Leto XVII. V Celju, dne 4. januarja 1907. Štev. 2. DOMOVINA Lredalfttvo je na Scbillerjevi «-«*tl M. — Dopise blagovolite fnin-kirati. rokopisi se ne vračajo. Iz*a|a trikrat na teden, v^k aoadel|ek, oredo in petek ter velja za \vntrijo in Nem. ijo ll" kr>-n. p.1 leta (i kn»n. :i mesece kron«-. Za Amerik« in d rop' dežele toliko ve*. kolikor /naša poštnina. nainre.-: Na leto 17 kron pol leta H kn»n .7) vin. Nanx-nina pošlya upravništvn. pladnje »e vaaprej. se plačuje a. država nas zatira, pa se bolj dežela. Kadi peščice nemčurskih otrok prisili slovensko občino staviti nemške šole. za stotine slovenskih otrok pa nima pa/, nega očesa, tisočem slovenskih otrok ob meji in v -nemških" občinah ne privošči niti pouka v slo-venščini. Vsiljuje naiu uemške kmetijske. viničarske, meščanske in srednje šole ter se polašča tako naše mladine. Najzagrizenejše hujskače nastavlja na deželnih zavodih, podjetjih in posestvih «bolnišnicah. kopališčih itd.) na slov. ozemlju. Nakloujenost deželnih oblasti do slovenskotiradnjočih občin, do slo-veuskih podružnic kmetijske dražbe, .pravična" razdelitev brezobrestnih posojil in podpor, zapostavljanje slovenskega učiteljstva zlasti v gmotnem ozira vsi* to osvetljuje dovolj očetovsko skrb deželne vlade za tretjino prebivalstva štajerske dežele. Kričeče krivice, ki jih trpi osobito naš meščan in tržan v slovenskoštajerskih .nemških" mestih in trgih pod patronanro deželne vlade, so glavna ovira, da slovensko meščanstvo ne napreduje, /a slovenskega meščana se ne zmeni nikdo saj tudi nima noheuega zastopnika in /zagovornika v deželnem zboru. In kako se skrbi za komunikacijo, za železnice iu reste v slovenskem deln dežele? Molčimo! I'a saj ue pridemo do konca, če bi hoteli našteti vse krivice. ki so si' nam že zgodile, se gode in se se bodo godile, dokler bo slovenski narod tako slabo zastopan v deželnem zboru. Od 72 poslancev jih je sloveuskih komaj I«), dočim nam gre po številu prebivalstva ali če smo pravični 27. Zahteve ene sedmine poslancev so seveda bob v steno: nemška večina se ne zmeni za zahteve dese-torice poslancev. Te sila neugodne razmere nam razjedajo telo. razkopavajo slovensko zemljo, slovenski narod. Meja se potiska čedalje bolj na jug. nemštvo in ueinčnrstvo „cvete" v srcu slovenskoštajerske zemlje. In tako pojde naprej, če si ne priborimo kar najhitreje primernega števila zastopnikov v deželnem zbora, a to bo mogoče le potom demokratično izvedene volilne reforme s popolno izpremembo \olilnih okrajev. Kateri sistem bo za deželno-zborske volitve najprikladnejši. najpra- vičmjši. to pokaže bližnja liodočuost. A te izjavimo že danes, da se ne strinjamo z nobenim predlogom volilne reforme, ki nam ne zagotovi primernega zastopstva, primernega našemu številn. torej eno tretjino vseh mandatov: ne strinjamo se s tem predlogom, ki ne jamči slovenskemu meščanstvu primernega števila poslancev. A pozabiti ne smemo, da bomo imeli v Gradcu težavnejše stališče kot smo ga imeli na Dunaju. Naša deselorica se Im> borila osamljena za pravice svojega naroda. Zato pa mora stati za njo trdna, zavedna, neomahljiva četa. Treba bo biti boj. hnd boj, ki ga bomo morali biti sami — a za boj bo treba vzgojiti narod, ga buditi, učiti. V slednji kot naš*> domovine mora prodreti zavest, da morajo nehati te uezuosne razmere Iz slednjega slovenskega sela se mora razlegati klic tje do Gradca: Mi hočemo. V naših društvih naj se pridno pončnje o deželno.borskih volitvah, o njih namenu in |»omenu za slovenski narod Volilua reforma bodi predmet |H)Iitičnim zborovanjem. Zahteva volilne reforme mora preiti narodu v meso in kri. da bo stal oh času. ko se bodo borili uaši poslanci v deželnem zboru za naše pravice trdno pred alternativo: ali se spri.aznite z našimi zahtevami. ali pa storimo potrebne korake da se čiiu prej udejstvi še živi bojni klic: »Proč »hI Gradca". Od slehernega uaših poslancev pa bomo zahtevali z Jurčičem: .Trd bodi. neizprosen, mož jeklen, ked; r braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu". Nova doba na Hrvaškem.