ZDRAVSTVEI{A NEGA BOLNIKA PRI
KIRURŠKEM ZDRAVLJENJU RAKA NA MoDIH
Stane Grabljevec
Uvod
Pri malignih tumorjih mođ 
je 
transingvinalna orhidektomija osnovno zdravljenje.
Pogosto pa moramo opraviti še retroperitonealno limfadenektomijo. V prispevku je
opisema zdravstvena nega bolnika, ki 
je 
zdľavljen kirurško z enim od prej omenjenih
kiľurških posegov, in siceľ skupne poteze ter značilnosti zdravstvene nege pri
posamęznem kirurškem posegu.
1. obdobja zdľavstvene nege kiľurškega bolnĺka
Predoperativno obdobje sezačne z bolnikovo privolitvijo v operacijo, končapa se, ko
bolnika preložijo na operativno mizo. Aktivnosti mędicinske sestre/zdravstvenega
tehnika (v nadaljevanju MS/ZT) v tem obdobju so: negovalna anantneza, ugotovitev
aktualnih in potencialnih negovalnih problemov, načľtovanje zdravstvene nege
bolnika na osnovi bolnikovih individualnih potreb, psihoedukacijska priprava bolnika
in njegovih bliŽnjih ter fizična pripľava bolnika.
Medoperati:wto obdobje zajema čas od namestitve bolnika na operativno mizo do
premestitve bolnika v prebujevalnico. Aktivnosti MS/ZT v tem obdobju zajemajo
raznovrstne speciÍiěne postopke, ki ustvarjajo in vzdržujejo varno terapevtsko okolje
za bolnika in zdravstveno osebje.
Pooperati'ĺmo obdobje se začne s sprejemom bolnika v prebujevalnici in konča z
odpustom bolnika iz bolnišnice. Aktivnosti Ms/zT zajemajo številne dejavnosti:
opazovanje bolnikovih reakcij ( fizičnih in psihičnih 
) 
na operacij o, izkazovanje
podpore bolniku in podpornim osebam ter njihovo tovrsüro izobraževanje. Končni cilj
je, 
da v daĺlih razmerah pomagamo doseči čim boljše zdravstveno stanje.
16
Stane Grabljevec, višji medicinski tehniŁ Klinični center Ljubĺjana

2. Priprava bolnika na operativniposeg p9 procesu zdravstvene
nege v pľedopeľativnem obdobju
2.1. Ugotavljanje potľeb
Zajema:
I . Zbir anj e p otrebnih informacij :
. 
dotedanje međicinske điagnoze in terapije; zdravila (redna uporaba nekaterih
zđravil labko povečuje tveganost operacije' kot npr'zdravljenje z antikoagulanti, s
trankvilizanti, z đepresorji centralnega živěnega sistema ... 
);
. 
fizično stanje in fiziološki odzivi (zdravstveni problemi, ki povečujejo tveganost
operacije, so: kardiovaskulama obolenja, motnje hemostaze, infekcije dihal ali
laonične obstruktivne pljučne bolezrri, ledvična obolenja, sladkoma bolezen,
jetrna oboleąja, nevrološka obolenja., moĘe elektrolitskega, acido-bazičnega ali
tekočinskega stanja, slaba prehranjenost, debelost, pretirano uživanje alkohola,
kajenje);
. 
bolnikov psihosocialni položaj: njegovo čustveno stanje, komuniciranje,
ođzivanje na bolezen in bolnišnično okolje, sĺęđstva za obvlađovanje stresa
oziroma bolečine, bolnikova prepričanja in vrednote (vštevši veľska prepľičanja
in vęrske običaje), občutek za samospoštovanje in vređnotenje, notranje življenje
in občutęk za dobro počutje, kako 
je 
organizirana družbena podpora družine in
prijateljev, kakšne so stanovanjske raunere, dohodek, poklic, rekreacija oziroma
intęresne đej avnosti, bolnikove potrebe po komuniciranju...);
. 
prejšnji odzivi na morebitne bolezni, operativne posęgę' hospitalizacijo;
. 
bolnikovo razumevanje 
, 
zaalavanje in pńčakovanja glede na predviden
operativni poseg;
. 
rezultati diagnostičnih testov (ľezultati preiskav, rentgenski izvidi, laboratorijski
izvidi itn.; naloga MSIZT 
je, 
da se opravijo vse potrebne preiskave ter da so
izvidi zbĺani v popisu bolnikovega stanja).
Ustreme informacije lahko zbiramo na različne načine in iz številnih viĺov:
. 
lastna opazovaĺrja in meritve,
. 
bolnik /vaľovanec,
. 
bolnikovi prijatelji in sorodniki,
. 
druge informacije, ki se nanašajo na zdravstveno nego' dobljene npr. izprejšnjih
zapiskov o zdravstveni negi ali pa od drugih članov negovalne strokovne skupine.
Zbiranjepodatkov 
je 
sistematičen, stalen proces, ki mora biti dokumęntiran.
17

