Fosaute^na številka stane 30 vinarje¥,
'2?. številka.
:- jor, one i. juiijO
53. Istimi.
J
¡ucsstvu
v

i rs zmmo«
aaaajBHMMMMHHaMBHva
^tiMmmna
«JMHaMBHUOM
fe	t četrtek in velja g pottatna vred hs v M*nooru s pošiljanjem na do« ta celo leto i K, pol leto 4 K it dem leta 2 K. -
Kdo .i sani po njega, piača na leto samo 7 K. — Naročnica se požflj* na: (Jfpravei&tvo „Stovecsiega tsos*:*i!fi?ja" v Msribeni. — ¡kisstva dobivajo list brez posebne naročnine. — Posameaui listi stanejo 16 vlu. — Uredniitvo: Koroika ceste ¿to», f. — 8okc«M
aaroauKO, esoarate to rssfaaasecse.
Zi toserate se plačuje od enoclopne petftvnie za en&rat 48 vin., »H mu je Isto, 1 kvarira&i cen tka eter prt«ton «sat 91 «to. Z*
itane besed* 10 vin, — lr*&a*ti m aprtjccBifc do torta opofci». — Ncaaprt« ""
as. Sem»» 8 K, LkA se «topdG^a m ' • m	— ~
teMWMMMto fifefcs« a & pfft&dttagt ttekov:;.:^?, •to». t, «t • crv

Piliti©«! ¡»ragieil.
Nema podpisali mirovne pogoje in potopili bojne ladij«, - Volitve na Češkem in na Bunaju. — Ruski ki ogrski boljšaviki. — Pri nas dvojna vladna kriza.
V ¿sik so s streli naznanjali, če se je cesarju rviil nov otrok; 21 strelov je pomenilo, da se je rodila nadvojvodinja, 101 strel pa, da nadvojvoda. V soboto, dne 28. junija, je pa 101 •topni < dii strelov v Versaillesu pri Parizu naznanjalo svetu, da je podpisan mir z Nemčijo. Podpis se j8 izvršil v isti dvorani, kjer so pred 48 leti zmagoviti Nemci narekovali mir premaganim Fran kom, na pisalni mizici najslavnejšega francoskega kralja Ludovika XIV. Nemci so morali brez v-akega ugovora in pridržka podpisati vse, kar ?> zmagovalci Z8 h te vali, med dragimi tudi priznanje, da so samo oni krivi vojske in obljubo. da bodo izročili kot zločince vse, ki so krivi vojske, cesarja Viljema, vodilne državnike in vojskovodje.
Nemško bojno brodovje, nekoč ponos in na-da Nemčije, o-katerem so Nemci svoj čas tako radi govorili in za katero so toliko darovali, leži sedaj na dnu morja. Bilo je pridržano nekje ua Angleškem in po sklenjenem miru bi se imelo razdeliti med zmagovalce. Nemški mornarji so pa zbežali z njim na odprto morje, ter ga potopili na dnu voda. Tako je bilo v četrt ure pokonianih okrog 3 milijarde kron. Nemci bodo seveda morali to svoto plačati zmagovalcem — Škodo sto naredili samo sebi.
Na, Češkem so pri volitvah zmagali socijasti raznih vrst, ki imajo večino glasov, a ne tvorijo enotne stranke. Največ je pridobila Klofačeva stranka, ki se imenujejo „narodni socija'isti". Vsled :ega je odstopila prejšnja vlada in najbrže bodo icijalisti vzeli v roke državne vajeti. Predsednik «eške republike G. A. Masarjk je tudi po svojem prepričanju socijalist. Občinske volitve po Češkem in Moravskem so pokazale, da je tam Nemcev mnogo manj, nego jih je izkazoval stari
avstrijski sistem. Celo mesta, ki so prej veljala za trdo nemška, so dala do r/3 čeških glasov, mesto Brno, glavno mesto Moravske, ki je pred vojsko imelo nemški zastop, je sedaj dalo komaj 3/4 nemških glasov.
Občinske volitve so bile tudi na Dunaju in po Nižji Avstriji. Liberalci in nacijonalci so propadli popolnoma, krščanski socijalci so zmagali po malih občinah, socijalisti po velikih občinah in tovarniških krajih. Tudi tu so socijalisti razdeljeni na dva tabora: zmerni socijalisti in bolj-ševiki.
O ruskib in ogrskih boljševikih pripovedujejo časniki dan na dan, da bodo vsak čas razpadli, a to prerokovanje se noče uresničiti in se tudi ne bo tako hitro. Po našem mnenju bodo ruski boljševiki ostali še dolgo. Premagala jih ne bo nobena zunanja sila, ampak sami se bodo polagoma iztreznfli in preuredili iz razbojniške anarhije v pravne državne razmere. Na Ruskem ima admiral Kolček veliko meč v Sibiriji in v delu severne Rusije, kjer so imetje že pred vojno živeli v svobodnih razmerah in ni med njimi tal za boljševizem. Ob Donu stoji kozaški general Djenikin h kateremu so pribežali razni begunci iz prejšnjega ruskega sistema, uradniki, častniki itd. Njegova armada je ravno tako za nič, kot je bila prejšnje Rusije in ne more proti boljše-vikom ničesar. Po celi Rusiji so gospodje boljševiki in je zaenkrat ni sile, ki bi jih mogla vreči.
V naši državi imamo dvojno ministrsko krizo. Iz ljubljanske deželne vlade sta izstopila socijalistična poverjenika Prepeluh in Kristan. S tem je razbita zveza, katero so svoj čas sklenile vsi tri stranke. Radi nelojalnosti jugoslovanske demokratske stranke se krha tudi dogovor med njo in slovensko ljudsko stranko. Tudi v Beogradu je ministrska kriza. Boj se vrši glavno med jugoslovansko demokratsko in srbsko radikalno stranko. Sedaj so radi denarnega vprašanja naglo štirje ministri, med njimi tudi ministrski predsednik Protič, odpotovali v
Pariz in iS tem je za enkrat kriza odgodena. M samo želimo, da bi naš državni, zbor res delal in ne tratil časa s praznimi prekljarijami, zlasti pa, da bi se lotil naših najbolj perečih vprašanj: denarno vprašanje, zemeljska reforma, izdelovanje novega volilnega reda in razpis volitev za novi državni zbor.
Kdi naj plača?
Štirje naši ministri so naglo odpotovali v Pariz. Prišle so namreč čudne in vznemirjajoče novice. Gospodje, ki v Parizu delajo mir, so sklenili, da mora naša država prevzeti nekaj dolgov bivše Avstrije, vsaj del dolgov, ki so bili narejeni pred vojsko. Temu bi se še ne pr.oti-vili, ker uvidimo, da so dotični dolgovi bili skupni celi državi, torej jih odpade nekaj tudi na naše kraje. Toda naložiti nam hočejo velikansko svoto, menda okrog tri milijarde kron. Sliši se pa še drugo. Srbija in Črnagora je strašno opu-stošena od vojske. Kdo naj to popravi? Po pravici bi morale to narediti države, ki so povzročile škodo. Toda Turčija je bila berač od nekdaj in je živela same od ropa, sedaj je pa popolnoma na kantu. Bolgarija je istotako prerevna. Od Avstrije je ostal samo majhen kos in Dunajčani že itak kriče, da ne morejo živeti. Nemčija premore še precej, toda njo hočejo odreti Francozi, Belgijci in Angleži na svoj račun. Kdo naj popravi Srbijo in Črnogoro ?