* Pregovor: Vsaka sila do vreiuena! — je plod trpkih izkušenj zatiranega naroda, a najbolj jasno se je pokazala njegova resnica pri nas lani 1 maja. Madjaronska naših.a vlada, ki se je zadnje čase razvila v popolno tiranijo, je prišla :i. maja preti narodno s«»dišče. ki jo je soglasno obsodilo k smrti. Takrat je narod zopet enkrat po dolgem času pokazal nekaj saiuosfalne volje Temu dejstvu se moramo tem bolj diviti in čuditi, ker se je izkazalo vkljnb najjadnejšemu tiranskemu nasilju. vkljob samovolj nem n oviranja volilnega reda. Ni čudež, da se je narodna navdušenost pojavila z naravnost vulkansko silo: narod je začutil, da pokajo suženjske verige. Ko se je poleglo prvo navdušenje, srno se vprašali: A kaj sedaj? Vsem nam je bilo jasno, da je s padlim madžaronskim režimom odstranjena le težka zapreka narodnemn deln. a da se mora pravo delo sedaj še le začeti. Zato je polrebuo. da vemo in da nam je poginoma jasno, kako u..»ra biti to naše delo in zato moramo imeti jasen vpogled v potrebe naroda iu domoviue A kakšne razmere s.- uam kažejo V našem narodu, kje hočemo začeti naše deloV Kamor pogledaš, saiuo globlje tu ruševine v ustavi. povsodi sledovi najhujše korupcije Kazumništvo - l>r..«un- Ne«« «lul>a u lir«at»kuj i hrv i.aprrdaa »Mladina lidala hr% aa|>r<- te takrorje nvidevamo. nas to še n*- sme ponižati ali potreti, ampak na* mora siliti. ip»<«rikt p»dr>6je. Gospodarska moč vsakega naroda je temelj njegove narodne moči. je trdua podlag« vsakega narodnega napredka Izvir naše ekonomske moči je bil prej v zadrugi Zadruga je za ni.injše poljedelske narode jako dobra in primerna socijalna uredba, ki je tudi pri nas popoluoma odgovarjala svoji nalogi. Princip, ki vlada v njej je ta. da se to. kar se skupno pridobi, tudi skupno porabi. Priznavamo pa. da je tudi zadruga morala pasti pod novimi nazori, kakor se je to zgodilo z mnogimi drugimi starimi natrijarhalnimi uredbami A ta proces propadanja starih institucij je bil pri nas popolnoma nenaraven: stare uredbe se morajo numreč zameniti z novimi, katere morajo biti vsaj tako dobre, če ne boljše, sicer pomeni ta proces le nazadovanje Ta slučaj se je pri propadanju zadruge žalib* zgodil tudi pri nas. Zadruga je imela večji kos zemlje, ki jo vsled marljivega obdelovanja obilno rodila in popolnoma zadoščala članom zadruge Ako so si razdelili člani zadruge to zemljo, je prišlo na vsakega (to velja posebno za zapadno Hrvaško! tako inalo zemlje, da večkrat niti z modernim racijonel-nini obdelovanjem ni dobil toliko, da bi lahko izpolnjeval svoje državljanske dolžnosti iu ustregel vsem svojim potrebam. Večina našega naroda pa gospodari na tako primitivcu način, da mu gospodarstvo ne da niti daleko toliko, kolikor zahteva od njega država A kje so še njegove potrebe? Drugačne so razmere v Slavoniji. Tam je pri razdeljevanju zemlje vsled boljših agrarnih razmer prišel na | enega člana zadrug večji del zemlje. A on ga neka i vsled prirojene nemarnosti in lenobe, nekaj pa tudi vsled primitivnega načina v gospodarstvu sam tli mogel obdelati \k<> dodamo temu še naklonjeno«! k