo onih, ki ste jih imeli v nedeljo še na svoji strani. In govoril je tudi socialni demokrat gosp Čobal, katerega smo kot pošteni in olikani ljudje poslušali prav do konca, dasi smo bili razen njegovih privržencev vsi vneti za g. Jelenca! In s tem bi bilo moje poročilo skoro pri kraju. Vendar naj še „Slovenčevo° po ročilo popravim v toliko, da ni prišel orož nik v dvorano zaradi nas, pač pa zaradi klerikalnih mirnih in „ treznih" kanarčkov, ki pa niso bili toliko potrebni, da bi jih bili vtaknili v luknjo, kakor ste bili vredni Vi, gospodje farovški! Kar se tiče onih grabelj, katere je porinil nekdo skozi .malo odprtino vrat" med liberalce, Vam moram zatrditi, da ni bil to smešen, pač pa za Vas zelo žalosten prizor, kajti čul se je in čnje se še danes samo en glas, da je bil to križ, s katerim se v Šmartnem spremili k pogrebu klerikalno nadvlado! Zjasnilo se je — Bog živi narod! Še nekaj! Gosp. Gustav Čeme, črev-ljarski mojster v Litiji, je dobil v ponede ljek 3. dec. to le pismo: Blagorodni gospod! .Ven s farji!" so vpili včeraj na volilnem shodu ljudje Vaše stranke — Vi ste seveda bili tudi tega mnenja. S tem ste pa tudi mene vrgli iz svoje delavnice: one .Stiflete", katere sem mislil pri Vas naročiti, bom že kje drugje dobil. Od Vas jih ne sprejmem; blagovolite vzeti na znanje mojo odpoved. Z odličnim spoštovanjem Ivan Štrukelj, kapelan. Živijo Štrukelj! Od klerikalne stranke pa krožijo listki: Katoliški volilci: Volite le: 12tega dec. Katoliškega poslanca Doktor Ivan Šusteršič" odvetnik v Ljubljani. 18tega dec. Ivan V encajz sodni svetnik v p. v Ljubljani. ne brezvercev: Kopač, Jelene, Lenarčič. Živijo slovenščina! * Iz Škocijena na Dolenjskem, 5. decembra. Volitve se bližajo. Zato pa tudi naša dva kaplana grozno delata, se veliko tru dita ter lovita ljudi povsodi, kjer si človek le more misliti. .Gospod" pridejo v naše kmečke hiše, čeprav ga drugače še nikoli ni bilo notri; .gospod" gredo celo v hlev za gospodarjem; .gospod" stikajo, če je treba, tudi cel dan okoli zidanic in hramov, ter opravljajo svoj agitatorski posel, seveda se pa zraven še dobrega pristnega vinca napijejo. Saj petijota imajo menda itak v konsumnem društvu dosti, pa tega se tudi naveličajo. Za agitacijo je kaplanoma svako sredstvo dobro, naj si bede še tako slabo! Imata seveda pred očmi nauk: .namen posvečuje sredstva" ! — Tudi v cerkvi se govori samo o volit vah; božje (?) besede že nismo slišali cel mesec! Naš debeluhasti kaplan Bojane se je v nedeljo, dne 25. novembra t. L zopet razkoračil v svoji pijani jezi nad Ško-cijanci, in nas zmerjal s pritepenci, ki se predrznemo oel<5 njemu sem in tja ugovarjati! Sebe je opisaval, kako je krotak, ponižen in dobrega srca — celo z mežnarje vimi puncami govori, kadar mu posteljo .postiljajo" — vse lepe lastnosti je naštel, če ima že sam katero ali pa ne, povedal ni, da je vedno pijan, in da ima več čed-nostij, o katerih smo mu že o priliki namignili! Ko nas Bojane s pritepenci psuje, pa ne pomisli sam, da je ravno med pritepenci prvi on, drugi njegov črni tovariš in tretji pa znani .hud gospud" Peter, voditelj konsuma. Znano je, da so ravno du hovnlki prvi in pravi brezdomovinoi — o tem se je že mnogo pisalo — in zato se prav nič ne čudimo, če vidimo, kako duhovnik skubi farane, kakor le more! Kar po vrsti te obiskuje. Danes pride, da mu daš nekaj mernikov pšenice, kmalu potem zopet nekaj ve hov vina; ko vino pobere, pridna po .