Gospodje v Parizu so prišli na imenitno misel:
Te kraje naj popravi Jugoslavija in sicer z onim avstrijskim premoženjem, ki je ostalo po bivših avstrijskih deželah. Torej dohodki avstrijskih državnih gozdov, naših železnic, pošt, carine itd. naj bi šli za popravo Srbije. Ali pa bo ententa popravila Srbijo in Črnogoro. zato pa bo zasegla vse avstrijsko premoženje, ki S3 nahaja po slovenskih in , hrvaških deželah. Ako bi imeli izbirati med tem dvojim, bomo seveda raje izbrali prvo. Treba bo pa gospodom v Parizu po-
-S TEK.
t
anus Goleč:
W polkov nuk^ vem v trnu*
\ ^	(Dalje.)
iv sreči sem se zaril v noči prav v zadnji kot | voza tako, da so me krili od spredaj kovčeki in druga prtljaga. Polukal sem med to natovorjeno ropotijo proti j shodu voza, glava mi je omahnila nazaj na kožuh, sapa mi je zastala, srce mi je zatrepetalo, poleg Guzia je sedel sam polkovni korobač, nsš g. obrst, zavit do ušes v plašč in pušeč cigareto.
Mravljinci, grizeči kot rujavkaste mravlje, so se mi razlezli ter zagomazeli od nožiega palca do te mena. -rtrah me je oblil, pljusknil sem v občutke cer kvei^ga tatu, kateremu je zadelal cerkovnik zadnji izhod is svetišča.
Voz se je premikal počasi, kolesa so cvileče Skrit u po ju trajno zmrdein <;i;pu, dozdevalo se mi je, da me pijejo v ledeno ranr, i «ki grob.
Kreir.ii "> iz vasi na cesto, vrnil se mi je trezni spomin	strah se mi je porazlezel iz
prestrašenih udov v oberstov kožuh, začel sem resno preudarjati:
Kam te li neki vleče atari v tem svojem Davidov« m šotoru?
Toliko stm^i kmalu zagotovil, da ne vesta niti Gsizi iti očka da tovorita seboj nepovabljenega pot nika. Moj pivotni strah so nadomestile na cesti muke ;e vožnje, ki je Lila za me po tako mehko krepilnem spanju dokaj usoaepolna.
Nesrečna cesta iz Toporoutza protiX^zernawki in Sodagori je bila na debelo sneženo ledena, zvožena od saiaodrčev in voz, je bila^ polna povprečnih grab in globokih kotanj.
Konji so potegnili v trab, ležal sem povprek ravno na vozičkovih zadnjih kolesih, kjer ni bilo ni kaboršnih peres. Potreslo me je pri vsaki cestni gra bici. vsak' prevoz kotanje me je dvignil na kvišku, da sem se moral oprijeti z obema rokama lojterc, sicer bi bil prevrnil z vrvjo povezane kovčeke in odfrknil med obersta in Guzla.
Stisnil sem zobe, da si ne odgriznem jezika, tre slo me je neznosno po rokah in vsem životu v mnenju:
To »i je peklenska treslica, ker se nisi pokoril očetovskemu povelju.
Drdrali smo naprej v visokih odskokih in električnem potresu, duša bi mi bila ušla, da je nisem zapiral v telo z zapohom krepko stisnjenih zob. Stari se je tudi guncal, se nagibal na s peresi podprtem sedežu na vse strani, da še pušiti ni mogel, puhal je nemške psovke in kletvice na cesto, katero je bil razvozil po njegovi razlagi samo zlodej.
Mladi čili konji so brzeli v neprestanem trabu, ukvarjal sem se že s sklepom, da bi segel po nož v žep, prerezal platno in se skotalil z voza na cesto. Angelj varuh mi je odgnal take misli, katerih udej-stitev bi utegnila biti zame, nepokorneža, smrtno nevarna.
V peklenskih mukah me je tolažil en žarek rešilnega upa!
Oberst se vozi samo do divizije v Czernawko in to ni tako daleč več.
Moja uboga, od vseh strani prestrašena duša mi je že poplesavala po koncu jezika, ko je nategnil Guzl vajeti in izustil svaj zategnjeni, od mene tako neizrečeno težko pričakovani:	1
»V6--^a, fco, Miško, Leni!«
Voz je postal pred obcestno tablo z napisom:
>V grad« na levo divizijski komando«.
Željno kot vicane duše raja sem škilil po oberstu, kedaj se bo skobali! z voza. da se rešim tudi jaz s pobegom poloma udov in pretresa možgan.
Stari se ni niti premaknil s sedeža, le osorno se je obregnil kar z voza:
»Ordonanc! Sem k meni!«
Vprašal je prostaka po g. divizijocerju, če je morebiti doma.
Stražar me je pahnil nazaj v ogenj vic z odgovorom :
."Gospod divizijoner se mudi pri koru v Sado-
gori.«
Oberst je pokazal z roko naprej po cesti, Guzl je ošvignil po konjih, kolesa so zadrdrala preko grab ter kotanj, moje mučeništvo se je zopet podaljšalo za več nego 11 km.
Odslej nisem več molii, se ne hudoval, niti upal, le zadnje mnči sem zbiral, da sem se še lahko držal za lojterce. Si.očil bi bil kar preko obersta, telebus, bi mi menda očital kdo.
O, saj bi bil, pa sem se bal starega, povrh me je bilo sram in oberst bi me lahko podolžil, da sem se vtihotapil v njegov voz z nepoštenim, kradljivim nameaom.
Doma pred odhodom, če bi bil bedel, bi se bil še lahko rešil, sedaj je bilo prepozno, naj sem ugibal karkoli sem hotel. Vztrajati sem moral v potresu do Sadagore, tamkaj bi še le naj planil na n-šilno plan, da si uravnam ude in privežem na novo ubežno dušo.
Poti ni bilo konca, voz je poiskal vsako grabo in udrtino.
Nekako v sredini med Czernavrko in Sadagoro so bušila kolesa v globoko kotanjo. Zahreščalo je nekaj pri vozu, «agnili smo se na levo, konji so ob« stali.
Oelje ptffioOnillr

vedati še nekaj drugega. Od rajnke Avstrije namreč nismo samo podedovali nekaj premoženja, ampak tudi velike dolgove. Imamo okrog 6 milijard papirnega denarja, kar ni nič drugega, kakor dolg, od katerega mora ljudstvo plačevati obresti z neznosno draginjo. Imamo vojno posojilo, ki je v rokah naših ljudi in katerega tudi ne moremo pusititi propasti popolnoma, imamo plačevanje vojnim invalidom, pokojnine, odškodnine, vse to bo narastlo na velikanske svote, katere ne moremo sedaj niti približno izračunati. Na vsak način premoženje, katero je Avstrija pustila v naših deželah, ne bo niti od daleč zadostovalo za dolgove in bremena, katera nam je zapustila.
Nemčija je, kakor je slovesno priznala sama, glavni krivec vojne. Morda se bo dalo iz nje iztisniti tudi še nekaj milijard za obnovo Srbije in Črnegore?
Oddaja premoženja v Nemčiji.^
Nemška vlada pripravlja predlogo o veliki oddaji premoženja. Oddaja bi naj vrgla državi 70 do 90 milijard mark. Kdor ima premoženja od 2000—5000 mark bo moral oddati 25%, 5000—10.000 30%, , 10.000—50.000 40 o/o,1 60 tisoč do 100 tisoč 60 %, od 100 tisoč naprej pa
80 <
Tako je mišljena oddaja premoženja v
Nemčiji. Približno enako bo tudi v Nemški Avstriji.
Popis premoženja v Nemški Avstriji.