pijančevanju in nesposobnost /;i uspešno tekmovanje z gospodarsko bolj racijonelnim. trdnejšim tujim elementom, ni čudo. da je naš avtohtonski element začel hitro nazadovati in da se je na njegovih pustih poljih naselil marljivi tujec Posledica tega gospodarskega propadanja je bila velika množica proleta-rijata iu ujegov beg v tnji svet Tak narod j«* lahko vladati in to je stari režim tudi hotel. Z vso strogostjo je iztirjul vse davke in doklade o pravem času. ker je bilo potrebno, da s tem oslabi narod, a sebe obdrži i na krmilit. Zato obdolžnjeuio tuadžaroiic. da so naravnost nalašč pospeševali propadanje naroda, da niso ublažili njegove bede z zmanjšanjem davkov iu povzdigo gmotnega stanja in da -»o protežirali tnje elemente. Tnji elementi so se pri nas že tako vkoreninili. da dober del naše zemlje ni več naša last. Okoli 1 , milijona Nemcev in Madžarov je naseljenih na naših tleh in že dvigajo oholo svoje glave proti narodnemu značaju te zemlje in kažejo javno svoje irredentovske namene. Prodirajoče nemško cesarstvo, ki je ž« narodno osigurauo. dviga motiko in lopato na nekaj milijonov Poljakov, ki so tam že od pamtiveka in na svojih tleh. Ali naj tndi mi. stiskani ml vseh stranij. mimo pustimo madžarskemu in nemškemu doseljeniku. da se tukaj nemoteno širi na kvar našemu narodu. Princip samoobrambe j« večji in silnejši od ljubozui do bližnjega. Zato moramo z vsemi silami odbijati prodiranje Nemcev iu Madžarov v naše kraje in skrbeti za gospodarski napredek iu prosvelo našega naroda, ker sicer lie Imi Slavonija kmalu več naša Svetovno-političDi pregled. Domate dežele. I>elavni program državnega zbora je tako velik, da bi zadostoval lahko za celo leto ne samo za ono malo dnij. ki so mu še prisojeui. Razveu kar smo že zadnjič omenili, pride še na dnevni red predlog vlade, da se ji dovoli 20 milijonov za draginjsk«- doklade drž. uradnikom, obrtni red in zakon o vo-jaških taksah, zakon o krošnjarstvu. predlog o lokalnih železuicali. pogodba / l.lovdom iu paroplovniiu društvom .Dalmacija", zakon o podpiranju uioi n a rice itd Konečno |>a še nujni predlog o prosti kolportaži m zakon « le krutih Gosposka zbornica se hode bavila z obrtnim redom. Odsek, katerega poročilo je že gotovo, predlaga premene in muogokrat zelo važne premene pri paragrafih. I/, gosposke zbornice pojde premen jen obrtlli red zopet v poslansko zbornico, da ga zopet vzame v pretres in premene eventualno sprejme ('eSko-nemska sprava je zopet na dnevnem redil: govori se. da se na iz-recno željo cesarja snidejo posebne konference, na katerih se ima konečno sklenili mir med obema narodoma na Češkem Z ozimni na to. je bil tndi predložen cesarjev obisk Prage na poznejšo dobo. v nad i. da se ta sprava konečno posreči V Nižje avstrijskem dež. zboru je slavil posl. Bachlc predlog, naj se vlado pozove, naj prepusti dunajski občini vse svoje dohodki*, katere jej daje na mestnem ozemlju dunajskem viitninski davek ter vtemeljnje svoj predlog s tem. da so mestu narasla ogromna bremena vsled novega domovinskega zakona. katerih bi občina drugače ne mogla nosili Reterent proračunskega odseka avstrijske delegacije bo predlagal v plenarni seji delegacije, naj se ne vzamejo na znanje pogodbe o doda v kali za armado, katere je vojna uprava sklenila v soglasju z vladama obeh državnih |»olovic. ker so te pogrnil"-avstrijskim interesom samo na škodo. Ogrska delegacija pa ne bode sprejela v plenumti vojnega proračuna, dokler se vprašanje o dodavkah ne sprejme . in odobri tako. kakor ogrska vlada to I želi. t. j. na korist Ogrske m ua škodo Avstrije. Vnanje države. Rusij«. V Petrogradu je nek neznanec ustrelil mestnega glavarja v i • erkvi iustituta za eksperimentalno ine-I dicino. Tndi drugod po deželi se vrše atentati n:i razne uradnike Državni proračun za HM»7. 