? ealijo karno, sodo all obrnit Gesc . 6. Po opnik brezjj bvestitf Natisov 15.000. iwil iju :iiie ši linen) p ai: 70 K 30 .! 20 , W , JO , »o . 0 , •o » 10 , oje. I •o po Jenik nfcuisro" izh«j» vsaki ptek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Hiročnina velja za Av-ilro-Ogrsko: za oelo ko 3 krone, za pol in Sttrt lela razmerno; u Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se nitmi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne itevilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-mtttvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodo&i in se »prejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena •znanil (inseratov) jo za celo stran K 64, za •/i strani K 32, za >/« strani K 16, za >/, strani K 8, za »/„ strani K *, za >/„ strani K 2, za »/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 8. V Ptuju v nedeljo dne 24. februarja 1907. HI!, letnik. Prvi naš strankini zbor. (Nadaljevanje ii konec}. V. Časniki in tisek stranke. tuj am< Bvoje : in Poročevalec dr. pl. P1 a c h k i je govoril o ustanovitvi tiskovnega društva .Štajerčevega" in prežita društvena pravila. To društvo ima namen, ustvariti financielni temelj listu in vsemu našemu tisku. Izdali se bodo deležni listki. Vsak član tega društva ima podariti 10 K posojila. Ta svota se obrestuje in tvori prometni kapital za društvo. Govornik je pojasnil, da imajo vse pomembnejše stranke taka tiskovna društva. Priporočal je sprejetev predlaganega draltva in mnogobrojni pristop. (Odobravanje.) Zbor je sklenil ednoglasuo in brez debate nstanovitev „Štajercevega tiskovnega društva" na podlagi pravil, katerih glavni paragrafi so sledeči: 3. Clan društva je lahko vsak samostojni, ilnoletni moški avstrijski državljan. Pristop se naznani BBrepemu odboru pismeno ali ustmeno. Odbor pa o odkloni sprejem, brez da bi povedal za-to vzroke. § 4. Vsak član mora podariti društvu posojila 10 K, katere se vrne in obrestuje; poleg tega 8e letni donesek. § 8. Društveno delo opravljata občni zbor in druSveni odbor itd. itd." Urednik K. Linhart je poročal o uredništva lista in zlasti prtioževal, da se mu do-pošilja tolikokrat osebne, malenkostne dopise, ki ■e jih vrže potem v koš. Priporočal je v tem ozira stvarnost. (Odobravanja.) Tiskarnar g. W. Blanke je poročal o potreba izdajanje knjižic, koledarjev itd. ter je označil s številkami, kake avote bi tako izdajanje stalo. Tudi to poročilo se je vzelo na znanje. VI. Društva naše stranke. Veleposestnik g Maks S t r a a c h i 11 je poročal o društvih „Štajerčeve" stranke. Označil je delovanje že obstoječega društva na Bregu pri Ptuju in priporočal ustanovitev primernih političnih društev. (Odobravanje.) VII. Razno. Pri zadnji točki je podal urednik K. Linhart sledeče predloge: 1. Vpeljejo naj se .ŠUjerčeve" užigalice. — 2. Izdaja naj se z letom 1908 .Štajercev" koledar. — 3. Zgodo-vina „Štajerca" in njegove stranke naj se izda v primerni obliki tudi v nemškem jeziku. Vsi ti 3 predlogi so bili ednoglaBno in z odobravanjem sprejeti. Nadalje je predlagal govornik dvoje rezo-lucij. V prvi je zahteval, naj pripravijo naši deželni poslanci trboveljskega župana Rosa do »o__j tega, da odgovori na napade »Štajerca". V drugi f rezoluciji pa je opozarjal na bojkotno gibaaje in obdolžil namestnika štajerskega glavarja dr. Jurtelo, da je povzročitelj tega bojkota. Župan Ornig je izjavil, da je on mož, ka-g*^| terega danes razni nasprotniki najbolj napadajo Rekel je, da pričakuje očitni napad v deželni zbornici in da hoče tam dokazati, da je vso prvaško očitanje podla laž. Potem pa bode on 'Iti (Ornig) prijel napadalce za ušesa. (Živahno n tu odobravanje.) 1 lp Po kratki debati, katere se je udeležil tudi rsko ično "ks_ i mri raiaak beizjf conal -KJ • ■ I ko! ra blai mag W no k a ormužki župan Kantz hammer, sta se sprejeli obe rezoluciji. V deželni zbornici se bode govorilo naprej. S tem je bilo glavno delo končano in predsednik Stiger je zaključil velezanimivo zborovanje. Prvi naš strankarski zbor je dokazal, da smo živi in krepki in da je le iluzija, le sen, kar si predstavljajo naši nasprotniki, — da bi namreč naše gibanje umrlo. Napredek zmaguje in tudi na Štajerskem in Koroškem bode premagalo svitlo solnce napredka temno noč klerikalnega prvaštva. ------------------------- Politični pregled. Volitve razpisane. Minister za notranje zadeve je določil, da se vršijo nove volitve za državno zbornico v torek, 14. majnika; ako bodo ožje volitve potrebne, se bodo vršile Četrtek, 23. maja. — 14. odnosno 23. majnik velja kot volilni dan za vse krouovine, razven Galicije in l)*l«icij<*. S tem so torej volitve razpisane in boj se prične na celi črti. Glasom nove postave ima volilno pravico vsaka oseba moškega spola, ki je dokončala 24. leto, ki je avstrijski državljan, ki ni izključen vsled kakšnega vzroka od volilne pravice in ki biva v občini od dneva razpisa volitve (19. februarja 1907) vsaj eno leto. Za poslanca se zamore voliti vsako osebo moškega spola, ki je vsaj 3 leta avstrijski državljan, čez 30 let star in ni izključen od volilne pravice- Naprednjaki, na delo! Splošna volilna pravica in deželni zbori. Iz Dunaja poročajo, da se je izjavil cesar proti temu, da bi se vpeljala splošna in ednaka volilna pravica tudi za deželne zbore. Zato baje tudi vlada ni dovolila vpeljavo splošne in ed-nake volilne pravice za tržaški občinski svet, ki je obenem deželni zbor. Deželni zbori v Salcburgu, Gorici, Vorarl-bergu in na češkem so pričeli s svojim zasedanjem. Vlada je sklicala nadalje za 25. t. m. deželne zbore za Štajersko, Moravsko, Trst in Zg. Avstrijsko. Ogerski Škandali se vlečejo kakor morske kače skozi časopisje- Lump Polonyi je odstopil in celi svet pričakuje, kaj vse se mu bode pri sodniji dokazalo. Dosti prida niso ti ogerski politiki. Šele te dni je bil obsojen poslanec Nessi zaradi goljufije na 3 mesece ječe. Polo-nyijevemn škandalu je sledil drugi. Poslanec Lengyel je pustil namreč iz tajne vladine pisarne ukrasti neke dokumente, iz katerih je razvidno, da je podkupavala ogerska vlada razne časopise z velikanskimi svotami. Škandal je vedno večji. Res, posebno ponosni ne smemo biti na svoje madžarske sosede! Iz Srbije. Tednik „John Buli" v Londonu je objavil članek, v katerem trdi, da je srbski kralj nezmožni, duševno in telesno propadli pijanec, prestolonaslednik pa navadni pustolovec. Srbska vlada je list vsled tega prosila, naj ne piše tako odkrito. Ali celi svet ve, da je kralj Peterček — na koncu svoje latiniščine. Prvaki in njih listi so povzdigavali svoj čas tega kralja po revolverjevi milosti v deveta nebesa. Zdaj seveda molčijo ... £ Krvava Rusija. Ustaši so ustrelili šefa pristana v Baku. Istočasno so ustrelili delavci na ulici ravnatelja Kretscbmerjeve fabrike v Lodzu. Nadalje so umorili tajnika Nik. Witte v svoji graščini in vrgli 2 hlapca v vodnjak. V Varšavi pa je obsodilo vojno sodišče 3 ustaše na smrt. Dopisi. Sv. Vid nad Valdekom. Znani župnik Fri-cek Repolusk je rogovilil na prižnici in opso-val tiste občane, ki ga niso hoteli voliti v občinski odbor. Pravil je, da je prišla neka ženka k njemu in mu je rekla, da bi ga ženske gotovo volile. Ja, Fricek, dobro je, da nimajo tercijalke prvo besedo! tlicer se pa zdaj Repolusk poteguje, da bi vendar prišel v odbor. Pa ne bodeš kaše pihal, Fricelj! Mi te ne maramo in veselje bode zavladalo v naši občini, kadar jo od nas odkuriš. Ti, fajmošter, ponižno se priporoči pri „Štajercu", da ti pošlje svojo 6. štev. Tam prečita! novo volilno postavo in videl bodeš, da s© odslej ne sme več tako nastopati, kakor so klerikalni hujskači dosedaj nastopali. Ako pa psujeŠ čez naš list, prijeli te bodemo odločneje za uČesa. Enega slabega naročnika si »Štajercu" odbil, ali zato je „Štajerc" šest novih dobil. Neuhaus (Doberna) pri Celju. Med hudo zimo smo zasneženi Dobrnčanje tako, da nimamo dosti dotike z ostalim svetom. 