štruce" prediva; ko je s tem gotov, pride pa po fižol, in to gre tako naprej! Če nimaš, te bo dal pa zarubiti, če mu takoj ne plačaš! Zato se tudi ni čuditi, če v celi fari telesno največ tehta — kaplan! Da se mu dobro godi, pričuje njegov jedilni list na telovniku in hlačah! — No, pa da pridemo zopet nazaj k Bo-jančevi pridigi! Ravno govori o prezaslu ženem penzijonistu Povšetu in o .od sv. Duha razsvetljenem" doktorju Žlindri. Mislili smo že, da bo Bojane povedal, da sta ta dva najnovejša svetnika v katoliški cerkvi Pa tega ni rekel, ampak samo to hoče, da naj bi bila ta dva — dva lipova bogova za Škocijan, on hoče, da naj bra nita na Dunaju sveto vero. Ljudstvo je v cerkvi kar na glas začelo govoriti: .Nak, ta dva pa že ne; Zupančič bo naš poslanec, tega hočemo imeti, pa je!" Res daleč smo prišli, na vse zadnje bomo morali ali iz cerkve odriniti, kadar bo kaplan govoril, ali pa mu na glas odgovarjati na njegova agitacijska izzivanja! — Pred kratkim se je opravičeval sosedni Zaman v „S!ovencu" ter klical .trojici" Šmarječanov, da se bodo videli pri volitvah ! Tudi mi kličemo našima krokarjema da se bodemo videli pri volitvah dne 12 in 18 decembra. Po vemo Vam že danes lahko, zmaga je naša ! Tedaj na svidenje, toda pazite na besede, ' da ne boste preveč govorili! Škocijanski pritepenec. * * * Dr. J. Šusteršič v Idriji. Tiho in nepričakovano se je zmuznil dr. Šusteršič v torek, dne 4. t. m. v Idrijo. Na predvečer še le so klerikalci začeli raznašati povabila na volilni shod po § 2 zborovalnega zakona! Nasprotniki niso nič vedeli kdaj se pripelje v Idrijo, drugače bi ga bili seveda slovesno sprejeli. Nekaj oseb je pa vendar imelo to srečo, da ga je zapazilo in spoznalo, ter kajpak pozdravilo z žvižganjem in klici: živio dr. Tavčar, pereat Žlindra itd. Pripeljal je a seboj tudi svojo gospo da je posredova'a zanj pri damah. Ob določeni uri se je zbralo na shod nekaj črez 100 povabljenih in nepovabljenih kimov cev in radovednežev, nekoliko kmetov pod vodstve m svojih dušnih pastirjev, nekaj liberalcev in socijaiistov, o katerih so bili klerikalci prepričani, da jim ne bodo ugovarjali, ostali poslušalci so pa bili idrijski duhovniki s svojimi ovčicami. Pred zborovališčem se je pa ob istem času zbralo kakih 400 volilcev socijalistične in liberalne stranke ter so prosili, naj bi jih pustili klerikalci gledati njih presvitlega kandidata od obličja do obličja in poslušati njegov za delavce in delodajalce kmete in uradnike, duhovne in mežnarje jednako goreče besede. Toda klerikalci so bili neizprosni, zaklenili so svojega ljubljenega ljudskega zastopnika pred ljudstvom .poslušali njegove obrabljene fraze blizu jedno uro, ko je potem jeden .delavec" s plavkasto rudečim nosom priporočil njegovo kandidaturo, bilo je te komedije konec in klaverni poslušalci so se razšli, dr Šusteršič jo je pa naglo popihal nazaj proti klerikalnejši Ljubljani. Med tem je pa kakih 400—500 nasprotniških volilcev priredilo drug shod volilcev, ki je trajal nad dve uri in se je na njem navdušeno govorilo za aocijalno-demokrat-skega poslanca Tako je dr. Šusteršič svojo stvar v Idriji s svojim shodom le pokvaril, klerikalna agitatorična pridnost ga ne bo rešila: v Idriji bo z ogromno večino voljen socijalist. W ■ Jiihljanl. 