1. izkazuje splošno veliko večjo potrebščino nego lanski. Za narodno p ros ve t o je vlada predlagala pa samo Hivi tisoč rubljev več nego v preteklem letn. Srbija. \ lad.i je konečno sklenila pogodlio t orožarno v 4'rcuzotu. po kateri je la obvezana še tekom leta IfMtT. zgotoviti m oddati večino naročenih 7i> novih baterij. Kksportua banka je sklenila pogodbo z upravo angleške .Toda on je ogrski plemenitaš ter ostane ogrski plemenita* pri vseh okolnostih. in tako plava * med Dunajem in Požnnom." .Tudi jaz sem vašega muenja. No oprostite mi baron . . rVi me vprašate po kaj da sem prišel? Glejte! Bodite vi Arhimed novega sistema, vodja nase stranke. Vi ste bogat, zgovoren, neodvisen rodoljub. pridobite lahko vse nižje plemstvo. ki je sito plemenitaških muh . Nekaj časa umolkneta oba. Polkovnik je opazoval resno Jankoviča. a ta je gledal mirno pred se. Nenadoma dvigne oči in jih upre v polkovnika. r Baron, na čegav nasvet prihajate? Kaj ras je napotilo, da pridete k meni? Ali ni pri nas na prodaj dovolj Arhimedov, a morda znate, da sem jaz na prodaj?* -Nikarte tako. magniflce! Sočustvo do Belizara me je dovedlo semkaj." -Ah! SočuTstvo!" .Da. rešiti hočem mladeniča iz nevarnosti, iz pogube. Toda k vratom ječe moram najti kljvč. Ta ključ je ▼ vašem žepu Menda razumete to logično zvezo. Podkupovat vas nisem prišel. Kdo se proda enemu, tega lahko t idi drugi prekupi. Tak človek ni za državnika. Prišel sem. ker zuam. da ste pameten rodoljub, ki želi svoji domovini dobro." .A kdo vas je poslal?" n Ljudje, ki vas poznajo iu vas že dolgo ne puščajo izpred očij." .Ljudje? Oprostite, to je širok pojm." .To je. ti ljudje niso tukaj, a vsekakor so mogočnejši kakor tukajšnji." .A če odbijeiu ponudbo?" .Pa ne morem pri najboljši volji rešiti Belizara." .Baron, je to edini pogoj Beli-zarove rešitve?" .2-le eden je", reče polkovnik in naglo vstane. .Torej dva. In to je alternativa?* .Menda." .Govorite iskreno in odgovorim vam Judi na prvo." rDobro. Vi veste, da sem oče. Bog mi je dal edino hčer. katero ljubim nad vse. Ka/.uiuite me dobro Iz mojih ust ne govori sebičnost. Mi vojaki nimamo doinovja. nimamo premoženja. mi hlodiino. kamor nas pahne usoda. Imamo pa rodbino, ki nas veže z ost tlim človeštvom, rodbini posvečamo celo svoje srce. Da ste ožeujeni. vedeli bi. kaj se pravi ljubiti svojega otroka. Rad priznam, da sem radi tega včasi preslab. Mojo Amalijo je prev- j zela strast, ki ji prinese srečo ali ne- | srečo Amalija ljubi Belizara strastno, ognjevito. Jaz tega nisem zakrivil, a želeti moram, da postane moj otrok arečeu. Amalija ni bogata, ne lepa. toda pridna iu pametna, ima več razuma in srca. kakor ga kaže svetu. Več nočem govoriti. Oprostite, pomislite. da govori oče. In Klcfeid velja veliko na Dunaju. Klefeldovemu zetu se lahko veliko, veliko oprosti." •lankovič. je poslušal te besede zelo pazljivo, preial je na vsako besedico. na vsako črko, da pretehta po glasu iskrenost polkovnikovega pripovedovanja." .Gospod baron", odvrne resno, .to bi bil torej dingi pogoj?" .Da." .Na prvega vam lahko jasno odgovorim. ker je ležeč na moji volji, toda o drugem, moja beseda, sedaj še ne morem, .laz smatram ženitev za sporazum dveh src in soglašanjc volje dveh. Belizar pa iiua svojo voljo" ..Ki xe uklanja vaši." .Glede ljubezni je nepremagljiva." .Vi