2. Razlaga zbranih podatkov.
3. Identifikacija bolnikovih aktualnih in potencialnih potreb po zdravstveni negi.
4. Razvľstitev prednostlrih aktivnosti zdravstvene nege.
5. Preverjanje ugotovljenihpotreb innjihove razwstitvepo pomembnosti, oboje
ugotavljamo skupaj z bolnikom.
2.2. Načrtovanje
Načrtovanje zdravstvene nęge v predoperativnem obdobju bi moralo zajemati tako
bolnika kot tudi podpome osebe (Kozier in sod.,l995).
Načrtovanje obsega:
l. odločaąje o rezultatih, ki 
jih 
želimo doseči skupaj z bolnikom in podpomimi
osębami.
2. odločanie o tistih nosfonkih zđravstvene neoe lłi iih hnlnilł łn nnánn*o 
^ooLo
potrebujejo gleđe na ugotovljene potrebe.
3. Pregled načrta zďravstvene nege, ki ga opravimo skupaj z bolnikom in s
podpomimi osebami in pogovor o načrtu.
4. Posredovanje naćrta zdravstvene nege preostalim članom negovalne in
- 
zdravstvene strokovne skupine terrazgovor.
Bistvene so naslednje odgovomosti MSIZT:
. 
zagotoviti primerno fizično pripravo, da bi preprečili aspiracijo, poškodbe,
infekcije in druge zaplete;
. 
zagotoviti mirno okolje in bolnikov duševni mir;
. 
ugotoviti in zadovoljiti učne potľebe botnika in podpornih oseb;
. 
varovati bolnikovo lastrino v času operacije (Kozier in sod. 1 995)'
Navajam nekatere cilje, ki 
jih 
skušamo doseči s pravilno zdravstveno nego in ki so
pomembni za vsako načrtovanje zdravstvene nege v predoperativnem obdobju:
' 
bolnik bo znal v glavnih besedah razloŽiti: predviden opeľativni poseg ter razloge
zanj, dodatno terapijo ter predviden čas hospitalizacije;
' 
bolnik bo razumel pređvidene postopke (npr.prevoz v prebujevďnico ďi enoto
intenzivne terapije) in terapevtske pripomočke (monitorji, infizije, terapija s
kisikom, epidwalni kateter...);
' 
bolnik bo razumel pomen predoperativnih pńprav (priprava kože, pľedoperativno
čiščenje čĺevesj a) in vaj (dihaln e vaje' vaje z nogami, obračanj e v postelji,
izkašlj evanj e, vstajanje);
18

. 
bolnik bo prikazal inajanje omenjenih vaj;
. 
bolnik bo inaziI svoja pričakovanja glede pooperatirme analgezije; razumel bo
aktivnosti glede obravnavanja bolečine;
. 
bolnik bo inazi| občutke glede operacije in pričakovanegaizida;
. 
bolniku bosta zagotovljena počitek in spanje;
. 
bolnikova tękočinska bilanca bo uravnotežena;
. 
bolnik bo obvarovan infekcije.
Standaľdni negovalni načrti in pľotokoli zdravstveno-negovalne oskbe bolnika so
lahko koristen pľipomoček za ĺaěrtovaĺĺje bolnikove oskrbe;vedno pa 
jih 
moramo
prilagoditi bolnikovim individualnim potrebam.
2.3. Izvajanje
Obsega:
l. Usklajevanje lnimajaĺyezdravstvene nege po načrtu, ki smo ga sprejeli skupaj z
bolnikom.
2. Prilagajanje načrta v primeru nepredvidenih zapletov med izvajanjem
zđravstvene nege oziroma v primeru nenačrtovanih, vendaľ potrebnih aktivnosti
zdravstvene nege.
2.3.1. Psihoedukacijska pripľava
Vsaka ločitev posamemika od njegovega vsakdanjega okolja, na katero 
je navajen, 
je
za posamezrika stresna. Ta stres 
je 
tem večji, čim bolj 
je 
novo okolje neznano in čim
bolj negativnaěustvaizzove.odhod v bolnišnico 
je 
tudi takšna ločitev od vsakdanjega
okolja, spremljajo 
jo negotovost, neugodni dražljaji in neugodna čustvena stanja.
Bolnikje prenehal opravljati vsakodnevnę aktivnosti na katereje bil navajen, ločenje
od družine, prijateljev in mancev, spremljajo ga neugođni bolezenski simptomi,
negotovost gleđe zdravljenja, neugodj e pn zanlavaĺju 
Ęljenja 
dructh in različne
oblike strahu pred bolnišničnimi postopki, vse to so razlogi za močan stres, ki ga
doživlja.
Razlogi za zasŁłbtjenost bolnikov po spľejemu v bolnišnico so različni. občutki
nemoči in izgubljenosti v bolnišničnem okolju; skbi glede posledic operacije (strah
pred infertilnostjo in manjšo spolno močjo, strah in negotovost glede nadaljnjega
ranne4a s soprogo ozkoma dekletom, strah pred spremenjeno telesno podobo;
velikokrat gre tudi zanapačne predstave); skbi glede družine;bojazen, da bo bivanje
19