6. decembra. Vlada in Čehi. .Politik" grozi Koerberjevi vladi, da jo zadene usoda Claryja, ako se ne eman-cipira levičarjev. Mladočehi bodo ravnali z vlado tako kakor zasluži. Ako namerava Koerber sklicati drž- zbor samo radi izvolitve delegacij, potem pa rabiti s pritrdi lom levičarjev § 14, potem se moti, kajti ta namera se mu prepreči gotovo. .N. Fr. Pr." trdi, da zahtevajo Mladočehi, naj mi nistra Bdhm-Bawerk in Spens Booden odstopita. Le potem so možna ž njimi pogajanja. Dogodki na Kitajskem. Kriza na Kitajskem se vleče brezkončno. V nedeljo so se začela baje prava mirovna pogajanja. Razmere so se med tem dolgočasnim pripravljanjem mirovnih pogajanj izpremenile radikalno. 0 mašče valnosti ni več govora in velevlasti so svoje pogoje znižale do minimalnosti. Koliko se je govorilo, da se morda Kitajska razbije ali da se odstavi sedaj vladajoča dinastija. Danes ni o tem niti govora več. Da, poslaniki, kateri se prestali strašne dni obleganja v Pekinu, morajo svoje predloge, ki so vedno preostri, zopet in zopet izpreminjati, tako da končno ne bo ostalo drugega kot zahteva, da morajo biti vsa kitajska tržišča in vse kitajske luke evropskim trgovcem odprte, ter da mora plačati kitajska vlada denarno odškodnino. Ali bodo Tuan, Tungfuhsiang in dragi voditelji boksarjev obgjavljeni, še ni gotovo. 3. t. m. je izšel cesarski edikt, ki priznava (!) Tungfuhsiangove zasluge (!), a ga hkratu graja, ker ne pozna mednarodnih običajev, vsled česar je Kitajska izgubila prijatelj stvo tujih vlastij. Tangfuhsiang je zatega delj izgabil svoje dostojanstvo, a — sme ostati na svojem mestu, t. j. obdrži svoje poveljništvo nad četami v Kansu. To je pač grozna kazen! Tangfuhsiang, najbes-nejši general boksarjev in najdivjiši naska kovalec poslaništev, je pohvaljen in grajan, odstavljen in potrjen hkratu. Kitajska vlada se dela resnično norca iz Evrope! .Daily Mail" poroča, da piše kitajsko časopisje o bodočem povratku kitajskega dvora. Davki za bodočo jesen se morajo pošiljati že v Pekin. Splošno se sodi o sedanjem položaju precej ug dno. Vojna v Južni Afriki. Kffigerjeva misija ostane brezuspešna. Niti h 'landska vlada, ki je Barom po krvi najbližja, se noče zameriti Angležem, zato pa Kriiger ne bo oficialno sprejet, nego bo imela njegova avdijenca pri kraljici docela privaten značaj. Gotovo je, da mu prirede Holandci naiprisrčnejši sprejem, ki pa na politiko ne bo vplival niti najmanje. Mirovna konferenca v Haagu je dognala sicer lepe sklepe, a realizirati se jih ne upa nobena vlada. Evropa dopušča, da davi in mori velika Anglija nadalje mali burski republiki. Kriiger pojde tudi v Livadijo, da poseti carja. Iz Pretorije javljajo, da sta oddelka Erasma in Viljoena pri Buonkthorstspruitu zajeta. Morda je stvar ista kakor je bila z Dewetom pri Dcwetsdorpu Tam je Deweta zajel Knox, a bil zato poražen I Blizu Ladysmitha sta se pojavila dva oddelka Burov. Slavlje stoletnice Prešernovega rojstva. (Dalje.) Sarajevo 30. novembra. Odboru Prešernove slavnosti — Ljubljana. Žalostni so bili dnovi, Ko domači so sinovi Tujcem radostno služili Spone sužnosti nosili. 