14. t. se je zgodila pri nas neka nesreča in duhovni gospod in kaplan ter nasprotnik naprednjakov Francelj Schreiner se je moral potruditi na mrzli zrak, da podeli umirajočemu človeku zadnjo tolažbo. Pri tej priložnosti sta cula dva moža zvonenje; vkljub mrazu sta stopila iz hiše, pokleknila in pričakovala blagoslov z Najsvetejšim. Ali duhovnik je takoj opazil, da sta ta dva možaka pristaša napredne stranke; pogledal ju je zanič-ljivo in šel mimo, brez da bi ju blagoslovil. Ali je sv. blagoslov le za prvake ali za vsacega kristjana? Ni čuda, da raste vsled tacega sovraštva nejevolja in napetost ter da peša vera. Kdo je kriv temu ? Gotovo tisti, ki ne privoščijo naprednjaku niti blagoslova, ako ravno je Kristus še na križu molil za — sovražnike. IZ Vojnika- Dne 6. do 8. t. m. se je tudi v Vojnik priklatil, baje iz Dobrne neki črno ko-casti srednje, precejšnje velikosti, hišni „stekli pes, ki je držal rep med nogami navzdol, ter glavo pobešeno proti tlam. Stikal je od hiše do hiše, vohal in obiskoval pse, ter jih večinoma ogrizel. Ker imajo tukaj psi že več mescev nagobčnike (Maulkorbe), se ti seveda niso mogli braniti, dočim je bil stekli brez nagobčnika! Bil je ta sicer obstreljen, a ni pal, potem je zginil, a 9. in 10., to je v soboto in pustno nedeljo, je spet prišel od nekodi, ter zopet pse iskal in grizel. Ravno o tem času proti 8. uri dopoludne so ljudje iz cerkve križem bodili, toraj je bila velika nevarnost. A neki mladi. pogumni čevljar, tudi vojak, po imenu Miha Ribizl, psa zagledavši se takoj z gnojnimi vilami oboroži, ter ga čaka za hlevom in ga vdari in pobije na glavi, in tako mogoče še veliko večo nesrečo zabrani! Zato je res čndao in žalostno, ta tak junak, ki se v blagor za druge t veliko nevarnost poda, in lahko da velike daljno nesreče reši, nobene odškodnine od politične oblasti ne dobi, ko jo še menda bolj zasluži, nego tisti, ki utapljajočega iz vode potegne. Zaradi tega peklenskega psa je-bilo 23 psov postreljenih in pobitih, s kojimi je prišel nevarni v dotiko; dragi so živi ostali, ker jih stekli ni našel. Med pobitimi so bili zlasti trije veliki, dragi psi, eden lovski, mesarski in ber-nardinski. Sploh je bilo veliko žalovanje za vsemi. Ogrizel je pa stekli tndi ljudi, deloma za obleko, deloma na koži, ki so jih takoj v zdra-višče peljali. Glava steklega psa je iz Celja na Danaj v natančno preiskavo poslana. Ker se ta hnda nevarnost sedaj tako pogosto nahaja, bilo bi dobro, ako bi se od politične oblastnije v časnikih popisalo, kako ta .strahovita bolezen" pri psih nastane, da bi lastniki psov bolje znali paziti. Sv. Janž na Dravskem Polju. Vse bi bilo dobro, ko bi .misijonev" ne bilo. Pri nas so .misijonarji" prosinca meseca tako lagali čez .Štajerca", da se je kar kadilo. Rekli so, da ne dobi odveze, kdor bere ta list. Tadi so za-povedali, da morame vprašati farje, katerega naj volimo za poslanca. Hvala Bogu, naš župnik Škerjanc se ne briga za politiko, ako ravno je pri nas klerikalstvo zelo močno. Ali mi se tega ne vstrašimo in ostanemo .Stajerčevi" pristaši! Police v zg. radgonskem okraju. Preljubi .Štajerc", v naši občini je doslej vse spalo. Pred kratkim sem bil v Slanovi gostilni v Her-cogbergn. Bilo je precej gostev. Poslušal sem jih in slišal, da je Pehovski župnik dobri gospod, katerega ljubijo in spoštujejo vsi farani. Ali slabo je, da imajo pevci med sabo tudi slabe ljudi, kakor je France Wuk. Sramota za celo faro! Prihodnjič kaj več. Loka pri Žusmu. Župnik Šebatov Tone, poštar in lovec, je še vedno had na napredne časnike. Ali, g. žapnik, .Štajerc" je boljši od vseh farovških klerikalnih Časopisov. Zdaj našemu župnika že težko dene, ako ljudje gostijo 2 ali 3 dni služijo; menda se boji, da bode njegova zbirca manjša. Tako se je repenčil župnik enkrat, da imajo ljudje godce in po 3 dnij „ohcet" držijo, potem pa 3 leta stradajo. Torej ljudje, za vas ni nobene veselice . . . Sicer pa ni prišel še nobeni kmet k fajmoštra beračiti, pač pa pošlje fajmošter dvakrat po fari „peklati". Le pometajte pred svojimi durmi! Vi prepovedujete po gostijah streljati, ali koliko se je pa po vaših gozdih streljalo? Na Prevorja pa so dobili novega župnika, ki gre prav rad na veselice. Ali možakar ima tudi največjo veselico, kadar udriha čez .Štajerca". Navedel je celo število .Štajerčevih" naročnikov. Kje je to izvedel? Ali zopet potom zlorabe uradne tajnosti ?!! Zakaj pa farji sami .Štajerca" berejo? Kmetje, ne prestrašite se psovki Ti .Stajerc" pa delaj, da ne bodo naše glave več z deskami zabite. Saj te komaj pričakujemo, ko prihajaš vendar že vsaki teden. Le naprej! Iz Slomov. Ker so si naši klerikalci lani na vse mogoče načine prizadevali in tudi črnuhe iz sosednih občin na pomoč poklicali, da so naprednjake izpodrinili, — je dobro, ako si ogledamo novo klerikalno gospodarstvo v občini. Preglejmo številke! Od 1. junija do 31. decembra p. 1. se je plačalo županu K 70 (! J, za šoder K 20, za tir na Polenšak K 20, mostnice na mostu K 44, pri cesti K 20, občinskemu pisarju K 20; zdaj namreč nima občina niti svojega pisarja, temveč si ga mora izposoditi pri sosednih občinah. Prejšni napredni župan je dobival začetkoma le K 40 na leto in je bil s to plačo celih 15 let zadovoljen ter je vse sam pisal, brez da bi si za to kaj računil. Gledal je ravno na občni blagor! Potem se je izdelal pred leti načrt, da se plačuje županu na leto K 80 in za mostnice (pol solna na most položeno, 1 K 60 h. Sedanji župan pa si zna mastno računiti in svojo plačo skoraj podvojiti. To je pa tudi vse, kar zna. Prejšni napredni župan je prihranil občini 548 K. Sedanji klerikalni odbor pa je od tega shranjenega denarja že 100 K porabil, tako da ima občina le še K 446-34. V 3 letih bode klerikalni odbor vse porabil in občani bodo skozi prste gledali. Dragi naprednjaki občine Slome! Kadar bode občinski račun izložen, idite in ga preglejte natanko, da se ne bode občinski denar po nepotrebnem razmetavalo in občini večje procente nalagalo. Sramota za občino, ki nima niti svojega pisarja. Vbogi reveži, zdaj streljajte na čast klerikalni ,,zmagi!" Zdaj se gre za vaše krvave groše in kmalu izpoznate klerikalno gospodarstvo! Naprednjak. Gutštajn na Koroškem. Kaj pa je novega? 9. t. m. je zvonil naš mežnar jutrajnico dvakrat, enkrat ob 3. uri, drugič ob poli 7. uri. Res, tacega človeka, kot je naš mežnar, ki vtika svoj nos v politiko, psuje naš list, svojo službo pa ne opravlja, pognali bi že drugod davno proč. Izgubi se vendar, mežnar; nikdo Be ne bode za teboj jokal! Norice. Prvi shod naše stranke se je vršil 17. t. m. v Ptuju. Bil je dobro obiskan. Predaedništvo je vodil načelnik .Napredne zveze" g. Maks Straschill iz Brega pri Ptuju. Poleg pristašev iz Ptuju je prišlo tudi več prijateljev iz Št. Vida, Brega, Hajdine in Ragoznice. O 1. točki .Namen in naloga naprednega gibanja" je poročal urednik g. Kari Linhart. V čez eno uro dolgem govora je naslikal razvitek političnih strank, ožigosil namene teh strank in označil nalogo, katero ima izvršiti naša stranka. Burno odobravanje je sledilo govoru. Potem se je vpisalo več novih članev našega tiskovnega društva. Shod je govoril nadalje o državnozborskih volitvah in je sklenil, vprizoriti v kratkem velik kmetski shod v Ptuju. Vprašanje kandidatur bode odločilo strankarsko vodstvo sporazumno z zaupniki. Z lepim uspehom je končalo to prvo zborovanje naše novo ustanovljene napredne