V Nemški Avstriji se sedaj vrši strogo popisovanje ljudskega premoženja. V to svrho je vlada zaprla izplačevanje hranilnih vlog v denarnih zavodih. Popisovanje premoženja se vrši zelo natanko. Vsak, kdor ima vloženega kaj denarja v hranilnici, posojilnici, banki ali ga ima , .	, zasebno izposojenega, mora popisovalni komisiji sko nafran«'e- l"oselm? J® 0 kmečkem zen-naznaniti, kje in koliko ima naloženega denarja. H"?; CeLje tndl™z demokrate-liberalec ali Kdor tega ne bo storil, nima več pravice do vlo- \ rd®?kar' fna in,h wk?a so prežete po ogromni ženega ali izposojenega zneska. Popisujejo se I večml dobre-a krščanskega duha. Lahkoživi dt-
življenja, ljudstvo pa niti za drag denar ne bo moglo kupiti kruha. Žitne trgovce in prekupce je nemogoče loviti, lažje je vzeti pri njemu, ki prideluje.
Riknikar je dobil na svoj nedemokratski članek odgovor, da mu je za nekaj časa zaprlo sapo. Sedaj se je pa zopet oglasil v svojem ljubljanskem listu in se pobahal: Rekvizicij vendar ne bo! Korošec se je tako ustrašil mojega članka, da se jih ne upa lotiti!
Ako bi zaenkrat res ne prišlo do tega, da bi ne prijeli žitnih oderuhov, se to gotovo ne bo zgodilo po zaslugi Dolfeta Ribnikarja. Ti ljudje imajo še veliko, veliko mogočnejše zagovornike, kakor je on. Upamo pa, da bo dr. Korošec premagal vse ovire in izvedel svoj načrt. Naš kmet bo pa pri tem samo na dobičku, kajti žita, kar ga pridela čez svojo rabo, ni veliko in ga bo še vedno lahko drago prodal v domačem kraju brez rekvizicij. Z druge strani je pa v njegovo korist, če imajo delavci in uradniki kruh po znosni ceni, kajti, kolikor večja je draginja, toliko več zahtevajo plače in toliko več je treba davkov. Bila bi pač krivica, da bi naši delavni ljudje stradali, žitni baroni in židovski žitni trgovci pa bogateli in imeli vse, kar si srce poželi.
Pismo slovenske žene«
V zadnji številki „Slov. Gospodarja" sem i! Čitala v člaaku „Ženska volilna pravica", da hočejo nam ženskam liberalni demokratarji odvzeti volilno pravico. Izgovarjajo se, da so za to me-rodajne kulturne razmere, to bi se reklo po domače: jugoslovanska žena zategadelj ne dobi volilne pravice, ker ni dovolj izobražena. To je žalitev vsega slovenskega ženstva. Tako sodijo o jugoslovanski žeai demokrato-liberalci, ki kujejo volilno pravo. Me žene vemo, odkod to izvira. Pri ženah in mladenkah prevladuje krščan-
tudi dragi vrednostni papirji, vojna posojila in
mokratarji vedo, da slovenske žene ne bi nikdar
potem se bo popisovalo oziroma cenilo premično I dai ^« kandidatu njih stranke, ki zeli upe-in nepremično premoženje prebivalcev Nemške I Uati svobodni ali divji zakon. Saj smo citale v Avstrije. Vlada hoče ugotoviti, koliko znaša jav- 1 hfh\ daJe	demokratsko-liberalne
no in zasebno premoženje v Nemški Avstriji Iz j stfnkf' beo-radska /^okratija nedavno pi-skupne svote bo potem razvidno, ali bo Nemška ?ala' da f® mof v J^aviji upeljati svobodni Avstrija sploh mogla gospodarsko živeti ali ne. (^zverski) zakon. Sedaj vemo, kam pes taco Vladni načrt je. da se zapleni v Nemški Avstriji ! ?oh'	demokratejem pa povemo kmečke
polovico zasebnega premoženja. Na korist države « zene m dekleta' da ste vse zenstvo na dezeli s
bi se potemtakem zaseglo tudi hranilne vloge do polovice. Ker imajo mnogi jugoslovanski državljani, posebno ob meji naloženega precej denarja v nemškoavstrijskih denarnih zavodih, zahtevamo od naše vlade, naj ukrene potrebno, da dobije naši ljudje izplačane svoje vloge.
Dolfe Rbnifcsr sssper lačne
Dolfe Ribnikar hoče na vsak način postati narodni prvak. Bil je živinozdravnik in ako bi bil ostal pri žabičastih kravah in nadušljivih kon- uiauj
jih, bi morda kaj koristil narodu. Toda spustil Sicer Pa se bomo me kmečke žene in mladenke
tem, ko nas hočete odriniti od volilne pravice, grdo žalili. Mestnim gospem in frajlam, ki celo vojsko niso čutile vojnih težav, bi dali volilno pravico. Nas pa, ki smo več kot štiri leta vodile gospodarstvo na kmetijah brez moških moči, nas, ki smo pretrpele v teh časih nebroj gorja, nas, ki smo zgubile v vojni največ svojih dragih (ki se niso znali in mogli skrivati za pečjo, kakor možje in fantje iz mest), nas se hoče kratkomalo oropati volilne pravice! Slovenske žene, proti tej demokratarski drznosti odločno ugovarjamo! Stokrat več pravice imamo me kmečke in delavske žene do volil ne pravice nego kakšne šribarce ali uradnice po mestih. To povem enkrat za vselej!
se je v politiko, zavihtel nabrušeni meč svojega jezika zoper „klerikalnega zmaja", katerega sicer ni ubil, pač pa je s svojo nerodnostjo vsakokrat spravil v zadrego kranjsko liberalno stranko. Da mu zamaše usta, so ga kranjski liberalci postavili za ljubljanskega tržnega nadzornika, kjer je postal strah kmetic in branjevk, ki so imeli nesrečo, da so z njim prišli v stike. Sedaj je eden izmed kranjskih prvakov jugoslo
pomenile z demokratarji, kadar bodo zopet kaki Voglarji prirejali „J. D. S." shode.
Trezika iz Št. Petra.
pismo.
Povejte vendar, gospod urednik, kdo so tisti gospodje, ki delajo nove volilne postave?