me torej kratkoinaloodbijate?" vpraša resno Kleteld. .Nikakor ne. Toda vaši pogoji so preveč kategorični, prenagli. Prosim sedite za en trenutek. Priznati vam moram, da nisem politik, da živim daleč proč od društva. Bi vam li mogel kaj obljubiti, če nisem gotov uspeha? Če se oprimem katerega dela, inoram premagati, ker nočem biti premagan iu svetu v zasmeh. Pustite mi nekaj časa. ^>el bora v društvo, da proučim razpoloženje, ljudi, njih slabosti; če se prepričam, da si pridobim stalno, trdno mesto, potem vam rečem: Tnkaj sera!" Polkovniku se razjasni obraz (Dftljp prihodnjič.* vojne oblasti v Egiptu. zaradi doda-vanja klavne živine za angle/ke posadke v Egiptu. — Vlad« dementuje kot izmišljene vse govorice »> zarotah proti kraljevi rodbini. Nemčija. Koalicija 'svoliodomi-čelnih in naprednih -t ran k proti katoliškemu centrumu l»ode imela pri bodočih državnozborskih volitvah malo uspeha. Vlada je /. nepremišljenim razpustom drftavnega zbora in s lako nepričakovano napovedano vojsko proti tej mogočni stranki •■••ntrumu bolj koristila kakor pa škodovala. Vsi vedo. da j«a renti umi vlado ua skrivnem podpiral v vseh njenih podjetjih in bil /mto tudi MiinlKOVoren za vse uje neuspehe v domači in vuanji politiki. Z razpustom državnega zbora in z očito napovedano vojsko proti rent rumu je pa vlada to stranko odvezala od te velike soodgovornosti ter ji še vrhu tega dala uekak mučeniški uimbus. Posledice tega postopanja se bodo pri volitvah pokazale, centrum nastopi kot strogo opozicijonalua stranka, kot bo-ritelj za nstavue pravice proti osebnemu režimu. kar mu bode samo koristilo. Zgubi pač morda par mandatov, te pa pridobe 1'oljaki: tako bo udarec, ki mu ga je RlHow namenil, popolnoma paralizovan. Dopisi. BlnlfSka. i Neka j i/ vinorejske šole v Mariboru • Zadnji članek v -Domovini" priobčen o gori navedeni .mučilnici". kamor se veliko slovenskih kmetskih sinov zabrede. je bil pač premih sodba ondoluiui zagrizenceui. Imel sem priliko biti priča ondot-nemil barbarskemu početju s Slovenci od strani ravnatelja Zweiflerja. uči-teljev in demonstratorjev, (izvzemši enega. t. j. g Blaževičl. Ravnatelju. sinu slovenskih stari-3ev. (mati še nemški ue znal. smrdi vse. kar je slovenskega. Ako je slišal katerega izmed nčencev. da je samo par slovenskih besed izpregovoril s svojim drugom. mu je pretil z vsemi mogočimi kaznimi, samo s peklom še ue Rilo je neke sobote z večer, ko učenci spravljajoč se k počitku ogorčeni ua vso s pruskim duhom prepoteno učiteljski* in demonstratorsko zalego. zapojo peseiu: .Hej Slovenci", iu še so se glasili zadnji zvoki: -črna zemlja naj pogrezne. koj odpada", pri-grmijo adjunkt. Knauer. Zvveifler. ter en demoustrator. zagrizen Nemec. Kuri . s palicami v rokah, visoko jih vihteč. ter z glasom, kakor bi je bili tttror teutonicns obsedel, zarohne: \Ver hat gesnngenV Mi pa vedoč. da bodemo tako izdani. stopimo mirno pred uje ter poveui*• svuju imena. To je pa naše Prusaki tako razkačilo. du je Knauer v tevtonski jezici tako zavpit, kakor podgana. ce se za rep vlovi: — Jhr impeiliuenten nindischen Hegeln. talls uocli einmal so eiwas vorkommet. so \\erdet lin ohue Panlou cntlas.sen wer-den!" Za nameček je pa dobil še vsak pai ..Hausarestov". in v odpnstnico ibuaaauje- »primeru«": dočiiu se je uiiuio Neiueev. kateri so večkrat za-krožili .Die NVacht aiu Khein" šlo z zumnšenimi ušesi in s smehljajem nn ustnih Ali je tukaj kaj boljše kakor na 1'rnskem. kjer uboge Poljake tnnčij« s svojo nemščino. \ s.de pridejo slovenski mladeniči. da si pridobijo zuanja za polje; •ielstvo Tii pa. mesto da bi |ih spod- Imjali k nauku ler jim več časa dali za teoretičen pouk. isaj m mogoče, da bi se v tistih malu lirah, ki so odmerjene za teorijo, naučilo toliko, kolikor se zahteval, priganjal«, da silijo jili s svoju spakedraii" nemščino, tei um ua khdajo dela. kakor najzadnjim bla|.....m Da govorim resnico. povem, da j prihajajo iz mariborske šole ukor« sami omahljivci. Kdor ui imel že poprej dovelj znanja v nemščini . Odbor Čitalnična križnica v celjskem .Naroduem domu" (dohod skozi čitalnično dvorano. 