stranke. Temu shoda sledili bodo dragi. Iz vseh krajev prihajajo kmetje, ki nas prosijo, naj napravimo v njih občinah shode. In prišli bodemo! Njih žrelo je odprti grob . . . Politikujoči duhovščini v spominsko knjižico je zapisal kardinal dr. Katschtaler zanimive besede. Kardinal in salcburški nadškof j* izdal namreč pastirsko pismo, v katerem pravi m. dr.: ,Cas volitve je čas boja. Gotovo se moramo braniti, brez boja ni zmage, brez zmage ni krone. Nekateri pa se ne sramujejo med bojem niti laži in obrekovanja, niti nasilja, da bi premagali svojega nasprotnika, kakor da bi ne bilo ne pete ne osme božje zapovedi, kakor da bi bila čast in dobro ime ničvredna. Besede psal-mista postajajo resnične: .V njih ustah ni resnice, njih srce je hinavsko njih žrelo je odprti grob, z svojimi jeziki sleparijo (psalm 5, 10, 11). Da, ako smo napadeni, se smemo in se dostikrat moramo braniti. Ali pri temu ne pozabite na 1 j u b e z e n 1 O da bi tudi med volitvami nikdo ne pozabil, da je tudi nasprotnik brat v Kristusu, da je odrešen po krvi božanskega Odrešenika in da bode morda za vse veke član nebeškega kraljestva. .." Tako je govoril kardinal dr. Katschtaler. Dobro! Ali prelistajmo zdaj klerikalno časopisje in našli bodemo le laž, le obrekovanje, — v cerkvi, na prižnici in v spovednici se goji nasilje, — politikujoči duhovni so že davno pozabili, da je ljubezen temelj krščanstva, da je Kristus vse ljudi brez razlike svojo smrtjo na križu odrešil I Res, duhovni, ki ste spremenili cerkev v politično bajto, zapomnite si kardinalove besede, in — držite jih! Se vedno molčijo, — ali ne damo jim preje miru, dokler ne izpregovorijo. Povedali smo, da so nas prvaki prosili, naj ne napadamo hofrata Ploja. Prvaški listi so nam vsled tega očitali, da laŽAmo. Povedali smo, kdo nas je fehtal in zdaj — molčijo! Vi, gospod Spindler, ako imate le iskrico poštenja v sebi, potem morate to svojim čitateljem povedati. Ako tega ne storite, potem ste ravno takšni jezu vit kakor .Fihpos". Vun z besedo! Vi prvaški listi ste lagali in, ako ste pošteni, morate to priznati. — Potem drugo: Kaj je s tatvino v Turškem vrhu? Pisali smo natanko, da je ukradel prvaški župan Bratuša čez 3000 K občinskega denarja. Ako vzame lačni berač peku zemljo, pišejo prvaški listi cele članke. 0 tej tatvini pa molčijo kakor grob. Mi pa ne bodemo molčali 1 Kaj jtl prvaški m tatom? Vnn z besedo! Jbščevil čati je lepo, ali v pravem časn treba govotOt ur« Zaupniki naj nam naznanijo, v katetasopis kraju in kedaj med volilnim bojem bi bili £oroše treboi shodi. Strankarsko vodstvo bode pbsojer. skrbelo, da se vrši čimveč takih shodev, v By, da terih se bode ljudstvo o naših zahtevah poiri Ptt čevalo. Z bojem do zmage! sebi, Volilni boj je pričel že na celi črti. Pri i raji seveda na že znani način. Raz leče ne sli lnkn drazega kakor psovanje čez naprednjaki. Vntvijo vednici, potom misijonev in gostilniških shoirugim se širi agitacija za klerikalne kandidate. Lafcesedo trdimo, da se noben stan toliko* se prizadeva v politiki, kakor niladen no duhovništvo. In to je žalostno, kselal i ravno duhovniški stan bi moral vedeti za Eost v: stusove besede: .Moje kraljestvo ni od tsmelja: sveta" . . . Prvaški klerikalci strašijo zdajdela" svojo famozno .kmetsko zvezo." Čudno je, »s bi je predsednik te zveze politični Revček-Andioče t ček, da pa imajo glavno besedo v tej zvezi (lancet litikujoči farji. Tudi je čudno, da se klerila Pi tekom desetletij, v katerih imajo vajete politblem v rokah, niso spomnili na nobeno tako .zvesmusae — temveč šele zdaj, ko so volitve pred dunrajih. Kaj pomeni sploh ta .zveza", kaj namerrajska kako misli delati itd., tega ne ve nikdo. leč čli zakaj postavlja tudi same profesorje, hofraem k> kaplane za kandidate, tega pač tadi nikdo b ital vej Kmetska zveza bi morala vendar kmirišel kandidirati. Ali ta se gre pač le za politiler v kšeft, le za mandate in pri temn je klerikalcraštvi vsako sredstvo dobro došlo. Žalostno, daledica pusti še toliko nezavednih kmetov voditi za ifcesne od teh ljudi! Ali čudno ni. Mesto da bi ričel kmeta izobrazovalo, pitalo se ga je z neslanirikom poneumovalnimi knjigami in časniki. Zanenndaj \ jalo se je kmetsko izobrazbo, tako da se zdlerik« ne da nakrat popraviti, kar so .voditelji uroka, roda" v desetletjih zagrešili . . . Vkljub tesali ' pa ne izgubimo poguma! Polagoma odpira tteplar zanemarjeni kmet očij! Polagoma se priprativojim zmaga napredka. S to zavestjo stopamo napree peč njaki v volilni boj! _, t tur i Iz Spodnje-Štajerskega. ^ Parade-kmet Roškar kandid.ra zopet. Miral je res fejst fant in le eno nesrečo je imel art svojem življenju: da je postal poslanec. Korglar ne bil poslanec, vozil bi svoj gnoj na njivo kaknžil, drugi kmetje in nos bi ne nosil tako visok ude kakor ga nosi danes. Ta Roškar je res možsb sk da se Bog usmili! Malo takih, — in hndobierk jeziki trdijo, da je tako dobro! Ali, prijatonci ■ Roškar, kaj si pa že naredil za svoje volil*jo c kaj si kot poslanec dosegel? Mi vemo le enega t kadar je srečal Roškar tega ali onega kaplančk D polizal mu je roke, in kadar je imel vina prodaam [ šel je med — Nemce! Ali z lizanjem rok eco i ne odreši svet, z lizanjem rok se ne pomafko o ljudstvu, z lizanjem rok ne dosežemo velikpmišl Zato, Roškar, bodi pošten in skrij se za svoja v i peč, da te nikdo ne vidi, kajti — ljudje so »sla e neumnih komedij! ?'*ety Dvojno lice župana Brumena. Na pustni poivjaš: delek je bila pri Andražu Brenčiča v Žabjakho ii veselica. Prišel je tudi posestnik in mlim-li b Anton Kekec. Mož je poštenjak od pet do glanetiče čeprav ne trobi v prvaški rog. Kar nakrat pij je pride ragozniški župan Jože Bramen in priJode ■ mlinarja napadati ter psovati, ker je podpin vse prošnjo za nemški poduk in ker čita „Štajerca'ti, k Po našem mnenju Brumena sploh prav nič nppan briga, kakšne liste čitajo drugi ljudje, ki niila, c f i g a - m o ž j e kakor ragozniški župan. Ihiku Brumen je šel na enem dnevu 3 krat od Ptajli bi v Ragoznico in je fehtal malodane na koleaifitelj ptujskega župana Orniga, naj vendar spreja*«" 81 njegovo hčerko v nemško šolo. Jokal in tarnčitelj je, da je bilo grozno, — zdaj pa psuje isOpasI nemško šolo, za katero se je skoraj pete zbroil ost Figa-mož, skrij se v zadnji kotiček in ne nafcsel leguj drage ljudi, kajti vsi te že dobro poznajoJkazi Dr. Ko-ošec, bivši kaplan, prefakt, nadalj N urednik .Fihposov", bivši poslanec itd. do dtnci nes še ni povedal, kaj je kot poslanec storiM" v« Kričanje za dvojezične napise na kolodvorskima; straniščih se vendar ne sme smatrati za ,delo". &*lec je bivši poslanec Korešec za Bvoje volilce dosegali in kaj jim je prinesel domu? Mi vemo o Kt K popri lo! je Sčevih .zaslugah" le sledeče: 1. Korošec je . govorijKot urednik .Gospodarja" vdomačil v Štajerskem kater« iuopisja laž, obrekovanje in surovost. — 2. i bili poj Korošec je bil že opetovano zaradi častikraje bode pnjobsojen. On je napisal svoj čas nesramno trdi-5v, v k» tev, da bo Ptnjčanje zažgali „Gregorcev dom" ah podit pri Ptuju. Ali Korošec ni imel toliko poštenja |y sebi, da bi to pred sodnijo priznal, temveč . Pri nuje raje pripustil, da je šel nedolžni časnikar ne sli« luknjo. — 3. Korošec se je pred svojo izvori. VspJjtvijo zavezal, da bode delal le sporazumno z h shodu drugimi poslanci in je prelomil svojo moško 3. LarMMsedo. — 4. Glavna „zasluga" Koroščeva je, i k o ni da se pasti pri vsaki priliki roke lizati (dokaz: r r a*»ladeniški shod v Ljubljani). — 5. Korošec je no, kajt delal in glasoval za zakon, ki škoduje narav- za Krfcost vinogradnikom. — 6. Korošec je škodoval od tea hmeljarjem v savinjski dolini. — To