v bolnišnici poslabšalo gmotne razmete družine; strah pred bolečimi
diagnostično-terapevtskimi posegi; strah pred operacijo_to so nekateri najpogostejši
raz|ogi, ki lahko pri bolniku izzovejo visoko stopnjo splošne anksioznosti.
Popolna ločitev bolnika od njegovegavsakodnevnega okoljain socialne vloge, kijoje
dotlej imel, zahtevavelike napore pri prilagajanju in povzroča emocionalno napetost,
to pa še dodatrro poglablja bolnikovo anksiomost. Novo okolje, ki obdaja bolnika v
bolnišnici, s speciÍičnimi hieraľhičnimi odnosi, ki uvrščajo bolnika na nizko mesto'
spremeni prej samostojno in samozavestno osebo v človeka, ki 
je popolnoma odvisen
od zdravstvenih delavcev, pogosto celo pri najpreprostejših opravilih (umivanje,
oblačenje ..').Tanagla sprememba družbgnę vloge posamenikaizzove velike težave
pri prilagajanju.
Tudi odnos zdravstvenih delavcev do bolnika 
je 
pogosto vnok za bolnikove
fiĺ.Lstraciie in nezadovolistvo .Šĺ;diię. s katerimi so hoteli llgnhvifi 
kateri 
.ridiki
'-_J-_ -
bolnišničnega okolja povzrďajo največje nezadovoljstvo pri bolnikih, so pokazale,
da se bolniki najbolj pritožujejo nad pomanjkanjem informacij, ki 
jih 
o svoji bolemi
dobijo od zdravstvenih delavcev. Neinformiranje ali slabo informiranje bolnikov o
tem, kaj se z njimi dogaja, teľ nęzadostno infoľmiranje bolnikov o pređvidenih
postopkih izzovepn bolnikih občutke izgubljenosti in strahu, da 
jim 
kaj prikrivajo.
Pojavi se tudi občutek manjvrednosti, ker bolniki lahko pomislijo, dajim zdravstveni
delavci ničesaĺ ne povedo, ker 
jih 
imajo za tako nepoučene o medicini, da 
jim 
nima
smisla karko I i r azlagati.
Prav tako se bolniki pogosto pritožujejo, da v bolnišnici nimajo česa početi, da so
popolnoma pasivni in da 
Ęijo 
zaradi dolgočasja in monotonije. Mĺlogi bolniki
menijo, da so bolnišnice popolnoma dehumanizirane ustanove, v katerih so
medosebni odnosi, še posebno odnosi med zdravstvenimi delavci in bolniki, preveč
hladni in zadňani.Ugotavljajo, da oseĘe v bolnišnicah na bolnika ne gleda kot na
cęlovito osebnost, temveč kot na "nosilca bolezĺli'', ki jo je potrebno čimpĺej
odshaniti ali v kaĺ najlaajšem času ublažiti. Takšno mišljenje še đodatno podlaepi
tudi vedenje nękaterih zdravstvenih delavcev do bolnika. Včasih sę namreč celo
dogaja, da o bolniku sploh ne govorijo tako, đa bi omenjali njegovo ime, temveč ga
imenujejo le z njegovo diagnozo (Havelka,1982).
Bolnikovo anksioznost lahko ublažimo na več načinov'Najbolje je, 
da anksiozrost
začnemo blažíti ž:e pri spľejemu bolnika v bolnišnico.
20

Pri sprejemu v bolnišuico dobi bolnik prve vtise o novem okolju, v katerem bo nekaj
časabival. Žeponačiĺuspľejema labko sluti, kakšenbo nadaljnji odnos zdľavstvenih
delavcev do njega. Te slut4je lahko pri bolniku povečajo anksiomost, če so
zdľavstvęni delavci ob spľejemu do bolnika ęmocionalno hladni, preveč uľadni ter se
ne zanimajo zaĄ kot za. osebnost, temveč le ľutinsko opravljajo
administrativno-tehnične postopke glede sprejema bolnika na bolnišnični oddelek.
Eksperimentalne raziskave kažejo, da so najmanj anksiozni tisti bolniki, ki so bili ob
sprejemu v bolnišnico izčrpno obveščeni o vseh vidikih rutinskih postopkov; in ki so
bili semanjeni z bolnišničnim okoljem, z drugimi bolniki ter z osebjem
(Havelka,1982 
).
Na ananjšanje anksiozrosti pomembno vpliva bldi 
prvi 
pogovor z bolnikom. V
pogovoru se poleg splošnih informacij dotaknemo tudi sociopsiholoških vidikov
bolemi, s tem pa bolniku omogočimo, da inazi zaskrbljenost glede vseh vidikov
svoje bolezľri.
Informacijo o predvidenem operativnem posega bolniku posĺeduje zdravnik. Bolnik
pogosto vpraša MS/ZT kaj v zvezizoperacijo, a šele potem, ko 
je 
zdľavnik, ki 
je 
dobil
ođ bolnika soglasje za operacijo, źe zaplstil njegovo sobo. MS/ZTZ mora obvestiti
kirurga o tem, ali 
je 
bolnik prestrašen glede operacije in ali ima vprašanja, na katera
MSIZT ne more odgovoriti.
Bolnika in njegove podporne osebe tudi zanima,kdaj bo poseg izveden. če MS/ZT
tedaj še ne ve točno, kdaj bo poseg izveden, mora o tęm obvestiti bolnika in podporne
osebe, takoj ko bo čas opeľacije doloěen.
N'ĺ,SIZT mora pozorno prislubniti bolnikovim skbem ter se o njih pogovoriti z
bolnikom. Tipična vprašanja so: Kaj se bo dogajalo med operacijo? Kako se bom
počutil po operaciji? Kaj bo kirurg odkril? Kako dolgo bom ostal v bolnišnici?
V tem času moramo tudi razrešiti napačne predstave, ki 
jih 
morebiti ima bolnik. S
točnimi informacijami in z dajanjem vsestranske pođpore pomagamo bolniku
razrešiti skĺbi. MS/ZT nikakor ne sme odsloviti bolnika rekoč "saj bo vse dobro''.
Pri učenju bolnika mora MS/ZT upoštevati bolnikovo dojemanje sveta, njegove
wednotę in veľovanja (Brumfield in sod.,1996).
21