1 nadstropje I je odprta vsako nedeljo od 9. II. ure Opozarjamo, da izposojuje knjižnica razne leposlovne in tudi znanstvene knjige popolnoma brezplačno. Slovenci iz Celja in okolice, poslužite se te dobrote! — Silvestrov večer v celjski .Čitalnici" Hadi neljut** pomote je izostala v zadnji številki druga polovica našega poročila o tem večeru, ki tero zalo danes priobčujeiuo. Proti polnoči je ogovoril predseJuik -Cital niče" g. dr. Josip Sernec. navzoče člane iu goste SI a v u a gos p oda: Ijeto lilo*, m mirilo izteklo /.i Slovaustvo. Prelivala se je slovanska kn ua Ruskem, na iialkauu. grozen je l.il pritisk na Prusko-Poljskem in tudi nam v Avstriji se ui godilo muogo bolje Zlasti mi Slovenci trpimo rnuogo od pritiska svojih nasprotnikov, vidimo, kako postopajo proti nam organizirani, složni, in z veliko narodno discipliu«. in čutimo nn samem sebi. kako uam škoduje ujihovo urejeno postopanje Želim teti a j v prvi vrsti vsemu Slovenstvu enako služnost. euak« d«bt" organizacijo in disciplino od najvišjih krogov do zadnjega slovenskega de lavca. želim, da bi letos na večjih krajih početi poskusi organizacije imeh dober uspeh, želim, da bi vsi sloveuski stanovi iu t.se slovenske stranke delale le za eu numeu. — ua duševni in gmotni napredek našega naroda, želim, la bi privrženci ene slovenske stranke ne črtili ali zasledovali drugih, ampak se podpirali v glavnem narodnem delu in uikoiiiur ne jemali z gi denjem ali zasmehovanjem veselja n* koristnem naroduem sodelovanju, naj si straukc ločeno marširaio naj sc pa združeno bojujejo, kakor pravijo strategi \ tem smislu želim vsem narod u nn bonicljeiu iu vsaketuu Slovencu posebej dobre uspele- in zlasti vsem navzočim cenjenim drustveiiim članom in milim gostom srečno Novo leto' Sledilo je živahno pritrjevanje iu vsestransko medsebojuo čestitanje m Voščen je veselega Novega b-ta «l pol uoči nas je iznenadila krasua alego rija v iiihalu nre. ki je kazala ravuo dvanajst, je sedela mična deklica, ale gorično mlado leto m nas pozdravljalo' Ko so se še izžrebali dobitki srecolova. za katerega so vstrajuo m pridno pr» dajale srečke gosptidične dr Seruečeva Kupljenova in dr Hergmauova, se je še |mi/.;tbavnl starejši svet pri čaši vina. so še izvršili saiuci svojo slovesuopu šego ob uavzočnost! meter i prosinca 190 7 ob pol 4 uri popoldne v gostilni gosp Antona Plaskana Spored: I. Pozdrav predsednika -j. Prečitanje pravil. \ Poročilo društvenega delovanja. 4 Vpisovanje novih udov .">. Volitev novega odbora Po zhorovauju prosta zabava. Na muo-gnbrojen obisk vljudno vabi odbor. Itraslovče. Veselica, katero srno priredili na dan sv. Štefana na Polzeli je vkljub neugodnemu vremenu jako povoljno uspela v gmotnem kakor tudi moralnem ožim. K temu pa je veliko pripomoglo .Pevsko društvo" iu .tam-bnraški zbor" Hraslovče s svojim lepim konceiiom. Pevske in tambnraške točke so si* izvajale pod spretnim vodstvom g. .los. Kojuik-a tako dovršeno in hvalevredno. da zaslužijo vsestransko priznanje. Bodi prisrčna hvala obema drnštvima za prijazno sodelovanje Tndi srečolov je izvrstno us|iel. zakar bodi vsem. posebno l>ras|ovškim irospicam iskrena hvala. XIII. Izkaz darov za |Migorelee v Kadmirju v Savinjski dolini. 