0| slobode solnce milo Domovini ni svetilo. Temna, slaba luč pros vete Dedom našim je brlela. Tujcev njih oholih čete — Kri človeku bi zavrela — Gospodarile so kruto In preganjale jih ljuto. Oj slobode solnce milo Domovini ni svetilo. Rob Slovenec bil je in tlačan, Suženj in trpin avoj živi dan. Gosta megla pokrivala Je slovenske ljube kraje, Proč od nas v tuje gaje Pevska vila je bežala. Redko žarek je pravice In človeških prav zasijal In trpinu zjasnil lice, Ki se od krivic je zvijal. Ali zvezda jasna, zvezda mila Iznenada zasvetila, Zasvetila, zažarela Je na nebu poezije; Iskro vžgala, ki je tlela Pod ostanki domačije. Iskra se je razplamtela Domovino je ogrela. Vstal Slovencem je buditelj Vstal Slovencem je rešitelj Z milo pesmijo jih je budil S krepko pesmijo jih je bodril Jih ljubezni sladke je učil, Oj ljubezni vzorov večnih. Vrsta dnij je manj nesrečnih, Manj meglenih se začela; Nam bodočnost bolj vesela, Nadepolna se odpira: Narod se krepi in zbira. Zbira se na plodno delo, Ki uspeh bo lep imelo. Niso nam se še zjasnila, Še vremena so oblačna, Š9 usoda nam je mračna, Ali gosti mrak prebila Pesem nam je čarokrasna, Skoz pretrgane oblake Toplo solnce je sijalo, Blagodejne svoje trake Cesto nam je pošiljalo. Ni med nami ga rojaka, Ki tako bi nehvaležen bil, Da bi pesnika prvaka Iz plamteče duše ne častil. Živio Prešernov drag spomin! Kliče danes vsak slovenski sin! Sarajevski Slovenci. Sarajevo 30. novembra. Odboru Prešernove slavnosti — Ljubljana. Živeli, oj stokrat živeli, Vsi častitelji Prešernovi, V naši beli tam Ljubljani Pri stoletnici nam zbrani! Narod, ki Prešerna je rodil, On poslednji ni med narodi. Dokler bo Prešerna vnet častil, Treba ni, da smrti se boji. Duh Prešernov nas objami, Duh Prešernov bodi z nami! Takih src nam Bog daj mili, Kot je v prsih njemu bilo. s " '3io vf: bi složni bili, Nič nas ne bi razdvojilo. Brat preganjal ne bi brata, Prvo bi ljubezen zlata Nam besedo govorila In ljubezen nas vodila K boljši, srečnejši bodočnosti Brez vse duševne nam sužnosti. Slovenski gostje Hoffove kavarne. (Dalje prih.) Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. ■? Ljubi sani, 6. decembra. — Kanonik Kalan, ki je sicer v ved-nem strahu, da posvetimo njegovi osebi primerno pazljivost, je na Cesarja Jožefa trgu ozmerjal trafikantinjo, zakaj da prodaja .Slovenski Narod". Ne vemo, ali ga je imel „pod kapo", ali pa se ni zavedal, da bi ga mi radi tega lahko pustili malo kaznovati. Svetujemo pa Kalanu, naj se rajši briga za škandale in tihotapstva v „Kat. domu" — kamor hodi skoro vsak večer, pa vender ni vedel, kaj se je v njem godilo — kakor da se zaganja v naš list. To bi moral vendar že vedeti, da se v Ljubljani za njegove .želje" in „ukaze" noben zlodej ne zmeni. _ Iz litijskega okraja se nam piše: Preteklo nedeljo je bil tudi neki klerikalni volilni shod na Mlinšah pri Konderšah. Sklical ga je baje zagorski kapelan Škerjanec. Pa ta shod se je, kakor pravijo, ponesrečil. Volilci niso hoteli poslušati, in sklicatelj je moral brez uspeha oditi. Za prihodnjo nedeljo se pa napoveduje klerikalni volilni shod na Prežganjem, Pravijo, da se penzi-jonirani Vencajz osebno predstavi volilcem. To ae bo pa 8pet kričalo, kako je vera v nevarnosti, in kako je g. Venoajz tisti, ki resi vero in kmeta vaeb nadlog. — Najnovejše sredstvo za klerikalne poslance. Tam na Notranjskem, kjer stoji poslanski stolec dr. Načeta na tako šibkih