Razmišljanja ob delavskem prazniku
Mednarodni delavski praznik 1. maj po svetu prazrmjejo že polni 102 leti, v spomin na prvomajske demonstracije v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali 8 urni delavnik. Takrat je bil za delavce to eden izmed poglavitnih proble-mov. Delavci so si sčasoma bistve-no izboljšali svoj položaj in danes so v svetu v bistveno drugačnem odnosu do družbe kot so bili ta-krat. Delavcem danes ni več mo-goče reči, da je to zgolj izkoriščeni razred; celo kot razred jih je težko definirati. Delavci so danes eden izmed ključnih delov družbe, ki so le v manjši meri ali pa sploh niso izločeni iz procesa odločanja.
V raeličnih obdobjih zgodovine so imeli delavci različne proble-me, ki so jih reševali bodisi skozi neorganizirane ali organizirane oblike odpora in si vedno prizade-vali za bistveno izboljšanje svoje-ga položaja. Borili so se za to, da bi postali subjekt odločanja in upravljanja, ne pa izključno plača-na delovna sila.
Teoretično gledano je model so-cialistične drožbe zgrajen pray na tem načelu: dejanske oblasti ti-stih, ki proizvajajo. Vendar pa ta model v svojem oblikovanju v po-polno civilno družbe ni šel in tudi ne more iti mimo težav, ki so takš-ne ali drugačne narave.
Današnja spoznanja o tem, kako naj bi bila organizirana in kako naj bi delovala socialistična družba se vse bolj ostresajo dogmatičnega načina razmišljanja, v luči idej in spoznaivj velikih tteoretikov mark-sizma in leninizma in se vse bolj odprto soočajo z realnimi pogledi
na družbeno stvarnost. Nekoč pri nas skoraj bogokletna ideja o uve-Ijavljanju tržnega sistema gospo-daijenja, danes ni več tabu tema ampak je pri vse večjem številu Ijudi pot ne le izhoda iz krize, v ka-tero je naša družba zašla, ampak je pot normalnega dela in življenja.
Prav gotovo ni vprašljivo ali trž-no gospodarstvo pomeni tudi spremembo družbene "ureditve. Zamisli socializma zaradi tega ni-so v nobeni nevarosti, kot je prav nasprotno mogoče razbrati iz go-vorov številnih politikov, pred-vsem iz tistih delov države, ki so gospodarsko slabše razviti. Bi-stveno nesoglasje v Jugoslaviji te-melji prav na ekonomskih vpraša-njih. Država je, kar zadeva gospo-darsko podlago zelo različno raz-vita, hkrati pa je nerodno še to, da je večnacionalna družba, kar zade-ve le še bolj zapleta. Glede na to, da je različna razvitost vezana na posamezne narode se žal velik del političnega boja preusmeija prav na nacionalno yprašaiye.
Pri nas sta si v laseh tisti del države, ki je gospodarsko tako raz-vit, da lahko brez večjih pretresov prestopi na pot tržnega modela gospodaijenja, in nerazviti del, ki za takšen korak še ni pripravljen. Temu nerazvitemu delu države veliko bolj leži zamisel o vse večji centralizaciji države na številnih področjih, zlasti pa na področju delitve ustvarjenega dohodka, ne glede na to, kje je bil dohodek ustvaijen.
Politična birokracija v Jugosla-viji se je razrasla prek skrajnih meja smotrnega obsega. Predolgo
uživanje monopola oblasti pa je povzročilo zmanjšanje takoime-novane razredne zavesti, ki bi pe-Ijala v socialistično samouprav^a-nje. Do popolnosti razvit samou-pravni model pa pomeni y prvi vrsti konec oblasti birokracije, ki bi postala povsem nekoristna in neuporabna. Danes pa pomeni ta birokracija bistveno oviro za na-daljrgo demokratizacjuo družbe in njen dinamični razvoj. Položaj po-magamo birokraciji utijevati prav s takšnimi ukrepi ekonomske po-litike kot jih poznamo. Ustavno sodišče Jugoslavije je sicer razso-dilo, da Zvezni izvršni svet z inter-vencijskimi in drugimi ukrepi ni kršil ustavnosti in zakonitosti, vendar pa ni mogoče mimo ugoto-vitve ali spoznanja, da prav ti ukrepi pomenijo kršitev temelj-nih načel naše ureditve. S pogoji dela in njegovimi rezultati danes ne razpolaga tisti, ki je v ustavi zapisan kot edini nosilec tega od-ločanja. Delavcem je večji del do-hodka odvzet in se izgublja brez njihovega nadzora. Takšno ravna-rye po eni strani pomeni odtujeva-nje ustvarjenega dohodka po dru-gi strani pa blokiranje dinamič-nejšega gospodarskega razvoja.
Ideje in težnje razvitega dela dr-žave torej niso in ne morejo biti element spodkopavanja družbeiie ureditve, ampak so ideje in orožje boja za napredek, za razvoj samo-upravljanja do ryegove popolne oblike, za odpravo monopola poli-tičnega odločanja, za sodoben in dinamičen razvoj vse družbe, ne le Hjenih posameznih delov.
Jurij Popov