so glavna ) zdaj J .dela" tega možakarja! In ta kaplanče, ki ima o je, di ves bratomorni boj na Štajerskem na vesti, k-Andrej- hoče biti zopet poslanec. Reši nas takih po-zvezi pofcbncev, o Gospod 1 klerikali Pulitikujoči far in cerkev. Pač nikjer na i politikaDelem svetu bi se ne mogle vdomačiti tako „ z vezo', gnusne razmere kakor v naših pok leri kal njenih d darmifišrajih. Rdečica mora človeka obliti, ako izve o ameravi, hujskanja naše politikujoče duhovščine. To ni kdo. hlveo človeško! Poglejmo le razmere v lepem na- hofrati šem kopališču Dobrna-Neuhausu, s katerimi smo nkdo rJw itak že v raznih dopisih pečali. Odkar je .r kmeti prišel fanatični, divjaku podobni kaplan Schrei- političaper v ta kraj, se je pričelo hujskanje in so-rikalcen vraštvo med preje miroljubnimi ljudmi in po-j, da se Bledica tega mora biti grozna. Kar uganja to ti za noAsbesnelo farče, to presega že pač vse meje. 3. bi »IPričel je najprve hujskati proti naprednim obrt-^slanimilnikom ter trgovcem in jim je skušal škodovati. ianemanZdaj pa se je obdal z surovo bando opijanjenih se zdajjklerikalnih fantalinov iz ,,bralnega društva" in ■olji na kroka, pijančnje ter rogovih liki ciganski dru-ib temi bali vse noči. »Božji namestnik" naj bode ta >ira tudikaolan Schreiner, ki kriči po noči po cesti s ripravlji Svojimi pijanimi prijatelji? Celjsko sodišče se je napred ie pečalo s to bando. Sedem kaplanovih kreatur in članov ,.bralnega društva" je obtoženih zaiadi motenja vere. Ne samo, da so ti nesrsmneži vcerkvi med mašo , ,F i h p o s" :t. Mol bra li, da so v cerkvi med mašo na imel \ karte igrali, — vrgli so tudi med mašo Ko bi orglarskega uslužbenca, ki je 17 let pošteno ■o kakor »lužil, iz kora in ga pretepavali! Take razmere visoko je udomačil ta kaplan Schreiner!! Ljudje so možak Ho skrajnosti razburjeni in nočejo več v hudobni cerkev, dokler bode ta človek s svojimi pi- prijatelj jacci v nje gospodaril. Skrajni čas je, da kon- vohlce, čajo cerkvene in posvetne oblasti to početje le eno: tega tipičnega hujskača prvaške armade! plančka L Divjak v Poličanah. O učitelju Lešniku se prodati nam poročajo prav čudne stvari. Mož dela z rok pomag velikij a avojo 80 siti'" :m pool eco tako, kakor da bi prišle svinje v buče ko otrok ne odgovori tako, kakor si Lešnik omišljnje, pretepe ga učitelj neusmiljeno, meče v steno, tako da zboli otrok. Kakor divjak dela mož z deco! Evo slučaj: Pred 14 dnij je učitelj pridno deklico župana Detičeka prav livjaško pretepel; dekletce je oglušilo na eno ^abjaknfuho in leži še danes bolno v postelji. Bogvč, mlinarje-li bode še kedaj zdrava?! Poličanski župan 0 glave,B)etiček se je hotel pri sodniji pritožiti. Ali uči-krat paftelj je prišel milo prosjačiti in je obljubil, da prične bode vse troške plačal ter fehtaril. naj ostane »odpisal le vse lepo tiho. In župan se je dal pregovo-ijerca". riti, ker je učitelj njegove stranke. Ta je lepa! nič na Župan Detiček, vi ste oče in vaša dolžnost bi ki niso iila, da naznanite surovega učitelja drž. prav-n. Tadniku! To je vaša dolžnost kot oče in župan. 1 Ptuji Ui bi Vi pustili svojega otroka ubiti, ker je kolenih fčitelj vaše stranke ? In kot župan morate ven- ar skrbeti, da ne pobije ta ali oni zbesneli tarnal ičitelj otroke vaših občinarjev! Kmetje ne bodo rje istodopnstili, da bi učitelj deco pobijal. Lešnik naj 5brušil! »i ostal pri očetu za mlinarskega hlapca; ta ie nad- ipsel bi menda bolje izpolnjeval. Doslej je le al, da ni učitelj, temveč — divjak! Napredna zmaga. Iz Vrhloga pri Slov. Bi-ii se nam poroča: Dne 18. t. m. je bila pri volitev v občinski zastop. Naprednjaki so magali v vseh treh razredih. Niti en kleri-o". Kajfclec ni prišel v zastop! Zapnik Sušnik, adijo ! dosegel^iveli naprednjaki! — O volitvi prihodnjič! Klerikalni dr. Jankovič pošilja raznim listom popravke" da ni res, da bi svoj čas klofute oznajo nad a l ji do storil vorskih o Ko- delil in dobil, čeprav je rezervni častnik. To je predrznost! Bes je, trikrat res, da je bil dr. Jankovič oklofutan in da se je to pokrilo s plaščem ljubezni. Res je! „Provizor" Andrej Keček v Stopercah je ustrelil tako groznega kozla, da bode to pač dolgo pomnil. Res, ta farški prenapetnež si dovoljuje stvari, kakor malokdo drugi. Posestnik Anton Kunstek iz sv. Ana p. Makoljah se je hotel pred kratkim poročiti. Nevesta je prišla k poroki z vencem'na glavi. Ali provizor ni hotel priti v cerkev, temveč je zaklical zaročenca v fa-rovž. Tam je pustil vzeti po dekli nevesti krancelj iz glave in kričal, da ju drugače ne poroči. Zakaj? Nevesta je šla preje k spovedi in povedala provizorju, da je z ženinom v d.-ugem stanu. In provizor je pozabil na spovedno tajnost ter je bolno žensko izročil najhujšemu zasramovanjn in bi ji zabranil sakrament zakona, ako bi se ne pustila vzeti venec iz glave. To je res tako nezaslišana infamija, da se človeku kar gabi! Napravilo se je vsled tega tudi že kazensko naznanilo proti temu zbeBnelemu farju in videti hočemo, kaj bode sodnija rekla k takemu početju. Mi trdimo to-le: /.upniški provizor Keček je zlorabil Bpo-vedno tajnost; župnijski provizor Keček je žalil nevesto in ženina na časti in ju izročil javnemu zaničevanju, čeprav je bila nevesta noseča in vsled tegabolna; župnijski provizor Keček si je polastil venca, to je tuje lastnine, in to s silo ter z grožnjami; — za vse to spada ta far v luknjo in gledali bodemo, da pride tudi v luknjo. Sicer pa vprašamo: Ali je ta provizor tisti Andrej Keček, ki ima s trboveljsko rudar-ko Ano Cebin otroka? Ali je to tisti Keček, ki je kot trboveljski kaplan vsako noč do 4. ure v jutru prebival pri taj Cebinki in šel potem mašo brati? Potem mu pač priporočamo, da pometa pred svojimi durmi. Med farji se dobi več nečistnikov kakor med priprostim ljudstvom. Fej čez tako postopanju! Klerikalni shod v Slov. Bistrici (»Nar. Dom") so vprizorili preteklo nedeljo popoldne. Pobožne ovčice, ki še čujejo na prvgške zapeljivce ljudstva, so prihajale mnogobrojno/ Prišla sta tudi znana duhovniška hujskača Medved in Ponkraci. Glavno besedo je imel največji prvaški modrijan posestnik Mlakar. Mož je kričal proti sedanjemu okrajnemu zastopu in priporočal, naj pridejo vsi volilci, da bode „zmaga" gotova. Mlaker je v svojem govoru nesramno obrekoval in lagal. Očital je načelniku g. Stigerju, da je napravil okraju K 200.000 dolga. Ali povedal ni, kako in na kakšni način se je denar porabil. Ljudje so se pustili zapeljati od teh laži. Sicer pa pozor! Isti Mlakar, ki je tako lagal, sedi Že leta in leta v okrajnem odboru. Tam si ne upa zastopati svoje laži! Le med nevednimi ljudmi brusi svoj jezik. Isti Mlakar je bil v razne odbore voljen. Tako je bil n. p. navzoč kot odbornik pri nakupu okrajnih bikov in je marsikateri stotak „potnih troškov" romal v njegov žep. Tega ni povedal Mlakar! Nadalje je dobil isti Mlakar od okraja za cestno zgradbo v Laborju izplačanih gold. 28.000, tako da je romal tretji del velikanske svote za to zgradbo v Mlakarjev žep! In tudi tega ni povedal! Molčal je tudi o temu, koliko je koštala cesta Slov. Bistrica in sv. Martin in koliko še košta. Dol-gojezični Mlakar in njegov zaveznik fajmošter Medved pa sta za to cesto vedno načelnika Stigerja nadlegovala. Mlakar je fehtal in fehtal za te zgradbe in ko je enkrat zaslužil svoje tisočake, si upa psovati in lagati. To je dvojno lice prvaških hujskačev! Mlakar je gotovo tudi dopisun podlih »Fihposovih" člankov. Ali mož je pozabil, da mu mora vsak poštenjak v obraz reči: Ako si videl »slabo" gospodarstvo v okraju, zakaj nisi preje usta odprl ? Ali le zato, da si tisočak za tisočakom okrajnega denarja spravil pod svojo streho? Ali