nogah, da ga bode kraška burja dne 18. decembra z najmanjšo težavo odnesla v megleno Ljubljano, se agituje za tega do ktorja tudi s tem, da se žoga onim, ki ho čejo zoper njega voliti, da bodo zaprti, ako ne dajo svojega glasu dr. Častnikoviču. A pri zakonskih polovicah pa strašijo s .cvilh" zakonom, češ, ako bodejo volili liberalce, bodo potem ti delali v državnem zboru na to, da se bode upeljal v Avstriji civilni za kon. to je namreč zakon, po klerikalnem tolmačenju, da bodeta mož in žena tri leta skupaj živela, potem bo pa mož zapustil ženo, si zbral drugo, otroke dobe pa usmi ljene sestre v svojo pest. — Gospoda kaplana cerkniška bla govolita nam razjasniti, kaj da sta iskala v noči od 4.—5. t. m. po rakovški vasi, in to še tako pozno, namreč od 11. ure do polnoči? Zahvalita Boga, da vaju niso vdo bili rakovški fantje v roke! — Shod na Vačah. Na .,Slovenčeve8 laži o tem shodu, naj odgovorimo samo to, da niti enega glasu ni bilo slišati, ki bi bil klical: „Zivio, Vencajz". 0 drogem pa upamo, da Vačani sami kaj natančnejega povedo in te „Slovenceve" dopisune pošteno obrijejo. — Sv. Andreja dan se je vršil v Planini navadni letni semenj. Prodajalci in kupovalci so bili še precej zadovoljni ; le domači lončar je rezal grozovito kisle obraze, ker je iz drugih krajev došlo ljudstvo trdilo, da je njegova politična süha roba jako slaba, počena in za Planince naravnost pogubna. Ko je zvečer pri labori kislega mleka tožil o slabi kupčiji, ga je njegova skrivnostno sladko ginjena devica vseh devic tolažila, da naj za sedaj Še nikar ne obupa in lončarije ne obesi na kol. ker bo že še ob času volitev 12 do 18. t. m. med svoje podrepnike — četudi najslabše robe — toliko raz peč. 1, da si privošči za praznik in častiti ^od par z obrekovanjem in lažmi potresenih potic. Te akrofüne" besede iz pravih ust govorjeue so pa bivšega tudi kandidata navdušile tako, da je sklenil o slavni zmagi ne le .Slovencu" in .Dihurju" brzojavki, ucmveč telefoniral bo tudi vsem medvedom in volkovom po Javorniku in Hrušici, da so se v farovške in graiske verige okovani sicer pošteni pa preboječi prebivalci doline planinske v svojo škodo zopet jedenkrat pred vsem svetom osmešili in prav žalostno blamirali. — Slavnosten koncert priredi „Glasbena Matica" v nedeljo, dne 9. decembra 1900. leta v zgornji veliki dvorani .Narodnega doma* v proslavo stoletnice rojstva slov. pesnika prvaka dc Franceta Prešerna in na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani, pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gospici Mira Dev (sopransolo) in Vanda Radkiewicz (alt-solo), gospoda Stanislav Oreelski (tenor solo) in Cecil Vašiček (bas-solo), šolski zbor „Glasbene Matice" pomnožen po oddelku pevskega zbora „Glasbene Matice* in godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Spored: V. A. Mozart: Requiem. Za soli, mešan zbor in orkester. Št. 1. Requiem. Sopran-solo in zbor Št 2. Dies irae. Zbor. Št. 3 Tuba mirum. Čveterospev. Št. 4 Rex tremendae. Zbor. Št 5. Recordare.