Kmečka gospodinja, pravite, ne bo smela vanske demokratarske stranke, a hrepeni še višje, j voliti drugače, kakor, če ima slučajno moža pi-
I
Menda hoče postati jugoslovanski prehranjevalni minister, naslednik dr. Korošca. Da se priporoči za to mesto, je priobčil v vseh štajerskih in kranjskih listih svoje stranke članke zoper dr. Korošca in v obrambo velikih žitnih baronov po Banatu, Sremu in Slavoniji. V naši državi je namreč gospodarski položaj tak, da Srem, Ba-nat, Bačka, Slavonija pridelajo veliko žita, katerega prodajajo v tujino. Nekatere druge dežele ga pridelajo komaj za svojo rabo ali pa še ne,
janca, ki je postavljen pod varuštvo in bo žena postavljena za varuha! Ako pa ima dobrega moža, bo kaznovana s tem, da zgubi volilno pravico! Sem poročena že mnogo let, dobro sem vzgojila otroke, posestvo sva lepo držala in še nekoliko pomnožila, mož je bil štiri leta pri vojakih in ves čas sem se ubijala sama. Za vse to sem bila dobra. Ko se je izlegla majniška deklaracija, so rekli, naj podpišejo vse ženske in podpisala sem takoj, ker sem vedla, za kaj
nekatere dežele ga ne pridelajo skoraj nič. Ako ! gre. Za Jugoslavijo glasovati sem smela, da bi
mstimo tem žitnim baronom, da bodo svobodno zpolagali s pridelkom, ga bodo s pomočjo židovskih žitnih trgovcev — kajti žitna trgovina je skoraj izključno v židovskih rokah — prodajali t tujino, zlasti v lačno Nemško Avstrijo. Tako bomo dobili v državi še več ničvrednih
pa glasovala za jugoslovanskega poslanca, pa nisem dobra. Sosed Postrguljček je nekoliko pre-rad pil, žena mu je pomagala, posestvo je šlo navzdol. Sedaj ga je žena pustila in šla v tovarno. Mož pije, kadar ima, kadar nima, pa dela na dnini po kmetih. Pa bosta obadva do-
«vstrijskili kron. Ali ga bodo zamenjavali za jj bra za volitev. Najstarejšo hčer sem pošiljala «buge izdelke, kupovali bodo zlate zapestnice j v trg v šolo, dovršila je pet razredov, potem je svojim žsnskam, obdajali »e z vsem razkofijem \ bila še eno leto v Ljubljani v gospodinjski šoli,
sedaj dela doma, je tajnica in knjižničarka izobraževalnega društva, sodeluje pri vsaki prireditvi, nikdo ne reče nič slabega o nji, a volilne pravice ne bo imela. Porungeljčkova Fani je šla služit, potem se je izgubila, da še starši niso vedeli, kje je, sedaj pravijo, da je v mestu bla-gajničarka v kavarni „Pri zaspanem čmrlju". Ta bo imela volilno pravico. Narobetova Špela, ki že štirideset let pri nas šiva po hišah in ni imela v rokah Dikdar drugih bukev, kot Malo pra-tiko in Sanjske bukve, bo jugoslovanska volUka, jaz sem pa že trideset let naročena na Mohorjeve knjige, a ne bom. Spominjam se, da se bere nekje v svetem pismu, naj bo izvoljen za, predstojnika, kdor zna svojo hišo prav ravnati. Vi pa pravite, da katera ima svojo hišo, rodbino in gospodinjstvo, ne sme voliti. Postave, ki se bodo delale v novem državnem zboru? bodo, pač veliko bolj zadevale mene, kakor pa Naro-betovo Špelo, Porungeljčkovo Fanči ali Poster-guljčkovo Mico, saj se bo govorilo o gospodarstvu, davkih, vzgoji otrok itd., a jaz ne bom smela niti voliti poslanca, pač pa one. je to res, samo, če bo držalo.
S spoštovanjem . . . kmečka gospodinja.
En^finevni tečaj.
za voditelje katoliških organizacij za celjsko sodno
okrožje
t. j. vse sodne okraje celjske okrožne sodnije, se bo vršil v četrtek, dne 17. julija t. 1. v Celju. Tečaj ima namen vpeljati bodoče voditelje v vse glavne panoge organizacijskega dela. Seznanil bo udeležence osobito s političnimi, prosvetnimi, gospodarskimi in strokovnimi organizacijami, njih namenom in praktičnim vodstvom s posebnim ozirom na razmere celjskega okrožja.
Tečaj se bode pričel ob %8h zjutraj in končal tako, da bodo udeleženci, ki pridejo z južno železnico, lahko še isti večer odšli nazaj. Kdor bo pa želel ali vsled neugodne zveze moral čez noč ostati v Celju, mu bo podpisani odbor po prijavi priskrbel brezplačno ali vsaj po nizki ceni prenočišče. Istotako se bo prijavljenim udeležencem priskrbel skupen obed po zmerni ceni. Zbirališče bo v dvorani hotela „Beli vol" v Celju.
Prijave za tečaj, skupen obed in ev. prenočišče naj se pošljejo podpisanemu odboru vsaj do 10. juliju t. 1. Ker bo tečaj izredne važnosti za bodoči razvoj naše organizacije, naj se ga u-deležita iz vsake župnije celjskega sodnega o-krožja vsaj po 1 do 2 udeleženca.
Opozarjamo posebno na zanesljivo udeležbo mlajšo duhovščino in spretne lajike, ki imajo smisel in veselje za povzdigo katoliških organizacij. Razume se, da so tudi udeleženci izven celjskega sodnega okrožja dobrodošli.
Spored in snov predavanj je sledeča:
I.	a) Naš in nasprotni politični program ter naše politične organizacije:
b) Kako se ustanovi in udejstvuje politična organizacija (Dr. Ogrizek, Celje);
II.	a) Naše in nasprotne prosvetne organizacije;
b) Kako se ustanovijo in udejstvujejo prosvetne organizacije. (Dr. Jeraj, Žalec);
D3. Gospodarske organizacije — njih namen, ustanovitev in delovanje. (Pušenjak, Maribor).
IV. Strokovne organizacije — naše in nasprotne njih namen, ustanovitev in delovanje. (Komlanec — Ljubljana).
Za pripravljalni odbor za voditeljski tečaj: Hotel Beli vol I. nadst., Celje. Dr. Ogrizek, predsednik.	Lukman, tajnik.
Za svobodni izvoz vina.
Znano je, da je bil dosedaj pri nas svobodni izvoz vina v tuje države prepovedan in sicer raditega, ker za vino tuje države niso dale nobene odškodnine v blagu, ampak so ga samo plačevale s papirnatim denarjem. Ker pa je raditega naše vinogradništvo trpelo zelo veliko škodo, so naši poslanci (Slovenska K mečka Zveza) vložili v Narodnem predstavništvu interpelacijo za svobodni izvoz vina. Iz govora, ki ga je imel naš poslanec Ivan Vesenj a k ob tej priliki, posnamemo na kratko sledeče:
Na Štajerskem in deloma na Kranjskem imamo kraje, ki žive izključno od vinogradništva, katerim je glavni in edini dohodek, vir gospodarskega življenja in torej' obstanka ravno vinogradništvo. V korist teh krajev in korist cele države je, da se izvoz vina v sosedne držav* uradi, kakor je treba.
Jaz bi opozoril, da imamo že po statističnih podatkih iz leta 1906 35.000 ha prenovljenih vinogradov v naši zeleni Štajerski. Pridelek znaša okoli 400.000 hI vsako leto. Da se za-more proizvajati tako velik pridelek, ki služi večinoma izvozu, je treba žrtvovati velike svote za stroške, ki jih ima naš vinogradnik.
Naša Slovenska Kmetijska družba je za tekoče * leto naročila 200 vagonov modre galice. To označuje veliko potrebo našega vinogradništva na eni strani in velike izdatke vinogradnikov na drugi strani. O stroških za razna druga vinogradniška dela niti ne govorim. Ako že vinogradnik žrtvuje toliko dela, toliko truda in toliko denarja, potem tudi zasluži, da ga država podpira s pametno trgovsko politiko in ga v polni meri ovažuje kot rednega davkoplačevalca.
Omenjam, da imamo na Štajerskem posebno v Slov. goricah in vinorodnih Halozah, kakor tudi v drugih krajih od Mure pa doli do Save fina sortirana vina, ki lahko vzdržujejo svetovno konkurenco. Ako bi se uničevalo, ozirom oškodovalo naše vinogradništvo s takšnimi neprili-kami. kakor se je to dogajalo zadnje mesece Čisto po nepotrebnem, proti koristim države same, ne samo proti koristim davkoplačevalcev, potem dokazuje tako postopanje nekako pomanjkljivo pojmovanje koristi države in njenih dolžnosti nasproti državljanom. Okoli 300.000 ljudi živi skoro izključno ali vsaj deloma samo na Štajerskem od vinogradništva in vprašanje obstanka teh ljudi je, da vinogradništvo uspeva.
Zahtevam v interesu naših vinogradnikov ureditev izvoza, kakor je to zahteval naš kolega Banič za Dalmacijo. Zahtevam pa ne samo ureditev izvoza, ampak tudi pametno ureditev železniških tarifov za to izvozno blago.