Splošno predoperativno učenje hospitaliziranega bolnika obsega:
Pr edop er ąt ivni p os t opki
Bolniku pojasnimo:
' 
zakaj so potrebni predopeľativni diagnostični testi (laboratorijski testi, rentgensko
slikanje, EKG).
' 
pľipravo črevesja;
. 
pľipravo kože;
o 
predoperativno medikacijo;
. 
morebiüro indiüdualno terapdo, ki 
jo je predpisal zdravnik;
' 
obiskpri anestezistu;
. 
potrebo po prenehanju uživanja tekočine in hĺane (čeje predvidena
limfadenektomiją bolnik ne uživa hĺane dan pred operacijo 
), 
drugače pa ne
uživa tekočine in hľane zaďnjih 6-8 ur pred operacijo;
' 
splošen umik dogodkov pred operacijo, med njo in po njej;
. 
potrebo po odstranitvi nakita, vseh zđravstvenih in kozmetičnih pripomočkov
(kontaktrre leče, očalą slušni apaľat, popolna ďi delna zobnaprotezą lasulja ..')
neposređno pređ operacij o.
Bolnika informiramo tuđi glede:
r 
časa izvedbe operacije,
. 
vstopa v operacijski blok ( " ťlltęr zabolnika '' 
),
. 
čakalnice za podporne osebe ( Kozier in sod.1995 
).
Pooperativni postopki
Bolniku pojasnimo:
. 
postopke v prebujevalnici;
' 
dihalne vaje, vaje znogałni, tehniko iz.kašljevanją obračanje v postelji, vstajanje
s postelje;
o 
obravnavo bolečine (merjenje jakosti 
bolečine, protibolečinska terapija in
metode);
. 
infuzijsko terapijo, terapijo s kisikom, merjenje vitalnih funkcij, nazogastrično
sondo, stalni uľinski kateter, oslabo rane ...
22

Ż.3.Ż.Fwićna pľipľava
Prehrana, tekočine
Ker anestetiki delujejo zaviralno na gastrointestinalni trakt in ker lahko bolnik med
splošno anestezijo bruha in aspirira izbruhano maso, 
je 
obiěajno potrebno, da 
je
bolnik zadnjih 6_8 ur pred operacijo tešč (pred retroperitonealno limfadenektomijo ne
uživa hĺane dan pred opeľacijo, pred orhidektomijo paje zadnji obrok ěistajuha za
večedo 
). 
Kirurški bolniki in podpome osebe se morajo zavedati pomena te omejitve.
Bolnik si lahko z vatiranimi paličicami vlaži usta, vendar ne sme poŽirati tekočine. Če
bolnik uŽije hľano ali tekočino v času, ko bi moral biti tešč, mora MS/ZT o tem
obvestiti kirurga.
Izločanje
če bolnik odvaja blato redno, uporabljamo za čiščenje črevesja pred orhidektomijo
odvajalne svečke oziroma odvajalni sirup, če bolnik ođvaja blato neredno,
elekholitsko raztopino Golitely pa uporabljamo pred retroperitonealno
limfadenektomijo.
Po retroperitonealni limfadenektomiji se peristaltika povTne šele po 24 đo 48 urah.
Osebna higiena
Bolniki se oprhajo zvečernapredoperativni dan ďi zjutraj na dan operacije.
Spanje in počitek
MslzT mora naĺediti vse, da zagotovi bolniku pľed operacijo primeren počitek in
spanje. Pogosto zdravnik predpiše uspavalo. Ustrezen počitek in spanje pomagata
bolniku pri premagovanju stresa.
Premedikacija
Pľemeđikacija bolnika pomiri ter olajša uvod v anestezijo. Zadnje čase se
premeđikacija opušča, a kadaľ 
je pľedpisana, jo 
mora MS/ZT aplicirati ob določenem
času. To 
je pomembno, ker tako dosežęmo želen kombiniran učinek z anestetikom.
Ża