-Čveterospev. Št. 6 Confutatis. Zbor. Št. 7. Lacrimosa. Zbor. Šo. 8. Domine Jesu. Soli in zbor. Št. 9. Hostias. Zbor. Št. 10. Sanctus. Zbor. Št. 11. Benedictus. Soli in zbor Št 12. Agnus Dei. Sopran solo in zbor. Začetek točno ob 7. uri. Konec ob 8. uri. Cene prostorom: I. III. vrste 2 gld., IV. do VII. vrste 1 gld. 50 kr., od VIII. vrste nadalje in na galeriji 1 gld. Stojišča 50 kr. Dijaške in garnizijske vstopnice 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lo-zarja in na večer koncerta pri blagajnici. Text a 10 kr. istotam. — K stoletnici Prešernovega rojstva. .Agramer Zeitung" je prinesla v 75. številki o Prešernu obširen, pesniško pisan podlistek, v katerem je tudi nekaj prav dobrih prevodov. — .Slovanski Pfehled" je prinesel več finih prevodov Boreckega. — .Zlata Praha" pa prinese članek in nekaj ilustracij. — .Hlas Naroda" je prinesel v ilustrovani prilogi štev. 337. lep članek o Prešernu iz peresa gdč. Marija Pokorne in reprodukcijo Ganglo vega popraja — Za Preiernov spomenik daroval je povodom pesnikove stoletnice znani naš mecen gosp. Joaip Gornp na Reki znesek 500 kron. Istim povodom priredili ao Prešernovi častilci pretočeno nedeljo v prostorih tukajšnje gostilne .Prešernov hram" v Rožnih ulicah štev 29 lepo uspel zabaven večer a slavnostnim govorom, petjem in godbo Čisti dobiček večera v znesku 120 kron 96 vin izročil je magistratni kon-cipist gospod Jurij Mihalič odboru za Prešernov spomenik — Miklavžev večer „Sokola" je privabil včeraj toliko množico v telovadno dvorano, da je primanjkovalo prostora Da je bila nežna mladina, ki je žarečth očij nestrpno pričakovala nastop Miklavžev, prav obilo zastopana, se razume ob sebi, saj njej je bd v prvi vrsti namenjen večer. A tudi roditelji in starejši členi so se zabavali prav dobro. Posebno pohvalno nam je omeniti požrtvovalnost g Verovška, ki je bil impozanten Miklavž in je pozdravil z jedrnatim govorom mladino in vse navzoče. Oa in njegovo spremstvo (an-gelja, s v Anton, Faust, Mvfisto itd) so bogato obdarili mladino, peklenščeki pa so uganjali razne burke Meščanska godba, ki je iz početka, zaradi pomanjkanja prostora bila neugodno nameščena ob strani odra, se je po odhodu Miklavža preselila na oder in je prav krepko in neumorno izvršila zanimiv vspored ter pod vodstvom g Be niška tako izdatno pripomogla, da je bilo tudi občinstvo odraslih (po odhodu otrok) prav animirano, in se je dvorana začela šele proti polnoči prazniti. Gosp. Žužek (sv. Anton) je nabral za .Prešernov tobak" svoto 37 kron. — V pojasnilo. Gosp. Kunčič, izdelo vatelj soda vode v Ljubljani, nam z ozirom na včerajšnjo notico, v kateri se je reklo, da je klerikalec, piše: Jaz nisem klerikalec Gg Čamernik in Kregar sta me sicer pred nekaj leti z velikimi obljubami, katerih pa nista izpolnila, zapeljala, da sem šel jedenkrat s klerikalno stranko, ali spoznavši klerikalno stranko bližje, odvrnil sem se zopet od nje in pripadam od tedaj ves Čas iz prepričanja napredni narodni stranki. — Umrla je dne 5. decembra t. 1. v Dupljah, ofcraj Kranj blaga žena M a r i i a n a Sire, mati učitelja g Petra Sirca v Mengšu, po zelo kratki in mučni bolezni v 63. letu svoje starosti Blag jej spom* kroni. Meteorologično poročilo. VUln» nad morjem 80«Sm. «wínj! *r»ónl tlfck 7B«-0mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. I Vetrovi S g I Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7322 730- 4 731- 1 70 sr.jzahod oblačno Q 7-8 sr. jzahod| oblačno 8 4 sr. szahod! oblačno 0 Srednja včerajšnja temperatura 50°, nor-male: —0 3». ID-uLna^slca "borza, dne 6 decembra 1900. •Skopni državni dolg v notah .... 