In tretjič odločno zahtevam tudi čimprejšnjo dobro ureditev vseh carinskih zadev. Dotaknil sem se tukaj tega vprašanja, ker sem prepričan, da se zelo greši proti vrhovnim načelom carine, ki ima vendar namen, ščititi našega državljana, našega izdelovalca, ne pa ga dušiti. Zaradi tega sem se mimogrede tudi tukaj dotaknil carinskega vprašanja.
Vsi razlogi torej zahtevajo hitro ureditev izvoznega vprašanja in jaz pozdravljam izjavo gospoda ministra, ki je rekel, da bo sedaj dovoljen izvoz brez kompenzacij. Jaz pravim: Mi hočemo in moramo bolje gospodariti, nego so nam gospodarili naši tlačitelji. Čuvajmo sami, kar je naše; saj vidimo in prebridko izkušamo, kako malo smisla in srca imajo za naš razvoj vsi dragi izven naših mej.
I
I .
Ummm ps*imai8jlciijei
Poslanci Pišek, dr. Hohnjec in tovariši so vložili na ministra trgovine zavoljo pomanjkanja usnja med ljudstvom naslednjo interpelacijo:
Usnja primanjkuje po vsej državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, in kolikor se ga proda, je treba zanj plačati neprimerno visoke cene. V rednih razmerah v naših krajih ni nedostajalo ne usnia, ne blaga iz njega. Industrija z usnjem in čeviji je pri nas tako prospevala, da nismo krili le lastne potrebe, marveč smo tudi izvažali. Samo Slovenija je pred vojno producirala za 21 Milijonov K usnjarskega, oziroma čevljarskega blaga, izvozili pa smo približno za 7 miljonov K. Glavne sirovine, kože in čreslovino, pridelujemo doma. Imamo večje strojarne v Ljubljani, Tržiču, Litiji, Mariboru, Šoštanju, Celju, na Vrhniki, v Zagrebu in po nekaterih krajih Slavonije.
V tovarnah in po skladiščih je še mnogo usnja, trgovci ga prodajajo po oderuških cenah, ubogo ljudstvo pa hudo trpi vsled pomanjkanja usnja. Če do jeseni ne pride v promet vsaj kolikor toliko zadovoljiva količina usnja, otroci vsled pomanjkanja obutelji ne bodo mogli hoditi ne v šolo, ne v cerkev.
Zadnjo jesen je vlada iz tovaren nakazala nekaj usnja in se je isto dobivalo po razmeroma zmernih cenah, in sicer podplati 1 kg po 28 K, zgornje usnje po 32 K. Ko pa se je nakazana količina usnja razprodala, so se po trgovinah cene usnja zopet dvignile do oderuške višine. Dandanašnji revnejši ljudje delavskega in kmet-skega stanu sploh ne morejo kupiti obutala.
Vprašamo torej ministra trgovine:
1.	Ali mu Je znano, da vlada med ljudstvom tako veliko pomanjkanje usnj« in da so cene usnja pretirano visoke?	,
2.	Ali misli kmalu izdati ulitz, da se iz za-lOff in skladišč zopet nakaže potrebna množina u»nja r razprodajo po primernih cenah?
3.	Ali namerava odrediti in storiti, kar je potarebno in pripravno, da ■« v naši državi zopet ¿▼ifn« >■ okrepi aaujaratvo?
Politične vesti,!
r	t
Dr. Korošec predseduje ministrstvu. Ker se je
podal ministrski predsednik Stojan Protič in še nekaj ministrov zaradi raznih vprašanj vojne odškodnine v Pariz, ga bo zp, dobo njegove odsotnosti nadomestoval ministrski podpredsednik dr. Korošec. . •§§ SS iiaša politika organizacija. Organizacijo naše stranke, t. j. Slovenske Kmečke Zveze, hočemo izvesti v vsaki župniji in vsaki yasi. Pozivamo naše vodilne pristaše, da v Vsaki župniji iti občini izvedejo krajevno organizacijo SKZ. Vsaj odbor zaupnikov se naj sestavi in o tem poroča osrednjemu odboru v Mariboru. V odbor se naj volijo tudi zastopnice ženstva in delavstva. Potrebna pojasnila o organizaciji stranke daje odbor SKZ v Mariboru. Ob tej priliki naznanjamo, da se je za celjsko okrožje osnovalo strankino tajništvo, ki hna svojo pisarno v hotelu „Beli vol", I. nadstropje. — V Mariboru pa je sedež strankinega vodstva [v Cirilovi tiskarni, I. nadstropje. -.....-^-vr ; m- %
Razpušženi občinski odbori Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo nastopne občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gerente in prisednike: v Gradišču (okraj ptujski) gerent Anton Kranjc; prisedniki Ivan Mustar, Jožef Mustar ter Andrej Stumberger, vsi posestniki v Gradišču; dr. Bela Stuhec, zdravnik v Ptuju in posestnik v Gradišču; Ivan Kranjc, posestnikov sin v Gradišču; v Podvincih (ok. ptujski): gerent Franc Petrovič, veleposestnik v Podvincih; prisedniki Jurij čeh, posestnik; Martin Toplak, veleposestnik; Tomaž Čeh, želar; Anton Popošek, gostilničar; Peter Arnuš, krojač in Martin Čeh, veleposestnik — vsi v Podvincih; v Kraljevcih (okraj ljutomerski): gerent Jan. Slekovec; prisedniki: Peter Holc, Jožef Domanjko in Anton Zorko, vsi posestniki v Kralj evcih.
Pregledate! Kot sodnijski cenilci in izvedenci so še v mnogih občinah nastavljeni možje, kateri so bili imenovani še pred vojno, torej so morali biti predvsem Nemci ali nemškutarji, kajti le redko kje so naša sodišča imenovala kakega zavednega Slovenca za sodnijskega cenilca ali izvedenca za sodnijsko cenitev premičnin ali nepremičnin. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se nemudohia pregledajo seznami sodnijskih cenilcev in izvedencev ter da se iz njih črtajo možje, ki so bili in so še naši nasprotniki, kajti med našim kmetskim ljudstvom imamo gotovo dovolj sposobnih mož za izvrševanje poslov sodnijskih cenilcev in torej ni potrebno, da po naših občinah lazijo Nemci in nemškutarji kot sodnijski cenilci.
novice.
t
Župnik Martin Krajnc. Na siadkigori je
umrl dne 2. julija č. g. župnik Martin Krajnc. Pogreb v petek dopoldne. Č. g. Krajnc je bil rojen 1. 1872 v Majšperku. Svetila mu večna luč! Franoškan Fr. Mtorin Pere, brat o. Filipa
Benicija, ravnatelja III. reda sv. Frančiška v Mariboru, je umrl v Ameriki v New Jork City dne 29. majjnika in je bil pokopan dne 2. junija na pokopališču presv. Trojice. Bil je ves vdan v voljo božjo. Bil je upravitelj nabožnega lista „Ave Maria" in urednik političnega lista „Sloga". Pri amerikanskih Slovencih je bil jako priljubljen. N. p. v m.! — Tako poročilo iz Amerike z dne 6. junija 1919 je dospelo v Maribor dne 1. julija 1919.
liOVa maša. v nedeljo, dne 13. julija bo pri Sv. Antonu v Slov. gor. daroval letošnji edini novomašnik naše škofije č. gosp. Vinko Močnik svojo prvo daritev. Slavnostno pridigo pri novi maši bo imel č. gosp. kanonik, dekan in stolni župnik Franc Moravec.