Dr ago c enos ti in zdľays tv eni prip omočki
Če pođporne osebe ne morejo odnesti domov dragocenosti (npr.nakita in denarja),
moramo te stvari shľaniti v bolnišničnem tľezorju'
Vse zdravstvene pripomočke, proteze in kozmetične pripomočke morÍrmo odstraniti
pred operacijo: kontaktne leče, očďa, slušni aparat, umetne okončine, delno ali
popolno zobno protezo, umetno oko, lasuljo ...
Posebna nąvodilą
MS/ZT preveri, ali 
je 
zdravnik odredil kakšne posebne ukrepe, npr aplikacijo zdraviI
(inzulin,heparin ...) ali namestitev elastičnih nogavic ali povojev.
D-;--^,^ I-^:^
l , aPl uýu Nvaę
Kirwška priprava kože obsega odstranitev dlak (bolnika obrijemo že na bolniškem
oddelku na operativni dan, po moälosti čim kajši čas pred operacijo) in nanos
antimikrobnega sredstva. Namen kirurške pńprave kože 
je 
ananjšati tvegan1e za
pooperativno okužbo rane. Pred pripravo kože se mora MS/ZT prepričati, da sta
operativno območje in okolica čista. organizacija AORN ( Association of operating
Room Nurses 
) 
je predlagala, da naj bi čistočo zagotovili tako, da bi se bolnik na
bolniškem odđelku oprhal, tam bi umili tudi operativno območje iďali pa bi
operativno območje umili v operacijski sobi tik pred nanosom antimikrobnega
sredstva. MS/ZT tudi pozorno pregleđa kožo, o vsaki spremembi obvesti kirurga ter to
tudi dokumentira. Prav tako mora MslZT ugotoviti, ali 
je 
bolnik alergičen na katero
od raztopin, ki 
je 
bila upoľabljena v pripravi.
2.4. Evalvacija
Zajema:
1. oceno bolnikovega stanja in prevet'anje uspešnosti zdravstvene nege glede na
želene in pričakovan ę r ęanltate.
2. Merjenje učinkovitosti načrtovanih postopkov zđravstvene nege.
3. Nadaljnje ocenjevanje in ugotavljanje potreb ter načľtovnje, če niso bili doseženi
želeni rezultati.
4. Kritično analizo stopenj v omenjenem procesu in po potrebi prilagoditev novim
potrebam.
24

Načľt zdravstvene nege 
je 
uspešen in cilji so doseženi' če 
je 
bolniktelesno in duševno
pripravljen za operacijo.
3. Medoperativno obdobje
V medoperativnem obdobjuizvaja operacijska sestra številne postopke zdravstvene
nege, da bi zagotovila celosüro, varno in uspešno oskrbo bolnika med operacijo.
omenjene postopke in pričakovane izide 
je 
orgarizacija AoRN opredelila s
standaĺdi. Ti pa se ne nanašajo samo strogo na medoperativno obdobje, saj naj bi se
operacijska sestra vključila tudi v pľoces zdravstvenę nege na oddelku.
Stąndąľdi izidov, ki 
jih je predlagata organizacija A)RN in z njimi povezani postopki
(Kleinbeck. 1996):
Standard l: Bolnik bo poznal 
fiziološke 
in psihološke reakcije na operativni poseg.
Postopki zdravstvene nege :
. 
ugotovimo ovire pri komunikaciji,
. 
preveńmo' zakaÍeń operativni poseg 
je predviden bolnik,
. 
ugotovimo bolnikov pogled na operativni poseg,
. 
ugotovimo stopnjo bolnikovega marĺja,
. 
ugotovimo bolnikove kultume, verskę navade, filozofska stališča,
' 
ugotovimo bolnikovo pripravljenost zaućĄe,
. 
ugotovimo bolnikov psihosocialni status,
. 
bolnika poučimo o vsem potrebnem, primerno njegovi starosti in ugotovljenim
potrebam,
. 
ugotovimo stopnjo naučenega pri bolniku (bolnikov pnkazvaj, bolnik s svojimi
besedami obnovi pridobljeno manje ...),
. 
ugotovimo bolnikovo telesno stanje,
. 
bolniku opišemo in razložimo predvidene dogodke, postopke,
. 
razvijemo individualen načrt za zdravstveno nego,
. 
ugotovimo bolnikove obrambne mehanizme,
. 
preverimo bolnikovo identiteto,
. 
vključimo bolnikove svojce ali druge, za bolnika pomembne osebe, v
predoperativno učenj e.
25

Standard 2: Bolnik ne bo dobil infekcije.
Postopki zdravstvene nege:
. 
uporabljamo aseptično tehniko,
. 
ugotovimo bolnikovo dovzetnost za infekcijo,
. 
kategoriziramo kirurške rane,
' 
nadzorujemo stęrilno območje,
. 
pripravimo bolnikovo kožo za operacijo,
. 
opozarjamo na napake v nezi z aseptično tehniko in 
jih popravljamo,
' 
pozorni smo na znake in simptome infekcije pri bolniku,
. 
vaÍujemo bolnika pred okužbo,
. 
pri načrtovanju bolnikove oskrbe kar se da zrnanjšamo trajanje invazivnih
postopkov,
' 
upoštevamo običajna opozoľila,
. 
pazimo na higieno okolja,
' 
preverimo proÍilaktične ukrepe.
Stąndąrd 3: Bolnikovą integriteta kože bo ohranjena
Postopki zdravstvene nege:
. 
ugotovimo stanje bolnikove kože,
. 
ugotovimo dejavnike tvegĺlja,
. 
izvedemo preventivne ukrepe, da se kožane poškoduje,
' 
ovrednotimo bolnikovo reakcijo na namestitev.
Standard 4: Bolnik bo brez znakov in simptomov 
faičnih, 
električnih ąli kemičnih
poškodb in ne bo dobii poškodb ząradi nąmestitve ąli 
Ękov.
Postopki zdravstvene nege:
' 
izvajamo potrebna štetja,
. 
upoštevamo bolnikove zazĺLaYnę motrje,
. 
uporabljamo varne pripomočke,
' 
ugotovimo gibljivost bolnikovih okončin,
. 
upoštęvamo poškodbe, prejšnje operacije,
26