9850 ' Skupni državni dolg v srebra .... 9825 Avstrijska zlata renta....... 117-20 /kvBtrijska kronska renta 4°/0 .... 98 60 ogrska zlata ronta 4°/0...... 116 — Ogrska kronska renta 4%..... 9190 '\v8tro-ogreke bančne delnico .... 1696 «vreditne delnica ... .... 67125 iiondon vista.......... 24025 teniški drž. bankovc sa 100 mark 3 mark .... '¿0 frankov . . . italijanski bankovci G. kr. cekini. . . 11760 2351 19 15 90 60 11-34 ■ Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni nepozabni soprog, oče, gospod Jožef Korenjak danes ob 11. uri dopoludne po daljši jako mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 65. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjcega bode v petek, dne 7. t. m. ob 4. uri dopoludne iz hiše žalosti na Glincah na pokopališče na Viču. Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. (2496) Na Glincah, dne 5. decembra 1900. Joslpina Korenjak, soproga. — viiimel Korenjak, mestni policijski stražnik, sin. — Terezija korenjak, sinaha. j Trgovski pomočnik želi vstopiti v službo v kako večjo trgovino ali tn v Ljubliani v kako špecerijsko ali lelezninsko trgovino. (2503—1) Ponudbe sprejema pod ,,Pomočnik" iz prijaznosti upravništvo .Slov. Naroda". Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; f e/. Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthitl. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce!ov»-c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Soinograd, Lend- Gastein, Zeli ob jezeru, Iuomost, Bregenc, Curih, Gen< vo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine v are, Heb, Franzove vare, Karlove v are, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Eočevje. Osobni vlaki : Ob 6. nri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 5f> m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri 16 m dopoludne os>>bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Leud-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beijaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega masta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. nri 831 m popoludne in ob 8. nri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Zamnika. Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob 11. nri 8 m dopoludne, ob ti. nri 10 m zvečer. 745-35 —^ naznanilo. Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem na tukajšnjem prostoru ' ^v£_ v dr. Kc5ler-jeui _2U~^ nahajajočo se trgouin© z drogerijami, 5 jtrapi in materijalijeimi l^tipil in i£tc ctucril. v Številne zveze z večjimi tovarnarji in tvrdkami tu- in inozemstva mi dajo prijeten položaj, da lahko vsem zahtevam čast. gospodov naročnikov v vsakem oziru ust režem. ^ ■ Zunanje naročbe izvršujejo se točno in solidno, i^l— 2a mnogobrojen obisk prosi j vsem spoštovanjem drcgtrist. razkosano priporoča po nizki ceni Rudolf Petrič trgovina špecerijskega blaga in živil Valvazorjev trg štev. 6, (2510—i) nasproti Križanske cerkve. Izdelovatelj vozov Dunajska cesta št. 31 ima na prodaj po zelo nizki ceni sledeče vozove: 1 foroum že vvožen, 3 nove polkrite vozove, 2 lepe sani, 1 landauer in raznovrstne prevozne vozove. (2490—2) Gospodinje! Kupujte Doering-ovo milo v kartonih ki obsegajo tri komade Doering-ovega mila s sovo in so krasen dodatek k božičnim darilom. Ceno ! Elegantno in koristno ! Generalna zaloga: A. Motsch & Cc, Dunaj. V Ljubljani prodajajo: Avg. Auer, Anton Krisper in Vaso Petričič. 