Petrov dan v lavantinski škofiji, v soboto,
dne 12. t. m. obhaja naše kraljestvo rojstni dan kralja Petra. Po vsej državi se bodo vršile zahvalne službe božje in razne svečanosti, tako tudi v naši škofiji. Lavantinski konzistorij je že izdal župnijskim uradom tozadevna navodila, glasom katerih se naj služi v soboto, dne 12., oziroma kjer je bila dosedaj navada, naslednjo nedeljo, dne 13. julija slovesna zahvalna sv. maša. Po maši se naj zapoje Te Deum in opravi molitev za kralja. K tej slovesni službi božji se naj povabijo državne oblasti, javni organi, korporacije in občinstvo. Kako se bo ta slovesnost vršila v mariborski stolnici, še dosedaj ni določeno, a bomo pravočasno poročali.
Prva slovenska služba božja v mariborski
Stolnici. V soboto, dna 28. t. m. s« j« vršila ob
i priliki proslave Vidovega dne, oziroma godu kralja | Petra, v mariborski stolnici prvokrat slovenska j šolska služba božja meščanskih in ljudskih f šol. Med mašo je popevalo nad 70 dečkov krasne jj slovenske skladbe, po maši pa je zapela cela I cerkev srbsko himno „Bože pravde". Marsikatero f oko je bilo solzno od veselja, da sliši vendar | enkrat tudi v mariborski stolnici slovensko petje. | Trdno upamo in smo prepričani, da se tudi za vernike uvede v kratkem slovenska služba božja, katero si verno ljudstvo tako iz srca želi.
Ustanovitev mariborskega orlovskega okrožja.
V ta namen sklicujemo zborovanje na pondel-jek, dne 7. julija, ob 14ih v dvorano JSZ (Flo-sarjeva ulica 4) v Mariboru. Vabimo k udeležbi zastopnike vseh delujočih odsekov mariborskega okrožja, pa tudi zastopnike iz onih krajev, kjer so pred vojno odseki že obstojali, ali pa, kjer bi želeli, da se jih ustanovi. Dobrodošli tudi vsi prijatelji orlovske organizacije! — Odbor mariborskega Orla.
Iz politične službe. Vladni tajnik Siina-Gall od mariborskega glavarstva v Črnomlju, se zopet vrne na svoje mesto v Mariboru. Vodstvo črnomeljskega glavarstva je poverjeno zopet prejšnjemu okrajnemu glavarju. Istotako osta-jj neta na svojih mestih tudi glavarja Koropec in i Ipavic.
Ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, u-
r pravni svet južne železnice je sklenil, da se usta-; novi v Ljubljani obratno ravnateljstvo južne železnice za czemlje Jugoslavije.
Hove poštne pristojbine. Poštno in brzojavno ministrstvo je določilo, da so v veljavi od 1. julija t. 1. naprej sledeče pristojbine: 1. za pisma do 20 gramov 30 v, 2. dopisnice 15 v, za dopisnico z odgovorom 30 v, 3. tiskovine za vsakih 50 gramov 5 v, najmanj 10 v, tiskovina sme tehtati 2000 g, 4. blagovni vzorci: do 100 g 15 v, do 200 g 30 v, do 350 g 45 v, 5. za priporočenje (rekomandiranje) 60 v, 6. za eks-presne pošiljatve: pisma in nakaznice 1 K, paketi 2 K 50 v, 7. kazni: za nefrankirano pismo ali dopisnico je plačati dvakratno pristojbino, a za nezadostno frankirano pismo, dopisnico, tiskovino, blagovni vzorec ali poslovni papir dvakratna manjkajoča pristojbina. Popolnoma ne-frankirana tiskovina, blagovni vzorec in posiovni papir je od odprave izključen. — Vse druge podrobnosti se izvejo na poštnem uradu. — Opomba uredništva: Poštno in brzojavno ministrstvo je kar s 1. julijem povišalo pristojbine, ne da bi poprej obvestilo javnost o tem svojem koraku. To je ravno tista pesem, kakor ie bila v stari Avstriji. Ljudstvo še o tem povišanju poštnine ni prav nič poučeno. Za vsako poštno pošiijatev, ki ni zadostno frankirana, se bo plačala kazen. Ljudstvo tega ni krivo. Tako ravnanje je vredno graje in obsodbe. Če bi se oškodovane stranke postavile na pravno stališče, mora poštni erar, ministrstvo povrniti vso nastalo škodo. Proti takemu postopanju najodločneje protestiramo.
Upiscvanje v 1. razred slovenske realke v Mariboru in tozadevne skušnje se ne vrše sedaj v juliju, ampak samo v jeseni in sicer v mesecu septembru. Kraj in čas skušenj in vpisovanja bo
pravočasno objavljen v časopisih.
Razpis tobačne trafike, v Retjem štev. 55
blizu kolodvora v Trbovljah je razpisana tobačna trafika. Prošnje je vložiti do julija t. 1. Na-tančneji pogoji se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ali pa pri vodstvu preglednega okraja finančne straže v Celju.
iz potovanja. Se peljem od Ptuja proti Mariboru. Cele vrste Hrvatic sedi v vozovih z velikanskimi zaboji jajc. Kam? V Maribor! Zvečer se peljem nazaj. Iste Hrvatice so nakupile v l Mariboru Več reči, največ vžigalic. Pa pride na Pragerskem vojak in jim kratkomale vzame vse vžigalice proč. Jok in stok in strašno zabavljanje proti državni oblasti. Isto se je pred par dnevi godilo v Ptuju. Ali je to prav ? Kam spravljajo vojaki te vžigalice? Ne verjamem sicer, pa slišal sem, da se je nekdo hvalil, da jih dobi od vojakov po eno škatljico za eno krono. In Hrvati! Jaz mislim, če oblast ni branila ženskam jajc nositi v naša mesta, bi jim tudi ne smela braniti te in one reči iz mest. Pa še več, kar vsakega potnika je hotel vojak vizitirati; ali imajo vojaki to pravico, naj se to ljudstvu naznani potom časopisja, da ne bo toliko nevolje. In potni listi! To je nekaj strašnega! Po celo i uro traja, preden pride človek na vrsto! In to j če se pelje eno postajo daleč. Kje in kedaj je i taka postava, da mora imeti vsak človek za < vsako ped vožnje po železnici potno izkaznico! ; Ljudje kolnejo, vojak se jezi in vedno se slišijo l besede, za to postavo neverno! Ne volja ljudstva i postaja na tak način vedno večja. Naj *• ven-
Stran 4.
S T, O V F, N « !'
> > T* O D A R
I
julija m».
dar jcsno od oblasti naznani, kaj se sme s seboj vzeti na potovanje in ali se mora vedno ime dovoljenje za vožnjo in kako pravico imajo vojaU na vlakih. Naj se kmetskega ljudstva tolik ne razburja in se raje naj bolj gleda iia ljudi Abrahamovega pokoljenja, katerih je vlak iz Hrvatskega vedno poln in prav ošabno govorijo t imžko, ter tako izzivajo mirno slovensko k«- ; ko ljudstvo, ki gre po opravkih \v mesta.
Savinjska podružnica SPD ustanovi v nekdanji nemški koči „Piskernikova hiša" v Logarski dolini slovansko knjižnico, ki naj nudi turistom ziasil v času dežja slovansko čtivo. Zato najvljudneje prosi planince in prijatelje slovanskega planinstva, da bi za isto blagovolili darovati primer: e knjige, ki se naj pošljejo na naslov: „Piske:-; -kova hiša" v Logarski dolini, pošta: Solčava.
Čitalnica za Rogaško Slatino in okolico vabi
na veliki pevski koncert vse rodoljube od blizu in daleč, ki se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 6. julija 1919 ob 18. uri (ob 6. uri popoldne) v veliki koncertui dvorani državnega zdravilišča v Rogaški Slatini. Proizvajajo ga puinoštevilni, mešaui in moški zbor (okoli 70 pevcev) „Celjskega pevskega društva" in klavirski vir;no,- g. Ciril Ličar.