Mlakar in njegovi farški podrepniki si bodo osmodili svoje prste! " Volitve v slov. bistriškem okraju. Dne 19. t. m. je volilo veleposestvo svoje zastopnike v okrajni zastop. Zmagali so na celi črti naprednjaki ! Zanimivo je to-le: Pred 6. leti eo imeli naprednjaki 1 glas večine; pred 3. leti že 6 glasov, letos pa že 9 g 1 a a o v. O izidu nadaljnih volitev poročamo prihodnjič. Prvaško „srce" za dijake. V Celju imajo I prvaki »dijaško kuhinjo", v kateri se daje revnim študentom hrano — za prašiče. Škandal! Povsod se fehta pri Slovencih in potem dobe fantje tako hrano! Za reveža je pač vse dobro, si mislijo prvaški odrešeniki! Fej! Kdo izgubi vsled Kaiserjevega poloma? Pisali smo o konkurzu Kaiser in povedali resnico, da ne izgubi ptujska šparkasa niti vinarja. Dokazali smo to svojo trditev s številkami. Pr-vaško-klerikalno časopisje seveda ni bilo tako pošteno, da bi prineslo te številke. Psovalo in hujskalo je raje naprej. Poročali smo pozneje, da je bila prva razprodaja za ptujsko šparkaso tako ugodna, da ni samo vse svoje tirjatve pokrila, temveč je zamogla oddati konkurzni masi lepo svotico. Tudi o tej stvari je molčalo prvaško časopisje. Povedali smo nadalje, da bode ptujska prvaška posojilnica trpela vsled Kaiserjevega poloma. Odgovor nato našo trditev — psovke. In vendar je to res! Ptujska prvaška posojilnica je imela zahtevati od Kaiserja kron 10.791 Ako ee računi k temu od 10. septembra 1904 obresti po 6%, znaša to tudi okoli 1000 kron. Ali prvaški listi so pisarili, da je bila posojilnica na prvem mestu vknjižena na neko klet vina. Vsak človek bi mislil, da prvaška posojilnica res ne bode ničesar izgubila. Zdaj pa se je »spravila* ptujska poBojilnica z ž.dovsko tvrdko Seifritz in dr. Jurtela, zastopnik te slavne posojilnice, je bil nakrat zadovoljen, da dobi posojilnica 1 e polovico svote, ki jo ima zahtevati. V dotični kleti ni bilo namreč niti kapljice vina, katerega je sprejela posojilnica svoj čas kot zastavek !!! Prvaška posojilnica izgubi torej 50°0 to je blizu 6. 000 kron in — vrli »narodnjaki", vrli »rodoljubi", dobri klerikalci bodo plačali to svoto s svojim krvavim denarjem. Škandal! Strah in groza vlada, črni oblaki se zbirajo na štajerskem nebu, bliski švigajo in grom bobni, — kaj se je zgodilo? Nekaj strašnega, groznega! Deželno nadsodišče je zaukazalo, da morajo voditi duhovni blankete za vpisanje nezakonskih krstov le v nemškem jeziku. In zdaj ropot in grom in peklo v klerikalnem časopisju. Ljudstvu je sicer pač vse eno, kako ae sodijo te blankete. Ali strah in groza! Duhovništvo — namreč tisto duhovništvo, ki tega imena niti ne zasluži, ki se peča le s političnim hujskanjem, — je pričelo kričati po svojih listih. Da bi ti fantje le — štrajkati ne pričeli. To bi bilo pač strah in groza. Prošnja. V Majskem vrhu pri št. Vidu pri Ptuju je prišel neki posestnik v veliko bedo. Mož leži bolan v postelji, revščina pa tiči v vseh kotih. Zdaj so cenili njegovo posestvo, ker je ostal dolžan na zemljiškem davku 44 K 86 h. Ljubljanskemu škofu se šenka letno tisočake in tisočake davka, kmetu bi se pa postelj prodalo, da bi moral na slami končati in to zaradi par kronic davka. Obračamo se na dobrosrčne znance in prijatelje, naj prispevajo z malimi darili, da se možu pomaga. Denar se naj vpošilja našemu upravništvn. Vojaške dobave. Poroča se nam: 5. marca t. 1. se vrši pri c. in kr. intendanci 3. kora v Gradcu javna razprava glede zagotovljenja 2.800 m trdega kurilnega lesa za c. in kr. vojaško skladišče (Militarverpflegsmagazin) v Pulju (Pola). Pojasnila dajejo politična okrajna oblast, vsako vojaško skladišče kakor tudi poljedelska deželna društva. Steklarski (glažarski) mojstri in trgovci r Mariboru so z ozirom na zvišenje cen stekla sklenili, svoje prodajalne cene primerno povišati. Cujemo, da bode to zvišanje cen v Mariboru precej manjše od drugih krajev. Darilo. G. Anton Badl je daroval požarni brambi v Mariboru svoto 2000 K, mestnim ubožcem pa 12000 K. Konjerejsko zadrugo so ustanovili 14. t. m. za slov. bistriški okraj po predlogu vrlega g. Alb. Stigerja. Takoj se je vpisalo 19 članov, ki je vplačalo 23 deležev. Za šolsko deco! Krajni šolski svet v sv. Duhu-Loče je sklenil 14. t. m. na predlog g. Franca Posek, da preskrbi odslej vse šolske otroke z učnimi sredstvi in pisalnimi potrebščinami. Hvala prizadete dece ne izostane! Res, na ta način se dela za ljudstvo, ne pa s hujskanjem ! Vino kupuje še g. podžupan Joh. Steudte v Ptuja. Pogoj so nizke cene in dobro blago. Pri njemu naj se vinogradniki oglasijo. Elektrika V Muravi. Dela za električno razsvetljavo v Mura»u napredujejo lepo. 130 delavcev je uslužbenih. Letošnje poletje bode mesto že električno razsvetljeno. Viničarski tečaj se je pričel 16. t. v zg. Radgoni in pri Llpnici. Skupno se je sprejelo 40 učenoev. Ljubezniva ženka. 54 letna viničarica Vtič v okolici Slov. Bistrice je udarila svojega moža Andreja s sekiro tako po glavi, da je takoj omedlel. Ko bi ji hči ne branila, ubila bi ga na mestu. Ljubeznivo babnico so orožniki odpeljali. Ustrelil se je v Mariboru Karel Kiffman. Zapustil je vdovo in 3 otrok. Vzrok samomora ni znan. Zaradi sleparije z menicami so zaprli v Mariboru Franceta Peterlinca iz Št. Vida pri Ptuju. Rudarska smrt. V Hrastniku je padel neki rudar iz druzega horiconta v Santa in bil na mestu mrtev. Obesil se je v Mariboru 15. t. m. delavec. Avgust Lach. tila.be razmere in velike skrbi so gnale moža v obupanje. Zapustil je ženo in 2 otroka. Na duhu bolan je moral biti neki starček Jos. Mlakar, ki je 13. t. v Celju umrl. Mož se ni privoščil niti stanovanja, temveč je spal vedno v hlevu. Zdaj pa je zapustil baje premoženja za 8.800 K, katerega je določil raznim cerkvam (!). Baje pa ima hranilne knjižice neka ženska, ki je bogve kje... Umrl je v Pobrežu pri Ptuju posestnik Anton Artenjak. Velika udeležba pri pogrebu dokazala je splošno spoštovanje. Pokojnik je bil vrli pristaš naše stranke. Žemljica mu bodi lahka! Sejmi na Štajerskem. Dne 25. februarja: Arnfels (živinski), Kozje (živinski in letni), sv. Trojica Slov. gor. (živinski), Gleichenberg okraj Feldbach (živinski in letni), Vel. sv. Florijan okraj Deutsch-Landsberg (letni in živinski), sv. Doh v Lučanah (letni in živinski). Jagerberg (kramarski), lic okraj Furstenfeld (letni in živinski), Knitelfeld (letni in živinski), Lipnica (mesečni konjski in govedni), Passeil pri Weizu (letni in živinski), Pischelsdorf pri Gleisdorfu (živinski), Poličane (letni in živinski), Rogatec (letni in živinski). Laški-trg (letni in živinski), Wildon (letni in živinski), Slov. Bistrica (letni in živinski). — 26. fekruarja: Ormuž (svinjski), Miihln (živinski). — 27. f e b r u a r j a: Gradec (sejem z žitjem, mrvo in slamo ter le-aom); Ptuj (veliki svinjski); Maribor (živinski). — 28. februarja. Gradec (govedni); Breg pri Ptuju (svinjski). Iz Koroškega. Seifritz in „Mir'. Komaj so postavili na-prednjaki volilnega okraja Borovlje-Žel. Kaplja-Doberlavas-Pliperg nevstrašenega svojega zagovornika Seifritza za kandidata, — in že vlivajo prvaško klerikalni listi ves svoj strup na tega moža. Oikar je zbežal prvaški „Mir" vsled strahu pred poštenimi koroškimi sodniki in porotniki ter pred „Stajercem" v Ljubljano, repenči se ta časniški pritljikavec in rogovih nesramno kakor preje. „Mir" napada Seifritza na tako podli način, da se sramujejo celo prvaki tega lističa. Ta »spufani" list, ki ima več dolga, kakor njegovi uredniki las na glavi, čvekari nekaj o občinskih računih. Kdor ima v glavi možgane in ne slamo, ta mora vedeti, da se razpoložijo občinski računi 14 dnij in jih sme vsakdo vpo-gledati. Sicer pa si izvoli občinski