202. (ilasom iiazu mila c. kr. ekspozi ture v Mozirju od 15. decembra 190ii št. 7853 je c. kr. ministrsivo notranjih zadev s|Hirazumno s c. kr. tiuančniiii ministrstvom |iodelilo radmirskim po-gorelcem :iooo K. 20:t. Po poročilu zgorej«;njega urada od 27. decembra llHHi št. min»| pa posnamemo, da je deželni odbor štajerski |iodaril pogo-relcem 1000 K. Razdelitev teh svot in že poprej nabranega denarji* se hode v kratkem vršila. Dosedaj je vsega nabranega denarja »ii»77'i»2 K Srčna hvala vsem dobrotnikom! Odbor za pogorelre v Kadmirju Jo«lp Tertek. Gregor llapelnlk. nadučitelj. župnik. Ignacij Strineckl. učitelj. Na občnem zboru •.fltalnlre" v Slov. Gradcu dne 28. grudna 190« je oil izvoljen sledeči odbor: J. Stanič, načelnik. Fr Pečnik. namestnik. A. Berk. tajnik. Vladko Ferjan. blagajnik. Jak. Vrečko, knjižničar. Ivan Kac. gospodar. Kari Barle. Mat. Šmid. Hinko Vmnč. odborniki. — Slovenj Urader. Tukajšnja podružnica sv. Cirilu in Metoda ima svoj občni zbor v nedeljo, dne H. t. in. ob pol 4. uri popoldne v i rostorili .Narodnega doma". Spored: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo »dborovo. 8. Volitev novega tira. zjutraj je trčil \ ta pouesreceui nek osebni vlak. nekolike voz je bilo razbitih V Budimpešti so morali ustaviti promet cestne elek trične železnice, tako iu
  • i' |Mi«ijilnin. u..| tem slnžlio pioruiorifnega okrajnega tajnika z letno plato 12(10 K in eventualnimi nagradami. ProaMei. zmožni obeli deželnih jezikov v lieaedi in pisavi. imajo vložiti svoje 7. ilokazili svojih s|>osobiiostij opremljene prošnje najdalje. d* SS. Januarja 1907 pri podpisanem okrajnem odbora. — slutijo v Zvezni trgovini V Celju, 1» nastopiti takoj po in.....ovanjn. Prednost imajo prosilei. ki so v enaki ali slirni slnžbi že bili namedl-eni. Olpijii ofer muz*!, dat 2. jamrji »07. Dp. Ivan OvnuUc, načelnik. oooooooooooooooeeoooi i TMoh čij SMBmJaiini »ta iivrstne kakovotti in dišita ■ izborno vsakemu poznavaicu.JB OOOOeO-KMK) Kot zamaknem- me rro. Ko sušim perilo. Taeega pač ne dobd, da bi z mojim se meril". Lukenj, madeJev tu ni! Kdor kaj taceqa žeN, z Jelenom kttjri Sch/chtovo naj milo! (»72) so ptiporofa Častiti duhovščini. slavnemu uCiteljstva. pisateljem in p.n. »ldiastva /a v-akovrsiifi izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker in okraski U-r opremljena z motornim. otir. Zvezna tiskarna je Utfat ciW.rua z najmodernejšimi Črkami in okraski U-r el»':tr!i*ni:n obratom. lahko irvrJoje n.tjveCja dela v vsaki miuozuii. » 'aiojti iu uui v ve.' barv j h i/delaae kia«e diplom«* l»alje: oradue tiskovine, kuverte, ra.uue. pismene papirje, c-aike. etikete. i»«lct«-. Ca-»pU\ knjige, hrvtarice. cirkularje. reklamne liste, lepake, opomin*. vabila, potiouire.spovedae li-tke. molitvenike. mrtvaška naznanila. razglednice hra-niln- ir aJrutne knjitn *. poroCna naznanila, napise iu slavoloke itd.; sploh izvišoj- v kratkem " i«u v«e t tiskarsko stroko »padajoče stvari okuHCin-lvn »e pripor.