„ifarija, dobrotno nam ohrani dom in rod"
je naslov novi skladbi za mešan zbor in orgije, ki jo je zložil Stanko Premrl, stolni regenschori v Ljubljani. Cena izvodu 2 K. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Skladbo našim cerkvenim zborom prav toplo priporočamo!
Mžigaiice. „impei" Ljubljana, Mahrova hiša, ima na razpolago več vagonov vžigalic, ki se razdele na okrajna glavarstva v Sloveniji. Inte-
resirani trgovci in aprovizacije naj se obrnejo direktno na tvrdko.
SER ATI.
tam/mm
Hlapeo k živini in dekla k *vi-*jam Be sprejme takoj v župnišču j «b Dravi. Plača po dogovoru, o-, uud.be na upravništvo lista. 118
Žiro apno, zidno in strelno opeko
• r celih vagonih ponuja Valentin \ Urbančič; Bleiweisova «. 18. 180
Išče se dekla proti dobremu pla-I čilu, katera razume vsa gospodarska dela. Vstop takoj, pri oskrb-; niku Vudler v Špilju.	131
ik dr. Fnn Ros
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v Laškem. 129 ... r «¡■^«»aBcagBiBaaaiaiMgai'' Gmmijeve trake za cepljenje trt priporoča IGN. VOK, špecijaJna trgovina šivalnih strojev in koles Ljmbljana, Sodna «lica št. 7. 126
IDotoi »¿e:
V parnem mlinu IVANI ŠPES v Mariboru, koruzni zdrob kg K 3 40; koruzni drobni zdrob kg K 3 20; koruzni otrobi kg 1 K; koruza zdrobljena za konjo kg 2-30 K.	1238
Izjava.
Dopisi.
Pobrežje pri Mariboru, v spomladi so izpraznili cestne jarke ob straneh okrajne ceste na D. M. v Brezju. Celi materijal, ki so ga dobili iz jarkov, so nagromadili ob cesti in tudi na tleh raznih posestnikov, namesto da bi ga spravili stran. Sedaj so pa ti kupi trdi, da jih bodo morali obdelovati s krampi, kar bode stalo gotovo vet truda, kakor pa prej, ko je bila tvarina še mehka. Mogoče pa pustijo vse skupaj ležati . . .
Erezno ob Dravi. Flosareka nedelja bo tukaj letos 13. julija z dvojno službo božjo: ob 6h in lOli s procesijo.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Bralno društvo prizori v nedeljo, dne 6. julija, ob 4. uri popoldne v saioau g. Kodra veseloigri „Nemški ne znajo" in „i . isiljen stan je zaničevan." Na sporedu je tudi petje, domača godba in šaljiva pošta. Domačini in sosedje, pridite!
iti lij V Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo pri Sv. Ilju v Slov. gor. vprizori v nedeljo, dne 6 ulija ob pol 16. uri v Slov. domu Finžgarje-vj „Kaša kri", igrokaz v 4 dejanjih.
5*f. Jurij V Slov. gor. Naše bralno društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 13. julija, popoldne ob 15b (3) veselico r prostorih gospoda
Kraju ca.
S'?'. Benedikt V Slov. sor. Naše bralno društvo prir li v nedeljo, 6. julija ob 3. uri popoldne v dr« enem domu veliko Ciril-Metodovo slavnost. D :načini in sosedje, na svidenje!
veČina, v nedeljo, dne 6. julija, popoldne po večernicah, priredi tukajšnji cerkveni pevski zbor v šoli slavnost v proslavo sv. Cirila in Metoda.
Ljutomer. Pri nas se vrši t nedeljo, dne 6. julija, konjska dirka. Začetek ob pol 2. uri popoldne. Ker je ta dirka prva v svobodni Jugoslaviji. hoče dirkalsko društvo isto prirediti sijajno z vojaško godbo. Po dirki koncert. Na-tančneji spored po lepakih.
Kapela, v nedeljo, 6. julija ob 3. uri pop. se vrši čebelarski shod v gostilni pri „Zidu". Predava Jurančič.
Celje. Vsled nalivov v zadnjih dneh je Savinja in njeni pritoki tako narasla, da je poplavil; vse nižje dele SavL .: d -line. Povodenj je tudi ?sla staro brv nuu a^ucinskim most-: m.
Celje. Vse orlovske odseke, vsa mladeniška izobraževalna društva in katoliške organizacije sploh opozarjamo že sedaj na prireditev celjskega okrožja Orlov, ki bo 27. julija t. 1. v Celju. Natančneji spored se kmalu objavi.
Dobie. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 13. julija po večernicah igri: Fabiola in Neža in Oh, ta Polona!
Sv. Ema. Posojilnica in hranilnica ter kmečko duštvo imata občni zbor dne 8. julija ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Podpisana prekiice vse obdolžitve, i katerimi je žalila preč. g. dekana I. Rotner, kot neresnične.
Marija Kranjčlč, Merkar Martin, Karel Espalnsk, priči.	119
Št. Vid, 17. rožnika 1919
Trezen ia zanesljiv hlapec h konjem se sprejme pod dobrimi pogoji pri trgovcu Kari Cimperšek v Sevnici.	123
Drago vam plačam lepo, suho
lipovo cvetje!
Zbirajte ga in javite, kakšno množino ga imate! Vreče Vam pošljem in prevzamem po povzetju. Vinko Vabič, Žalec pri Celju. — Ponudbo trgovcev prosim le z navedbo cene. 121
Krajnc Fraac, gostilničar pri St. Rupertu v Slov. gor. ima na prodaj 1 par srednje težkih voiov za pleme, dobri za voz in tudi 1 kravo s teletom na novi doji. dd na dan 12 1 mleka. Kdor želi kupiti, naj se oglasi v kratkem. 1239
Dva težka voza, prenosljiva in naklo se proda r Pokopališki ul. 5, Pobrežje, Maribor.	1208
Strugarski r.čenee ee takoj sprej-
; me. Tomaž Kavnr, strugar, pod novim mostom, Dravska ulica, Maribor.	104
Koaveraaoljo ponuja brqe plač« mlad mož; zmožen francoskega i in angleškega jezika. Rebernifc; ! brivec, Tegettboffova cesta 56, i Maribor.	105
Dobro sveže, proda Adolf Kos, Maribor, Glavni trg 4.
;	Hiaogrsdna škropilnice,
, bakrene kotle za žganje in vsakojaka popravila preskrbi feis, Maribor, Sofijin trg it. 1, (grad).
! Zagorska apno i« strežno opeko prodaja «tavbenifc Al o j z P ® ki ar, trčerina it. 152, pri Maribora. 97
| Opisuje ;e cevi za trtne škropilnic« in tudi debelima prodaja Fran« Serien, Ljatomer.	94
L fll/lt
Prostovoljna sodss dražba ospremičnia.
Okrajno sodišče Ptuj, odd. I proda po javni dražbi po proŠDji lastnika Ju rja Rebernak, posestnika v Dra-goviea, zastopanem po njegovem pomočniku Janezu Mohorie, posestniku v Dragoviču sledeča zemljišča :
1). vi. št. 103 k o. Dragovič sestoječa: iz parcele št. 4/2 prebivalno poslopje gostilna z vrtom vred v izmeri po 2 a 9 m-; 4/3 gospodarsko poslopje in gostilna z vrtom v izmeri po 6 a 26 m58/2 vrt v izmeri po 5 a 57 ms, 58/3 pašnik v izmeri po 7 a 84 m*, 57/1 pašnik v izmeri po 3 a 60 m", 57/2 travnik v izmeri 15 a 60 m2, 100 pašnik v Juršincih v izmeri 1 a 19 m2. Izklicna cena 24.000 K.