odbor tudi svoje preglednike in tudi dežela ima nadzorstvo. Vse te instance niso nobene nerednosti našle in zato je očividno, da hnjska pobožni ,Mir" popolnoma neopravičeno. Bolje bi bilo, ako opozori »Mir" svoje štajerske to»ariše, naj izprego-vorijo besedo o prvaški tatvini v Turškem vrhu. Iste nesramnosti tiče v dejstvu, da hvali »Mir* zdaj bivšega poslanca Tscharre: svoj čas ga is ravno tako surovo napadal, kakor napada zdaj Seifritza. „Mir" očita tudi Seifritza, da se peča z raznimi podjetji. Mi sicer ne razumemo, kaj briga to ta ali oni do ušes zadolženi časnik ali tega in onega politikujočega farja. Prvič so te obrti večinoma »domače", ker uslužbuje g. Seifritz čez 100 oseb. Sicer pa koristi vsako tako podjetje ljudstvu, ker mu prinaša dobička in dela. Poglejte raje v Sv. Andrej v Labodu; tam je dovolj obrtnikov, ali jezuvitje imajo vse obrtnij sami! Kar pa čveka „Mir" o temu, da ni g. Seifritz „dober parlamentarec'', je neumnost. Seveda, za prvaške dohtarčke in po-litikujoče farje ni bil in tudi ne bode nikdar „dober poslanec". Za neosnovano 5 milijonsko zvišanje farških plač ni glasoval. Ali za ljudstvo je delal! S škandali in nepotrebnimi govori se malo napravi. Pokojni Einspieler ni imel volilnih shodev, ali „Mir" ga ni napadal. Neumni »Mir", ki se boji Bodnikov, naj se potolaži! Volilci ne bodo vprašali zbesnele pope za svet, temveč bodo volili, kakor jim vest zapoveduje — namreč naprednjaka Seifritza! Duhovniška podjetja na bobnu. Poroča se, da sta propadli klerikalni bolniški blagajni v Celovcu in Wolfsbergu. Koliko ljudskega denarja je šlo zopet skozi okno, tega se še ne ve. Gotovo bodo farški listi to tudi zamolčali. Vbogo ljudstvo! Pozor 1 Dokazano je da ne izplačajo zavarovalnica proti požaru »Elementar1' redno svoje dolžnosti. Ne pustite se zapeljavati od sleparskih agentov, da bi se zavarovali pri tej ali drugi privatni taki zavarovalnici! Pobegnil je iz zapora v Beljaka neki jetnik na prav predrzni način. Skopal je v debeli zid luknjo, skozi katero je zlezel pri belem dnevu na cesto in ušel. Iz jezera rešen. Pri postaji Tojchling so opazili železničarji iz vlaka potapljajočo Jse žensko v jezeru. Ostavili so vlak in železničar Picklberger je potegnil v zadnjem hipu nesrečnico iz ledene vode. Še ena minuta in ženska bi bila izgubljena. Ponesrečil je 14. t. v Beljaku neki železničar; odtrgalo mu je roko. Po svetli. Nečloveški Sin. V Aradu je imel sin bogate družine svojo sivolaso mati že 10 let v kleti zaprto. Nečloveškega sina so odgnali v ječo. Morska nesreča, V bristolskem kanalu na Angleškem sta trčila dva parnika. Parnik „Orianda" se je takoj potopil In je utonilo 14 mož. Železniška nesreča. V New-Yorku (Amerika) je skočil 16. t. vlak električne železnice iz tira. Vozil je prehitro. Zadnji 4 vagoni so bili popolnoma razbiti. 20 oseb je mrtvih in 50 ranjenih. Boj med dvema občinama. V Castelloni (Špansko) so se sprli prebivalci sosednih občin Ctica in Cedera zaradi neke ceste. Pričel je grozni boj. Cez cesto so napravili globok jarek. Clicejci so ubili sodnika iz Cedere. Vsled tega so se napotili Cederanci proti Clici in se je pričel krvavi boj. V cerkvah zvonijo zvonovi, hiše pa so zabarikadirane. Vojaštvo že prihaja. Turški dezerterji. V Snez-kanalu je skočilo 300 vojakev iz turške barke ,Hodeida" v morje in plavalo na suho. 10 dezerterjev je bilo ustreljenih, več jih je utonilo. Oitali pa so ušli. Amerikanski časopisi. V New-Yorku izhajajo časniki v čez 20 jezikov (angleško, francosko, rusko, nemško, nadalje kitajsko, japonsko, finsko, slovensko itd.). Pravi babilonski stolp je to amerikansko mesto. Giosue Carducci, eden največjih italijanskih pesnikov, je te dnij v Bologni umrl. Eksplozija. V neki ciganski hiši v Zikaa-basu je eksplodiral dinamit. 40 ciganev je bilo težko ranjenih. Ljubi „Stajerc"! Smešna dogodbica se je pripetila te dni v Belgiji. V občini Cinej je živel zblazneli človek po imenu Legrand. Kakor znano, pomeni francoska beseda Legrand „ta veliki". Občinski predstojnik je te dnij ukazal, naj odpeljeta dva policaja Legranda v norišnico. Ali mož tega ni pustil. Civilno oblečena policaja sta ga hotela vsled tega z zvijačo v norišnico spraviti. V to svrho sta se prilizovala norcu in ga vodila po raznih krčmah. Ali pri tej priliki sta se nasrkala tudi policaja dobre kapljice in naposled so prišli vsi trije opijanjem v norišnico. Ravnatelj ni vedel, kdo je norec. Vprašal je vsled tega brzojavno župana, kateri je pravzaprav norec. Dobil je kmalu telegrafični odgovor od Zupana: „Norec je Legrand (ta veliki)". In ravnatelj je odpustil norca z enim policajem, druzega policaja pa je obdržal v norišnici, ker je bil ta največji. Šele čez 3 dnij se je stvar pojasnila. Iz spovednice. £;&; Spisal kaplan Hans Kirchsteiger.*) ne ■ fcajti Velikanski boj se vrši zdaj v Avstriji ntiinc, kjer za en paragraf meščanskega zakonika. To jexom N. \ lil. Nočem se pečati s tem bojem; tndi iOžil besec čem označiti sredstva v tem boja. Ali kdor tega nan kakor jaz 20 let v spovednici sedel, ta ve t«e tako vi da se pod plaščem pobožnosti godijo tndi ačajo vse druge stvari. Mušice se odstrani, slona paostno, ko poje z največjim apetitom. Ako bi hoteli rajžnejše. duhovni res grehe onemogočiti, potem moraastni sotr želeti spremembo preje omenjenega paragnjti mož ii Ali kdo vpraša po grehu, kadar se gre zaureleželet govo moč! Kdor čita napredni list, ta se polistemni kolne, kdor je na petek klobaso, ta je prokii izjema; • — ali krvosesa se odslovi s 3 očenaši iz sfka. Tak vednice in duhovni se čutijo še čaščeni, »jem k t pridejo taki gospodje še v cerkev. Igo in pr Pred menoj je klečalo med 20. leti v so in vsa vednici veliko duhovnev kot ljudij. Da, kot ta Župnik dij. Naj hodi duhoven še tako ponosen po a sem . želi kot Božji namestnik, naj gospoduje v n*t le cen ništvu še tako neomejeno, naj gleda še \i zaničljivo na možje ki niBo njegove stranke, v spovednici postane zopet človek. Z vsem t cijalstvom ne moremo zanikati resnice, da i V vina vsi ljudje in da nastopamo le kot ljudje, t žganje, ne smemo soditi čez druge, ki so morda modo zelje nejši od nas in katere sili postava v greh. odujejo e ne sili tudi nas duhovne postava celibata vet Trtni v greh? Kdor to zanika, ta ni sedel 20 letimeren, spovednici in ni slišal spoved grešnih dohoizaj, ki ji kov ter žrtev teh grešnikov. Duhovniki, ki s trtni lei jih imel za svetnike, pokazali so se v spoi Kako niči kot vbogi, grešni ljudje. Brega je Oj ko bi imel samo take spovedovat! padel ve> kot spovednik sem imel posebno zaupanje, bievno vr prišle so v mojo spovednico ženske, ki i vejevju bile 5 do 10 let pri spovedi, ker se niso nga je bil priznati grehov, ki so jih napravile z duhadike in niki. Ženske vseh starosti, ki so grešile z»pak tud hovniki. Da, grešile! In kake grehe! Greheeg podrl jih celo leto ne slišiš iz ust navadnega človtbdile sar Grozna je bila spored neke 24 letne ostsebni m ki sem jo na smrt pripravljal. Umreti je mor*C-pade čeprav je bila tako mlada. Smrt ji je sedelide pogle vrata. Župnik, pri kateremu je bila nslužbdosten, ji je prinesel bolezen iz mesta, In to ni frnati vs edina žrtev tega župnika. Tudi njena 3 b in jih mlajša sestra je morala župnika — služiti. lj sedaj, kaj omenim ravno ta slučaj? Ker je ravnpnehal, župnik v javnosti steber klerikalizma, časten sadonof hvaljen od svojega škofa, ker je ravno ta i lepo n nik strastni dopisnik klerikalnih listov iaDramo, nabral čez 1000 podpisov proti preosnovi rotnem kona. Imena ne amem povedati, ker sem gainejo, p vedel pri spovedi. Ali omenim, da obstoji Tilivom, stvari protokol, v katerem je umirajoče dteHoma ; vse, prav