*a /a v«zavo kujte v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojiluice. hrani'nt. e iti dni^e zav.ide %e Utleljajejo hranilne kajiiice vezane v celo ali pol platno z /l.tim aii 'raim tisk>m p«. Zvezna knjigoveznica. Martin Medved novi barvar v Šoštanju se pripc»t oča in iiitx.nan.ja slavnemu občinstvu, da vsprejme za barvanje vsake vrste moških in ženskih oblek, ne da bi bilo treba iste razparati, preproge, namiznike. i. t. d. od priprostega do najfinejšega bombaževega, suktienega. svilnatega in drugega blaga. Vsako delo „ izvrši se solidno^in točnojpo^nizki ceni. Poshusite in priporočite = izaelbe = Tudnope touarne hranil 0 Pragi Vili. Cenocnikzastonj VIZITKE priporoča Zvezna tiskarna ; Naznanilo. Ako želite kupiti ali prodati kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovišča, gostilne, kmetije, opekarne, zdravilišča itd. Itd. tukaj ali na deželi hitro iu diskretno, ako iščete posojila, tedaj se obrnite zaupno do izvrstnega renomiranega „Mednarodnega trgovskega kurirja". Sedež na Dunaju. Glavna zastopstva v Gradcu. Jakoaiinigasse 12. Fedjetje prve vrate. »trate rwlno. i ako otaeine. kulantm In »trakovnjaike. Zastopstvo po vseh avstro-ogrskih pokrajinah in v sosednjih državah. Glavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mndil tnkr.j. Ako želite, da Vas brezplačne obišče, da vidi predmet in govori z Vami. prosimo, da nas takoj obvestite w Stanje hranilnih vleg - —= 23 milijenei kron Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši t Prešernovih ulicah št. 3 •j na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 4. are popoldne, jih obrestuje po 4°'0 ter pripisuje nevzdigneue obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek od vložnih (»bresti plačuje hranilnim Iz svojega, ne da hi ga zaračuiiila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davftno močjo. Da jo varnost vlog popolna, »vedeti zlasti to, da vlagajo v te hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in va- Dename v lose se sprejemajo tudi po pošti In potom r. kr. poštne hranilnire. Posoja se ua zemljišča po 414°u na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° 0 izposojenega kapitula. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa teli dolžnik poplačati dok z obrestmi vred na priner v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6" . Izposojenega kapitala. l>oliniku je na prosto voljo dano. svoj doli: tudi poprej poplačati. f«sija it Mi ta mai« ia aa todaojtac listiat. JttžuoStajerska hranilnica V Celju naznanja. da j.' zniiaa obrestno mero od I. pro-- sine« ItOS pri zemljiških posojilih od pot na == Za občinska in korporacijska posojia v »krajih Hornjigrad. Sevniea. Šoštanj. Šmarje in Vransko )« ml |*t na štiri in pol odstotke. ,4) v, V1 olnv-toa mera bi hranilne vloge ostane kot .loacilaj 4"n. : Jlitputntiii dtriU a itirtt tam iti n: Jinjerjctfi SiValsi stroji konstrukcija usposobi jajo stroje do najvišje tvornosti ter m vsakoetur v uporaba. J- IrtMlaini pouk • iieanj« In Meh načinih M4«piw|a in nmetneee nnuj* = M Hlng.pJ.vl itVRlni .troji m na največjih H svetovnih razstavah odlikovani i največjimi priznanji. Sincr Ci. M«W0 MU SHatafk stnjrf A| l EIJE, KolodTontka ultra »lev. 8. c.«ji tj si Založnik c. kr. dri. gradnikov. za Ženine in uevaate. katerim nazltanjain. tla so ravlio dojile nove pošiljatve volnenega hlnga /a neve.tne in modernih štofov in karagamn za Ženine oldeke kakor tndi najnovejše v svilnatih robcih ter različnih vem-.v in šopkov Nadalje imaia vedno veliko zalogo odej lustni izdelek, platno za rjuhe, evilh za iimnire urade za pernice in glavnice, preproge in garniture za postelje in mize. Tofna in .trogo • solidna postrežba. * „Ppi Ljubljančanu" Celje Manufakturna in modna trgovina Ma debel« in drobno. : V hiii slovenske posojilnice Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike, Lastnik: Kontorjj lista »Domovina* Tisk -Zvezne tiskarn«'' v Celja Odgovoru urednik ii izdajatelj I.joderit FuUni.