' 
ugotovimo, ali ima bolnik zunanje, notranje proteze ali implantate,
. 
ugotovimo, kakšno 
je 
stanje bolnikovega mišičja in okostja,
. 
ugotovimo, ali so navedęne alergije,
. 
ugotovimo morebitno navzočnost znakov ťtzične zlorabe,
. 
pri bolniku smo pozomi namake in simptome zlorabe snovi,
. 
nadzorujemo okolje,
. 
apliciľamo zdravila,
. 
namestimo elekhodo zaozemĘitev bolnika,
. 
opazujemo telesne spremembe pri bolniku,
. 
transpoľtfuamo bolnika v skladu z njegovimi potľebami,
. 
namestimo manšete,
. 
owednotimo bolnikove reakcije na postopke,
. 
pľed operacijo preverimo bolnikovo identiteto,
. 
varno uporabljamo pripomočke,
. 
ugotavljamo spremembe bolnikovega vedenją
' 
uporabljamo naprave za ugotavljanje in nadzor bolnikovega stanja,
. 
naľędimo negovalni načrt v sklađu z bolnikovimi potrebami in njegovimi
odločitvami,
. 
izvajarno specialna opravila glede na kirurški poseg,
' 
uporabljamo pripomočke za namestitev bolniką
. 
zapišemo vstavitev vsadkov,
. 
izvaj amo termoregulacijske ukĺepe.
Standąrd 5: Vzdrževano bo bolnikovo tekočinsko in elektľolitsko stanje.
Postopki zdľavstvene nege:
. 
poročamo o razhajĄih pri rezultatih diagnostičnih testov,
. 
nadzorujemo bolnikove vitalne funkcije,
. 
dajemo infuzijske in transfuzijske tekočine za nadomęščanje izgubljene telesne
tekočine,
. 
zapišemo bolnikovo tekočinsko stanje,
. 
skbimo za tekočinsko bilanco,
. 
owednotimo bolnikov odziv na tekočinsko terapijo.
2',7

Glede razdelitve dęl v prpdppeÍativni pľipravi bolnika na operacijo med MS/ZT na
kirurškem odđelku, anestęzijsko MS/ZT ter operacijsko MS/ZT so različnega mnenja
tudi tuji avtorji' Nekateri menijo, da 
je 
dovolj, če opravi pripravo le "ođdelčnď'
MslZT, veliko pa jih meni, da 
je 
zelo korisüro, če se vključita tudi operacijska in
anestezijska lliÁslzT' kaľ so potrdile tudi nokatere raziskave. Tudi sam menim, da bi
bilo idealno, če bi vse tri wste MS/ZT opravile dobro in natančno usklajeno pńpravo.
Ena od pomembnih prednosti za bolnika bi bila tudi ta, da tako ne bi prišel med
povsem nęponrane ljudi v operacijskih prostońh; seveđa pa mora pripravo opraviti
tista MS/ZT, ki bo potem navzoča tudi pri opeľaciji bolniką ki ga je 
obiskala pred
operacijo.
"Sestrskih'' vizit anestezijskih ter operacijskih MS/ZT v Kliničnem centru v Ljubljani
neizvajajo.Mislim, dastaglavnaruzlogazatovelikopomanjkanjeosebjaterđejstvo,
da 
je operativni program večinoma sestavljen zeloponlo'
4. Pooperativno obdobje
Anestezist in MS/ZT pripeljeta bolnika v pĺebujevalnico, 
Ęer 
ostane bolnik pribliäro
dvę uri. V tem času MS/ZT nenehno nadzoruje vse vitalne fimkcije, skbi za
tekočinsko bilanco, po potrebi in po zdravnikovem naročilu vzame vzorce krvi za
laboratorijske preiskave, ukrene vse potrebno za lajšaĺrje bolečine ...
4.1. Pooperativno obdobje pľi ľetľoperitonealni lĺmfadenektomiji
Bolnika iz prebujevalnice pľepeljemo na bolniški odđęlek v sobo intenzirme nege.
Naloge in opravila M$ĺZT v operativnem in prvem poopeľativnem dnevu prikazuje
pľotokol zdravstvenonegovalne oskrbe bolnika, ki pa ga moÍamo seveda prílagoditi
bolnikovim indiviđualnim potľebam.
28

Tabela 1: Pľotokol zdľavstvenonegovalne oskľbe bolnika po retroperitonealni
limfadenektomiji 
(operativni dan)
Bolnika spodbujamo in mu pomagamo,
Gibanie
Spodbujamo bolnika, da izvaja dihďne
vaje na eno uro. Pomoč pľi
izkašlievaniu.
Dihanje
Krvavitev, šok, zavest, motorika in
senzorika spodnjih okončin, videz rane,
neverbďna komunikacija 
(obrazna
mimika, drža te|esa, barva kože in
vidnih sluznic, znojenie ...)
Opazovanje bolnika
Krvni pritisk' prvo uro na L5 minut,
dvakĺat na pol uľe, dvakľat na eno uro'
potem na dve uri.
Srčni utrip: frekvenca, kvalitęta;
pogostost meńtev kot pri merjenju
krvnega pritiska.
Dihanje: frekvenca, globina; pogostost
meritev kot pri merjenju krvnega
pritiska in srčnega utripa.
Telesną temperaturą
Prva meritęv:
a) noľmoterĺrija: merimo na 4 ure,
b) hipotermija: dodatno pokrivanje,
dovajanje ogretih infuzijskih
tekočin, merimo na pol ure dokler sę
ne powne stanje normotermije,
c) hipertermija: ohlajanje bolnika,
medikamentozna teľapija po
zdravnikovem naročilu.,
Nasičeĺlost krvi s kisikom: stďno
meľienie z oksimetom.
Meľjenje vitalnĺh funkcĺj
. ogreta postelja, kisikova bomba,
>>ambu>>,
o obzima vožĺja' da bolniku ne
povzročamo nepotrebnih dodatnih
bolečin,
o 
nenehno opazovanje bolnika med
prevozom
Pľevoz bolnika iz pľebujevalnĺce na
bolnĺški oddelek 
(v sobo ĺntenzivne
nege)
Datum-
opeľativni dan
29