Amerik ansikl petrolej ter sveže
■ bučno olje se dobi v trgovini Felber, Dravska ulica 11, Maribor.,	108
Učenca, zdravega
do 15 let starega, poštenih stari-šev, kakor tndi več pomočnikov »prejme takoj Mihael Dobrave, alikarski in pleskarski mojster v Celju, Gosposka ulica St. 2.112
Greste II na potovanje?
Imate li kovček? Naročite si ga lahko v Pletareki Soli v Strnišču pri Ptuju, katera ga Vam najceneje dopošlje z obratno pošto. — Zahtevajte ponndbo! — Trgovci popust.	1232
Hišni tesar in aslsar^ se takoj »prejmeta, onudbe naoskrbništvo graščine v Gorni Radgoni. 104
Pomočnik za uradnico in za prakso, slovenščine in nemščine v pisavi popolnoma zmožen in ima prakso o vinoreji in živinoreji s» takoj sprejme. Ponudbe na oskr-bništvo gitičine Gornja Radgone.	' 113
Batnim Uosulfat zoper prašno bolezen (grozdna plesnoba) uporabljiv namesto žvepla, oddaja trgovina Marije Polz, Špilje. 110
f Posestnioa v 2aavanjii »prejme
deklico. 10—12 let staro, ki j* brez Btarišev, za svojo. Ponudbe se naj pošljejo nadžupnijskemn uradu v Hočah.	111
Usnjarski očenec se sprejme takoj v usnjariji Anton Hrastnik, Gornja i olskava.	1223
Dr». Ivan Matko
ordinira zopet od pol 3. do 4. ure popoldne r Stolni »lici št. L, L nadstropje, MARIBOR.	127
I Odv. di*. Rudolf Ravnik,
koroški Slovenec, je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarekove ulice r Sodnijsko ulico št. 14, I. nadstropje, (pred sodni jo) v Mariboru.
Posojilnica« v Slatini
| pri Sv. Križu vabi na redni OBČINI ZBOR h v nedeljo, dne 13. julija, pop. ob 3. ozir. pol 4. nre v Dru-
| Stveneoi domu i običajnim vporedom.— Načelstvo. 132
j Vabilo §m. retlsii olseBEl f bor
3ranil!nce ia posojilnice t n0vicerkv3,"
ki se bo vršil v nedeljo, dne 27 julja 1919 ob 8. uri dopoldne v posoj 1 In'ških prostorih i :-: DNEVNNI RED: OBIČAJNI :-: Ako bi ta občn zbor ob Davedenem času ne bil sklepčen,^ se vrš pol ure pozneje na istem mestu m po stem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne gledč na število navzočih zadružnikov. — NACELSTVO 122
Otvoril sem delavnico za
POPOBARSKO in fOZLATARSKO O&RT.
Prevzarncm vsa cerkvena mizarska dela, oltarje v vseh 4log:h, prince ud — Popravila :-: prenov la vseh teh predmetov :-: Pr poiočam se č gg duhovnikom n drugemu občinstvu ANDREJ KRA3JBERGER, podoba;-m pozlatar, > Sp> d. Z i-rjav «i h .št. 77., p Sv. Lenart v Slovensk h goricah. • . 120
Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu
obrestaje od 1 julija 1919 naprej do prekl ea hranilne vloge brez zjeme po 3 °/o na leto, računa pa za vsakovrstna posojila 5% na leto. Stanje vlog 8,000 000 —, rezervnega sklada 460 000 — — 51. poslovno leto . • . 115
2.)	vi. št. 131 k. o. Dragovič sestoječa parcela 61 stav-bišče, klet pare. št. 55/2 pašnik v izmeri po 1 a 40 m'. Izklicna cena 6000 K.
3.)	vi. št. 146 k. o. Dragovič sestoječe parcele; 355 travnik v izmeri po 10 a, 366 njiva t izmeri po 33 a 56 m3, 357 vinograd v izmeri po 70 a 60 m', 3^8 vinograd v izmeri po 5 a 19 m2, 452/2 gozd v izmeri po 29 a 20 m2, 453/1 njiva" v izmeri po 29 a 64 ms, 453/2 v izmeri 1 a 33 m". Izklicna cena 8000 K.
Dražba s« bo vršila dne
8. julija 1919 ob 10. ui dopoldne na licu mesta v Dragoviču.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne »prejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo nj hove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti r 14 dneh od dneva odobrenja najvišjega ponudka ia sieer brezobrestno pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoč« vpogledati pri podpisani sodniji soba št. 18.
Okrajno sodišče Ptuj, odd. I,
dne 25. junija 1919.	1251
~P vn 180/6
Prostovoljna sodna dražba nepremičsia.
Pri okrajnem sodišču v Ptuju je po prošnji lastnioe Ide Wutschina, posestnice na Bregu na prodaj po javai dražbi »ledeoa nepremičnina vi. št. 343 k. o. Ptuj, obstoječa iz parcele št. 457 travnik v izmeri 156 a 42 m*, ter 464/1 travnik v izmeri 145 a 02 m2 za katero se je nsta-uoTila izklicna cena v znesku po 18.000 K.
Dražba ee bo vršila dne
10. julija 2919 dopoldne ob 10 uri pri podpisani sodniji, «oba št. 19.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne »prejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji, soba št. 13.
Okrajno sodišče Ptaj, odd. YII,
dne 25. junija 1919.	1252
ZAHVH1A
Za vse v toliki meri izkazano «ointje povodom bridk» izjab» naše predrage hčerke, sestre, svakinje, t»U
Amalije Pušenisk,
o&teijloe v Tijaaja,
«udi z» darovano vence in šopke ter za. mnogoštevilno spremstvo predrag» rajne k večnemu počitku izrekamo procastili duhovičini, slavnemu pevskemu zboru, eenj. nčiteijstvn ii okrajev Ljutomer in Gornja Radgona, šolski miadini ter vsem udeležencem iz občine Oven in Ljutomera svojo iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo prednici Marijine družbe M. Babič za minljivo slovo ob odprtem grobu, gospodinji Fr. Babic in vsem ostalim gospodinjam iz cele občine Cven, za tllagodejna tolažila v bolezni in vse dobrote, katere
EŠt So blajfi rajni v obilni meri izkazovale,
CVEN. dne 30. rožnika 1919.
Žalujoči ostali.
^¿IZGLAS.
Marjeta Ribič, posestnica v Ruperčah 52, p. Sv. Marjeta na Pesnici je svojemu soprogu Alojzija Ribič, s ka erim ima skupnost premoženja, sodno odpovedala pooblastilo, da bi smel on njo zastopati in gospodariti i njenim premoženjem. Vsled tega se svari vsakdo, da od Alojzija Ribič brez izrecnega dovolenja Marjete Ribič ne kupi, ker Lode kupijeno stvar moral vrniti Marjeti Ribič ali jo pa še enkrat plačati.	107
Žične mreže
za ogngo ae dobijo pri Jožefa Aatlog?, Sofijin trg 1, Ma-
ribor
98
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja in povodom Smrti našo iskreno ljubljene nepozabne matere, gospo
Jožefe tačnlk,
in našega 'ljubljenega brata in svaka
Franca Klančnik,
izrekamo vsem č. gg. sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito požarni brambi Prekopa in Rapla «a njihovo udeiežnost k zadnjemu počitku spremljajočih naših nepozabljenih svojcev našo na jprisrčnejšo zahvalo.
Prekopa, dne 10. junija 1919. 125	Žalujoči ostali.
Izdajatelj in založnik: Kat. tiskovno društvo.
Odgovora! urednik: F snjo 2.ebo»,
Tlafe tiskam« «t. Otrtb r Mariboru*