vse izpovedalo v pričo Boga in sod« celo Reklo se bode: to je posamezni dubo*je. De ki je grešil. Ali jaz rečem na temelju 20 1( treba j spovedniške prakse: »Ne, ta duhoven ni izjeme vej« kajti jaz sploh izjem nisem našel! Vsi duhoonec). C ki so prišli k meni spovedovati — ali toiceli ran najhujše, — koliko žensk, deklet in tudi* je tre dečkov! Moj Bog, moj Bog, kdo bi veroval,)bro in se kaj tacega godi! eske, v Ko bi sveti oče 20 let spovedoval, go»atale r; bi rekel: »Ne, toliko duhovniških grehortrožiti, morem zagovarjati pred Bogom." Ali niti teg* z mai treba. Papež naj bi bil le eno leto pri drf nekaj 1 niških eksercicijah spovednik. Vedel bi, dshke, r. zagrešijo celo najboljši dnhovni proti celiltfc časa, H eksercicijam pridejo vedno le duhovni, kiMebno i čejo sveto živeti, ki obžalujejo resnično »a odvrn grehe in se hočejo poboljšati, ali čez leto »ne s si pridejo zopet z istimi grehi k eksercicijamLmi trgo Kako pa izgleda stvar v kloštrih? Nipluje pi imel meniha pri spovedi. Ali iz krajev, kjejokrota nahajajo kloštri, so prišle ženske in dekletDBebno. spovedi in so mi pripovedovale stvari, da « se prepričan: — tudi klošterska kuta kakori razcej leka posvetnega duhovna ne pomaga pseno a! grehu. Opetovano še manje! Posvetni duhotpo zao se bori dostikrat z bedo in trpi celo vsledrevesa kote. V bogatih kloštrih pa dobi želodec uonjami dobre jedi in pijače, da tudi srce nočestratoda ne Sveti pisem pravi sam: „V vinu je razposajei cepilni In dovolj je dobrega vina v kloštrih. j so v Na eno spoved ne morem pozabiti, iijo in • vednica je bila v železniškem vagona, v kosedanj — 5 — fem Mm Be slučajno sešel z mladim, žalostnim de- Htcem. Sočutje in božja milost sta govorila iz mene; kajti dekletce mi jo priznalo, da ae pelje iji samcf L'do, kjer hoče v Donavo skočiti, k&r je s To je šatrom N. v drugem stanu, fiam Bog mi je adi nololožil besede v usta, da sem odvrnil deklica kdor jjd tega namena iu nikdar še nisem podal od- ve tndAie tako veselo kot takrat. Sreča je, da ne adi vspmčajo vse po duhovnih zapeljane deklice tako pa ablos-.no, kot je hotela ta končati. Večinoma so z 20 minut do Celja. Ponudbe povrSnim opisom in ceno treba poslati upravnislvu ijerca." Mojster za žago (SSgemeistar) dobi takoj dobro službo. Biti mora Iedicni in priden, ali ne pijanec. Prosilci naj se oglasi;o ob nedeljah pri žagi ob železnici v Sv. Jurju na južni železnici pri g. R. Kunce. 118 | Nr. Slev. E 492/6 ,7 Zavezanka: Marija Hogenwarth in cons v idlov. Bistrici. Razprodajalni edikt. Po zahtevi .ISteiercoarkisohe Sparkasse" v Gradcu, zastopane po g. dr. Maks vitez pl. Kaiserfeld, odvetniku v Gradca se vrši dne 28. marca 1907, dopolde ob I0'j 2, uri pri spodaj označeni sodniji, soba štev. 8, — razprodaja posestev Ez. 64 in 234, kat. obč. Slov. Bistrica, obstoječih iz enonastropne, zidane in z opeko krite stanovalne hiše in ravno takim gospodarskim ter delavnim poslopjem, nadalje 12 arov, 36 m2 vrta, 1 ha, 31 m8 travnikov in 3 ha, 14 arov, 87 m2 njiv brez druzega. PoseBtvo, ki se razproda, je cenjeno na K 1099005. Najmanjša ponudba znaša K 608110. Pod to svoto se ne razproda ničesar. Kazprodajalni pogoji, ki so s tem dovoljeni, kakor tudi posestva se tikoči spisi (zemljiška knjiga, izvleček hipotek in katastra, cenilni protokoli itd.) se zamorejo vpogledati od kupcev pri spodaj podpisani sodniji, soba štev. 4, med uradnimi urami. Pravice, ki bi onemogočile to razprodajo, naj se najkasneje v določenem razprodajalnem terminu pred začetkom razprodaje pri sodniji naznanijo, ker bi se drugače z ozirom ha posestvo ne mogle več vpoštevati. Pri nadaljnih dogodkih razprodajalnega postopanja se obvestijo osebe, ki imajo sedaj na teh posestvah pravice ali bremena, le v tem slučaju z naznanilom pri sodniji, ako ne stanujejo v delokrogu podpisane sodnije, oz. ako ne naznanijo sodniji dostavljalnega pooblaščenca. G. kr. okrajna sodnija Slovenska Bistrica, odd. II., dne 31. prosinca 1907. Oprav. štev. E 57|7 6 Dražbeni oklic. Po zahtevanju gospoda dr. Siksta pl. Fich-tenau, odvetnika v Ptuju, kot upravnika kon-kurzno mase Franca in Marije Kaiser, se bo vršila pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 2 dražba posestev s pritiklino, ki spadajo k zgoraj omenjeni maBi in sicer: 1. zemljišče vlož. St. 177 kat. obč. Pettau (Ptuj) s skladiščem in kletjo na Schiller-jevem trga št. 4 in travnikom štev. 317|L s pritiklino obstoječo iz železnih zatvornic, ključavnic, ključev in podlog za sode. Cenilna vrednost zemljišča 19112 K 50 v, cenilna vrednost pritiklino 25 K. Najnižji ponudek 9568 K 75 v dne 25. februarja 1907 (pondeljek) dopoldne ob 9 uri. 2. zemljišč vi. št. 318 kat. obč. Pettau (Ptuj) s kletjo in kontorjem v Kanižkem predmestju, vrtom štev. 318|i, 318|2, pašo St. 318|2 s pritiklino obstoječo iz železnih zatvornic, ključavnic, ključev in podlog za sode. Cenilna vrednost zemljišča 24580 K, cenilna vrednost pritiklino 25 K. Najnižji ponndek 12302 K 50 v. dne 25. februarja 1907 (pondeljek) dopoldne ob 10 uri. 3. zemljišče vi. štev. 316 kat. obč. Pettau (Ptuj) s bišo št. 4 v Florjanski ulici s pritiklino: zimska okna, zatvorntce, ključi, kljačav-nice i. t. d. Cenilna vrednost zemljišča s pritiklino vred 27680 K. Nain.žji ponndek 13840 K dne 26. februarja 1907 (vtorek) dopoldne ob 9 uri. 4. zemljišče vi. št. 424 kat. obč. Pettau (Ptuj) s hišo št. 6 v Florjanski ulici s pritiklino: zimska okna, zatvornice, ključi, ključav-nxe i. t. d. Csnilna vrednost zemljišča s pritiklino vred 32320 K. Najnižji ponndek 16160 K dne 26. februarja 1907 (vtorek) dopoldne ob 10 uri. 5. zemljišče vi. št. 60 kat. obč. Grajena, obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 1498 K 65 m Najnižji ponndek 999 K io v. dne 27. februarja 1907 (sreda) ob pol 9 uri dopoldne. 6. zemljišč vi. št. 207 kat. obč. Karčovina j}. P. obstoječe iz hiše, njive in travnika s pritiklino : orala (pluga), brane, slamoreznice, gnoja i. t. d. Cenilna vrednost zemljišča, poslopje 1600 K, zemlja 3565 K 28 v. Cenilna vrednost pritikline 75 K 65 v. Najnižji ponudek 3493 K 95 v. dne 27. februarja 1907 (sreda) ob pol 10 uri dopoldne. 7. zemljišče vi. št. 91 kat. obč. Ober-Bann (Gornji Breg) obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 257 K 88 v. Najnižji ponudek 171 K 92 v dne 27. februarja 1907 (sreda) ob pol II uri dopoldne. 8. zemljišče vi. št. 223 kat. obč. Unter-Rann (Spodnji Breg) obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 483 K 30 v. Najnižji ponudek 322 k 20 v. dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol 9 .uri dopoldne. 9. zemljišče vi. št. 395 kat. obč. Unter-Rann (Spodnji Breg) obstoječe iz travnikov in njiv brez pritikline. Cenilna vrednost 849 K 24 v. Najnižji ponudek 566 E 16 v. dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol 10 uri dopoldne. 10. zemljišče vi. št. 516 kat. obč. Unter-Rann (Spodnji Breg) obstoječe iz vrtov, njive in travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 1188 K 18 v. Najnižji ponudek 792 K 12 v. dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol II uri dopoldne. 11. zemljišče vi. št. 133 kat. obč. Ober-Rann (Gornji Breg), obstoječe iz njive in travnika brez pritikline cenilna vrednost K 1374 52 v. Najnižji ponndek 916 K 35 v. dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob II. uri dopoldne. 12. zemljišče vi. št. 182 kat. obč. Pobresch (Pobrežje), obstoječe iz travnika brez pritikline cenilni vrednost 295 K 62 v. Najnižji ponudek 197 K 08 v dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob 2. uri popoldne. 13. zemljišče vi. št. 183 kat. obč. Pobresch (Pobrežje), obstoječe iz Djive brez pritikline ce nilna vrednost 273 K 30 v. Najnižji jonudke- 182 K 40 v. dne 28. februarja 1907 [\u0o: v« ob pol 3. uri popoldne- » Cenilu 14. zemljišča vi. št. 78, 105, 156ja 2723 ;16.5 in 175 kat. obč. Dolena „Gut Ne« 37 K obstoječa iz grajščine „GutNeostift" s proili^ mar( hišnimi in gospodarskimi poslopji, hlevi, 26. Zea stiskalnico, gozdi, travniki, njivami, vrti, ftjeoe iz vinogradi z viničarskimi hišami. Pr%a vred 1 krava, 1 bik, 2 konja, konjska opraYtj_252 K sodi, kletarska oprava, stiskalnica, polji^i || uri drungo orodje, pohištvo jedilne Bhrambe,'27. zen zaloga žita, zmesni »noj itd. cenilna v^iece iz zemljišč poslopja 35660 K, zemlje 48094 S prit,ii