. 
spodbujamo bolnikovo inažanje
čustev,
r 
neverbalna komunikacija (glej
zgoraj),
o 
bolniku omogoěimo komunikacijo s
podpomimi osebami, če si bolnik to
źeli (obisk, uporaba brezžiěnega
telefona).
Komunikacija
o 
epiduralna analgezija po navodilih
anestezista (glej navodila
anestezijske službe za ukľepanje ob
zapletih)
o 
dodaüra medikamentozna terapija
pri VAS >3
o pomoč bolniku pri namestitvi v
najugodnej ši telesni položaj,
. 
zagotovimo miľno okolje,
o 
ustvarimo pozitivno komunikacijsko
razpoložĄe, ki bolniku omogoča,
dabrez bojazni ob vsakem tľenutku
potoži o bolečinah,
o 
merienie VAS na 2 uri.
Pľotĺbolečinska
terapija in ukľepĺ
medikamentozna
. 
męťenje urne diureze,
o pričvrstitev stalnega urinskega
katetra na stegno,
. 
spiÍanje stalnega urinskega kateEa,
če sumimo, da 
je 
le-ta zamašen (glej
zbiľko standaĺdov KC 
),
o 
slabimo za tekočinsko bilanco,
o preverimo lego nazogastrične sonde,
o 
medikamentozna terapija za
nnsnešiŕcrr ncricfqĺfilła řrprrpcia nn
naročilu zdravnika.
Łločanje
. 
nič per os'
o 
vlaženje usbre votline znavlažerimi
vatiĺanimi paličicami,
o 
infuzijske tekočine po naročilu
zđľavnika'
Vnos tekoěin
da se obrača v 
postelii 
na t-Zuri'
30

. 
skrbimo za urejenost bolnikove
postelje,
o poskrbimo za najboljše razmete v
okolju (temperatura, vlažnost,
prezračevanie 
...).
Fĺzično okolje
medikamentozna terapija 
Po
navođilih zdravnika,
odvzem krvnih vzorceY za
laboratoľijsko preiskavo po
navođilih zdravnika,
bolniku odstranimo z nog elastične
povoie 
oziroma elastične nogavice.
a
a
a
Međikamentozna teľapija in dľugi
ukrepi
Tabela 2: Protokol zdľavstvenonegovalne oskľbe bolnika po ľetľopeľitonealni
limfadenektomiji ( prvi pooperativni dan 
)
Glei operativni dan.
Vnos tekočĺn
. pomagamo bolniku pri jutranjem
vstajanju s postelje (sodeĘe tudi
fizioterapevt); pred tem bolniku na
noge namestimo elastične povoje oz.
elastične nogavice ter poslabimo za
dodatno medikamentozno
analgezijo,
o 
spodbujamo bolnika, da vsako uro
menja položaj v postelji,
o 
bolniku omogočimo vstajanje s
posĘe vsaj še enkrat v istem
dnevu.
Gibanje
Glei operativni dan.
Dĺhanie
Glei operativni dan.
Opazovanie bolnika
Merjenje krvnega pritiska, srčnega
utripa, telesne temperature, frekvence in
globine dihanja na 4 ure. Z oksimetrom
stalno merimo nasičenosti lffyi s
kisikom.
Merjenje vitalnĺh funkcĺj
r\oÍrrn
Pľvi 
pooperativni 
dan
31