11 =111! UP lililí 1= f~I~I- (2500-1) Praktičen kemptoarist s« vspi*ejme. Kompetenti naj se blagovoli osebno predstaviti v pisarni zaloge moke in piva na Marije Terezije cesti št. 2 v Ljubljani. (2486-2) Ant. Ditrich. V najem se daje na ver; let, ali pa tudi proda jednonad-stropno staro šolsko poslopje v Cirkovcah na Dravskem polju blizo Pragerskega, obstoječe iz Šestih seb, kuhinje, kleti in lepega vrta Poslopje je pripravno za kakega trgovca, ker je blizo farne cerkve Zato se bode vršila dražba v nedeljo, dne 9. grudna ob 3. uri popoludne na licu mesta, pod ugodnimi pogoji. (2506—1) Župan: Anton Goljat. Največjo bliščobo daje perilu Ameituiiska štrobova pasta v pušicah po 'it in 19 l*r. VDoraba priprosta in šteiljiva. Dobiva se (2023-57) „pri postilion\i" nasproti glavne pošte. Spretne, solidne potovalne uradnike (akvlziterj «e> za vse zavarovalne stroke v»*preji»»e proti: vl*oUl proviziji, sšasoma tudi m Mlitln«t> plaro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj skem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ..iikviziter upravniStvu „Slov Naroda". (1531—37; Arhitekt Trumler pripororu nvojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plautz-evi hiši (2502-1 > za Nentavo narrtov za perkie, vil«*. Iilwe itd. itd., za Hi>Mlmn in preizkušnjo Nirošktii in 1» tiili rnrunov, za **et»tnvo HtanuvauJNUili oprav in emtetno obrtnih predmetov, kakor: poliiwt\», oternj. rn/.nvel-■Jevalnili predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih ( Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. Najudaneje podpisani si usoja s tem ponuditi o«! ¿tato »ve/e tloMle pošiljati e garantirano pristen cognac od F. CourMsier & Garlier v Cognac-u v najboljših znamkah, posebno za rekonvalescente, kakor ne manj svojo priznano najbolje iiKoriiniiiii (L'452—2} zalogo špecerijskega blaga po n »julij 11» eenah priporočati, in prosi za častita naročila, katera bode vedno skuša) najbolje izvrSiti. z veie8po5tovanjem Karo! Ptaninšek. ♦ X zdravju dobrodejna pijača je kisikova soda-voda imenovana „Eau d' Oxygen" izdelana v laboratoriju orlove lekarne Mr. Ph. Mardetschlaeger-ja, lekarnarja in kemika v Ljubljani. Ista jma poleg okrepčujočega učinka, vsled veliko vsebine kisika tudi človeški organizem oživljajoč učinek, radi česar se čista ali z drugimi primesami, kakor: z vinom ali h aotliiimi Moki zavžita, odliknfe pred vsemi naravnimi ali umetnimi vodami, ki imajo v 8ebi ogljikovo kislino. , ■ Yüiebin» sifonNke Mtekleniee veljn »O vin., vnebliia Mtekleniee pokaliee veljn «O vin. Pazi naj se na besede ^.Kaw d" OxygenMinna ime Maftilet« *fc»«-lmlz»«-f vbrušene v steklo. '31 (2469—5) »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani lis. iprodLetJa. vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877—71) posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Za-varcvarJe proti knrzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. 3prejeia.aa.Je d.exs.3.x»J.li. vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-kniiio s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. ZE2slcox3a.pt rx3.ez3.jlc: najkulantneje. Borzna listroclla,- I Lastnina in tiak sNarodna Tiskarna".