  • ječe i carji, kleti, vinogradov, vrtov, gozdov, njiv [>z zm spodarska celota). Pritiklina: sodi, gospod^oBt It in kletaisko orodje, cenilna vrednost zeife. mai poslopja 4353 K 80 v., zemlja 21434 K «37. Z Cenilna vrednost pritiklin 1762 K 10 v. »ječe i: nižji ponudek 18366 K 66 v. dne II. Kua vr 1907 (pondeljek) ob 9. uri dopoldne. 123 l 23. zemljišče vi. št- 84 kat. obč. PanQ uri (Paradiž) obstoječe iz hiš, gospodarskega 38. Z slopja in stiskalnice, vinogradov, travni kov.rjječe i in gozdov. Pritiklina: 1 kravs, voz. gospodakline < orodje, stiskalnica, seno in sodi. Cenika udek 2 nost zemljišča poslopje 900 K, zemlja 1062|ol II I 56 v., cenilna vrednost pritikline 1183 K « 39. 2 Najnižji ponudek 8475 K 06 v. dne 12. iMoječe i 1907 (v torek) ob 9. uri dopoldne. 9, ceni 24. Zemljišča vi. št. 8, 9, 10, 12, 14,,dek ( 24, 30, 52 kat. obč. Pachern (Pohorje) oboj uri | ječa iz gospodarske hiše, gospodarskih posla Pod \ viničarskih hiš, žganjarije, tesarske in kol8i>rodajs delavnice, vinogradov, travnikov, vrtov, goio ne in njiv (gospodarska celota) Pritiklina: žiriek iz gospodarsko orodje, sodi, kletarsko orodje, jo tist nilna vrednost zemljišč poslopja 7895 K Slmjeni zemlje 22890 K 60 v., cenilna vrednost priijrami. Jine 3988 K 54 v. Najnižji ponudek 23183 Vue s 32 v. dne 12. marca 1907 (v torek) ob pol ll;beneg dopoldne. stift" 25. Zemljišče vi. št. 9 kat. obč. Prii obstoječe iz hiše št. 7 in gospodarskega j — 7 — ja, njir, travnikov, vrtov, paš in gozdov s 07 (Č8tr itclino: vejanke za žito, slamo-rezanega stola, ne. Cenilna vrednost zemljišča poslopje 950 K, • 156, lja 2723 K 50 v., cenilna vrednost priti-lt Neuri j> 37 K. Najnižji ponudek 2473 K 67 v. 9 prostor |3. marca |go7 (sreda) ob 10 uri dopoldne. hlevi, ki • 26. Zemljišče vi. št. 12 kat. obč. Pristova vrti, paS toječe iz gozda, paše, njive brez pritikline. Pritikl Una vrednost 1878 K 38 v. Najnižji ponu- aprava, i 1252 K 26 v. dne 13. marca 1907 (sredo) poljski« pD| h ur| dopoldne. rambe, i 27. zemljišče vi. št. 13 kat. obč. Pristova na vredi wječe lt travnikov parcela št. 253/1 in 252 3094 K ( , pritikline. Cenilna vrednost 357 K 23 v. 15 v- iižji ponndek 238 K 19 v. dne 13. marca e 4. nt 7 (sredo) ob 2 uri popoldne 28. Zemljišče vi. št. 14 kat. obč. Pristova >b. Woll 0ječe ,z travnika pare. št. 209 z zmesnim ez pritii jem kot pritiklino. Cenilna vrednost 214 K ižji pon [ Najnižji ponndek 143 K 06 v. dne 13. (pandi ca 1907 (sredo) ob pol 3 uri popoldne. 29. Zemljišče vi. št. 15 kat. obč. Pristova obč. ( joječa iz koče št. 10 in gospodarskega po- če iz i jSi gOZ(iai travnika, vinograda, njive, paše. noBt 24 iklina: jarem, 2 voza, gospodarsko orodje, e 5. m 0 in me$ana krma. Cenilna vreduost zem- > poslopja 750 K, zemlja 6295 K 67 v., ce- obč. 0 H vrednost pritikline 185 K 20 v. Najnižji iz trav laek 4820 K 58 v. dne 14. marca 1907 02 K 4 rtek) ob 9 uri dopoldne. marca I ■ 30. Zemljišče vi. št. 16 kat. obč. Pristova oječe iz viničarake hiše s prešo, kletjo in obč. ( vm^ vinograda, gozda, travnika, njive, vrta. :e iz lo tiklina: vinski sodi, stiskalnica, kletarsko Ina vred je, Cenilna vrednost zemljišča poslopje 550 K, 25 K 3 ilja 2265 K 56 v., cenilna vrednost priti-"6 5. m e 512 K. Najnižji ponndek 2218 K 38 v. 14 marca 1907 (četrtek) ob 10 uri dopoldne. ob<5- 0 31. Zemljišče vi. št. 17 kat obč. Pristova ie 1Z g, 180, 2-—, 2-40, 2-80 in dalje. — Pikole in •HČaflu, lepo izdelane po* KI-—, 1-60, 2-, 8—, 4-— in dalje. — Klariaeti, jako fino izdelani po K »•—. 11—, 12—, 14— in dalje. P» postnem povzetja ali če ae denar pealje i anarij razpošilja Krzgebirjisehea Hnsikwaren-Versan4sa«g Hanns Konrad v ltestn (Briix) št. 876 na Češkem. Aagaee ttwtr»va»i reaik z nad 5000 "likami se aa zahtevo do-paalje vsakeiaur brezplačne in poštnine prost«. :-o7 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 671 vinom in žganjem *•*" v Poličanih '••a priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 V ptujskem mestnem soparnem kopališču ie dobijo odsihmal kupele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Sb V»ll uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) 878 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Ramburg-flierika-Cinie. Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poStnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura ta btajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10 „Čsterr. Hof." 74 #######ti## nesljivim kupcem na mesečne rate. WT Jajca Tj Šivalni stroji -KK (Nah.masch.inen) se kopujejo zanesljivo dobro in zelo ptj ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptujrg^eT. Ker nimam agentov je cena zaradi tej nizka. Vsak se naj pripriča in zahteva i ali ustmeno cenik (Preiskurant). Proda i nesljivim kupcem na mesečne raUfc Dožii rljenja i je prič kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz,ogram, povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša bti**6" Je sojilnice) in v Središču (Dečkova hr"° Je Rekli Kaj deae Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v'cna sk zraven klalnice in plinarske hiše postavlja to nova parna žaga vsakemu v porabe t« > ki fi Vsakemu ae les hlodi, itd. po zahtevi tak'j nabr žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, rt*»kih • _______________spahati i. t. d._________»so ljud Zahtevajte me še zastonj, da se Vam posije ilusirovani cenik d imen 1000 slikami. - J": ror Garancija več let «* 8ler Slika '/j nat, velik. Vsako ne breznapačno T l .. . vzpme pri polni svoti K PoiltlcI Nr. S65 oiške . Srebrno damsko .nes naj • rementvar gold. 31 „ Srebrna remantvar * za gospode gold.alo ZgO Srebrna anker loftka, gold. 5, dvojni naft bivši 6-50 i o km Meščanska parna ža$d Nr. S22 Nr. 337 Nr. 341 Srebrna anker dvejarju m >1fcw 1° kamenjev, posek-t; „. ^•O »old. 7-9-50. . p' ani pl Anton Kiffm.rikalci največja zaloga nr srebrnegtlfj. gto blaga. fc«P»rtvvM*fd Marburg P. I, Stara Poljedelska, zeliščna m cvetlična seme? Nemt EDMUND MAUTHNER-ja v Budinjal prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga saofavi d szi rirr no in Ije svo ibu bi Adolf ^ellinscheg trgovina pri „zelenem vencu'; nasproti gleif V?' v ptuju. ,rraai;( Vsakovrstna deteljna eemena: 1 Štajerska 31etna, lucernska ?letna, rudeče cvetoča lletna,) '. prosta, Esparset, lOOlelna hmeljska šotska, švedska vuolr P detelja, bela travniška de.elja. ISko g Krmilna pesna semen: ,J r jim d« Mamuh dolga, rudeča velika (Riehen), ekerndorfska ra_i To i rudeča velika podolgasta, ebernporfska rumena ogrogU r, pesa velika ?.a krmljenje, podzemska koloraba za K] vehki koren za klajo, nove velike buče z jeilrami bra ran1, Olje dobivati, graSčica, solnčne rože. mak, konoplje. laiiOl, ženof in repna semena, sadna čebula (luk), malo in R yry Vrsta travnih semen: Travna maSnica za mokra in suha tla, Raygras, Honiggras,Kr' " Knaulgras, Fioriengras, Goldhafer, Ripssngras, Wiesei^^r®veE Wiesenfuchs, nizka trava, Tliimoteusgras. iti in -^■■■■■^MMMBBHHn Iu te Tisk: W, Blanke v 75