Glei operativni dan. Fizĺčno okolie
Stopnjo pomoči prilagodimo
bolnikovim močęm. Spodbujamo
i-.--l--:1--.. ĺ- Y:_-_ 
---Y:: ^_-----L-:'---L|
uulurKł' r( Ullll vęU|l saĺlustu|ĺlusll.
Skľb za osebno higieno
Po naročilu zdravnika. Medikamentozna teľapija' odvzem
kľvi za laboľatoľijske 
pľeiskave
Glei operativni dan. Komunikacija
Glej operativni dan. Pľotibolečinska
teľapi'ia in ukrepi
medĺkamentozna
o oskrba stalnega urinskega katetra
(glej zbirko standarđov KC),
o 
odstľanitev nazogastrične sonde po
zdravnikovem navodilu,
. 
spfuanje stalnega urinskega katetra,
če sumimo, da 
je 
zamašen,
o 
skrbimo za tekočinsko bilanco,
o 
merienie diuľeze.
Izločanje
V naslednjih pooperativnih dnevih se intenzivnost ukrepov zdravstvene nege
postopno zrnanjšuje. Šive oziroma sponke odstranimo bolniku v osmem ali dęvętem
pooperatirmem dnevu, takľatje bolnik običajno tudi odpuščen iz bolnišnicę.
Bolnik šest tędnov ne sme đvigovati težjih predmetov, avto lahko spet vozi takrat, ko
ne čuti več bolečin in se mupovrnejo ľeakcijske sposobnosti. S spolnimi odnosi lahko
začne takoj, ko 
je 
fizično sposoben; bolnik ima po tej operaciji normalno erekcijo in
orgazem, vendar brez iz|iva semęna (če pa lahko opravijo samo selektivno
limfadenektomijo, 
je 
ejakulacija ohĺanjena pri več kot 75 % bolnikov (Ikalj'l990).
4.2. P ooper ltĺvno obdobj e pri tľansin gvinalni orhidektomij ĺ
S kirurškega stališča 
je 
transingvinalna orhidęktomija veliko bolj preprost poseg kot
pa retroperitonealna limfadenektomija. Vendaľ paMSlZT nikakoľ ne sme že vnaprej
določiti (ne)navzočnosti negovalnih problemov zgolj s tega stališča. Prav gotovo je
zĺlĺavstvena nega bolnika po transingvinalni orhidektomiji s somatske plati veliko
manj zahtevna (bolnik je 
iz pľebujevalnice pripeljan nazaj na bolniški oddelęk in ne v
sobo intenzivne nege; MSiZT na bolniškem oddelku 
je prvę rrre po operaciji pozoma
predvsem na morebitno krvavitev teľ na motoriko in senzoriko spodnjih okončin, ker
je 
uporabljena spinalna anestezija; bolnik 
je 
že drugi ali tľetji dan po operaciji
odpuščen iz bolnišnice), vendar pa so lahko negovalni problemi s psihosocialnega
stališča včasih celo večji kot pri retropeľitonealni limfadenektomiji, saj 
je 
od
32

postavitvę začętÍLemędicinske ďíagnozeminilo malo časa. Bolnik 
je zelo negotov in
prestľašen glede poteka zdľavljenja, pozľrejših ugotovitev med zdravljenjem ter
Ĺončnega ieruItita zđĺavljenja' Zaskbljen 
je glede fertilnę sposobnosti ter
nadaljnjega odnosa s parĺreiro, porušena 
je 
njegova telesna samopodoba "'
Veliko problemov povzroča bolnikova (ne)semanjenost z boleznijo in s potekom
zdľavljjnja ter morebitlre napačne pređstave glede bolemi in zdravljeąja.MS1ZT
mora ugótoviti negovalne p'ätt"-. s tega področja, rešujeta pa 
jih 
sama v okviru
svojih pristojnosti tęľ s pomočjo sodelavcęv v zđravstveni strokovni skupini'
SkleP
Če želimo bolnikom pri kirurškem zdravljenju raka na modih zagotoviti kar najboljšo
zđľavsfu€no nego, 
jih moramo obravnavati celosüro. V naši vsakđanji kliničĺi praksi
Še vse premalo ,uuedumo dejstva, da 
je človek fizično, duševno, socialno in tudi
duhovno bitje, zato 
je 
naša zđravswęnonegovalna 
oskĺba usmerjena največkĺat le k
fizični sestavini bolnikove osebnosti. To se kaže že ob sprejemu bolnika na kirurški
oddelek, ko smo medioinske sestre oziroma zđravstveni tęhniki vse prepogosto
preveč uradni ter usĺńerjeni le k rutinskim administrativno-tehničnim 
opravilom, ne
zanimamo pa se dovoliza bolnika kot osębnost; kaže se v tem, da ne opravljamo
psihoedukďcijske pripräve bolnika na operacijo, zanemarjamo 
psihološko prvino pri
bolečini...
Vendaľ sc na Śrečo zadĺije čase tudi v naši zdravstveni negi le začenjamo 
zavedati tęh
pomanjkljivosti ter izbo"ljšujemo kakovost zdravstvenonegovalne 
oskrbe bolnikov s
postopiĺirä uvajanjem pro""ru zdravstvene nęge, z uvedbo negovalnih 
vizit' s
permanentnim izobražełanjemMSlZT,z 
anketiĺanjem 
bolnikov 
glede tega, kako so
zadovoljni z oskĺbo ...
Literatała
l. Brumfield v. c, Kee c. c, Johnson J.Y. Preoperative Patient Teaching in Ambulatory
Surgery Settings. AORN J 1'996;64:941-952'
2. Havelka M. Zdravstvena 
psihologija. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, |98Ż:263-Ż71 '
3' Kleinbeck s.v.M. I; s'ách 
-oi 
ľ".ňp..utive 
Nursing Data Elements' A6RN J
1996i63:926-931
4. KozierB,GlenoŕaE,BlaisK,WilkinsonM.J.Fundamentalsofnursing:concepts,process
anđ pľactice. 5.th ed. n 
j*ooo 
CĘ: Addison-Wes1ey 
Publishing Company, Inc',
199 5 :l 62-183,1397 - I 424
5. Kralj M. Kiruľško złav6en1e 
tumorjev moda' Maligni tumoĺji testisa. onkološki inštitut
Ljubljana 1990:14.
JJ