Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postole gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postole - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 42 (981) Čedad, četrtek, 4. novembra 1999 Telefon 0432/731190 JESù_ I friulani chiedono la legge di tutela Manifestazione promossa da Chiesa e Università Venerdì 5 novembre, nell’auditorium Paolino D’Aquileia a Udine, si incontreranno quanti in Friuli hanno a cuore la lingua e la cultura dei padri, quanti desiderano vederla riconosciuta e tutelata. Si svolgerà infatti un’assemblea per la legge di tutela delle minoranze linguistiche che è stata promossa dalla Chiesa friulana e dall’Università di Udine, dopo che per ben due volte al momento della votazione in Senato era mancato il numero legale. Lo scopo evidente della manifestazione è chiamare a raccolta tutti i rappresentanti del mondo politico e culturale del Friuli per premere sul Senato affinchè approvi al più presto la legge di tutela. Sono già molti gli amministratori regionali, provinciali e comunali, gli e-sponenti del mondo culturale e dell’informazione, che hanno aderito all’iniziativa. Tra gli altri ha dato la sua convinta adesione alla manifestazione anche il nostro settimanale. La solidarietà e la partecipazione degli sloveni è naturale, quasi scontata, perchè è comune l’impegno per il riconoscimento ed il rispetto delle minoranze, anche se poi la tutela si esprime in due leggi diverse. Dall’assemblea di venerdì, a cui è giusto partecipare attivamente, dovrà emergere un appello che sarà consegnato al presidente del Senato Nicola Mancino il prossimo 9 novembre a palazzo Madama. Solidarnost Skgz Slovenska kulturno-gospodarska zveza je pristopila k videmski manifestaciji za zaščito furlanskega jezika. Njeno vodstvo izraža veliko zaskrbljenost za nerazumljivo ravnodušnost glede vprašanja zakonske zaščite jezikovnih manjšin, do katere je prišlo v Senatu, kjer je pri glasovanju dvakrat zmanjkalo legalno število in se je torej iter zakona zaustavil. Preseneča mlačnost v odnosu do ustavno zajamčene pravice, ki po petdesetih letih ni še udejanjena, a tudi podcenjevanje kulturnih, socialnih, človeških in političnih implikacij, tako v italijanskem kot v evropskem okviru, ki so povezane z vrednotenjem manjših kultur in jezikov. Preseneča tudi brezbrižnost do legitimnih pričakovanj stotisočev državljanov. ■ SKGZ je solidarna s Furlani in z vsemi jezikovnimi manjšinami v Italiji, obenem izraža željo, da bi Senat čim-prej izglasoval zakon, ki bo nudil jezikovnim manjšinam nekaj bistvenih inštrumentov za zaščito in ovrednotenje njihovih kulturnih in jezikovnih posebnosti. Spominske slovesnosti v Kobaridu in po Benečiji Dan mrtvih je dan spomina Ob dnevu mrtvih je bilo po beneških vaseh in dolinah vse polno ljudi, ki so se iz vsepovsod vrnili na svoje domove, da bi počastili svoje ranje. Dan mrtvih je dan družine in tudi dan spomina. Ob tej priložnosti smo se tudi letos poklonili spominu žrtvam vseh vojn in padlim partizanom. V soboto 30. okotbra so se kot po navadi srečali v kobariški Kostnici predstavniki italijanskih oblasti in številni upravitelji. Mašo je daroval goriški nadškof, ki je zmolil tudi v slovenščini, pel jo je v več jezikih pa mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa. V nedeljo 31. je bilo na Župan Pascolici z generalno konzulko JadrankoSturm Kocjan in državnim sekretarjem Komacem pobudo slovenskega konzulata v Trstu polaganje vencev pred vse spomenike padlim partizanom, ki so posejani po Benečiji, vse do Čenebole in Rezije. Gemono, sala della Comunità montana Sabato 6 novembre, ore 17 Une Patrie pai gnuf milenari Dibattito pubblico Sergio Cecotti, sindaco di Udine Augusto Rollandin, presidente dell’Union Valdòtaine Hans Widmann, vicepresidente Sudtiroler Volkspartei Moderatore: Federico Rossi Osrednja prireditev je bila kot po navadi pred spomenikom Rezistenci v Čedadu. Spomin na žrtve padlih in predvsem zavezanost vrednotam miru in prijateljstva med narodi so prišli do izraza v govorih župana Pascolinija, generalne konzulke Jadranke Šturm Kocjan in državnega sekretarja Branka Komaca. Predstavništvo ministrstva za kulturo je pa poskrbelo za vence pred spomenik Ivanu Trinku ter na grobove Izidorja Predana -Dorica in Valentina Birtiča. Nastop skupine Gallus Consort Bardo: koncert za Svet Martin V Bardu je postalo že tradicionalno praznovanje svetega Martina s posebnim kulturnim programom. Tako bo tudi letos. Centru za kulturne raziskave, ki je pobudnik in organizator priljubljenih in dobro obiskanih koncertov Sv. Martina, se je letos pridružilo tudi kulturno društvo Ivan Trin-ko iz Čedada. Protagonist kulturne manifestacije pa bo glasbena skupina Gallus Consort iz Trsta. Praznovanje Sv. Martina, v nedeljo 14. novembra, se bo začelo s sveto mašo, ki bo ob 11.30. uri in jo bo Gallus Consort spremljal s glasbo in petjem. Ob 15.30 uri bo le v prostorih cerkve koncert tržaške glasbene skupine, v kateri bodo nastopili Dina Slama, (glas), Irena Pahor (glas, kljunasta flavta, viola da gamba), Miloš Pahor (kljunasta flavta, prečna flavta, viola da gamba) in Marco Rossi (orgle). Predstavili bodo zanimiv in pester program, v katerega so vključili tudi nekaj skladb iz bogatega in ustvarjalnega opusa msgr. Ivana Trinka. Gre za nekatere skladbe iz CD Adoramus, ki ga je Gallus Consort posnel na pobudo društva Ivan Trinko. La. Direzione regionale per le autonomie locali risponde all’esposto di Mattelig Uso dello sloveno, basta la mozione “La sua approvazione garantisce la possibilità di esprimersi in una lingua minoritaria” Nuova puntata del carteggio che interessa la Comunità montana delle Valli del Natisone, il consigliere Sergio Mattelig e la Direzione regionale per le autonomie locali. Quest’ultima, rispondendo all’ennesimo esposto presentato da Mattelig, lo scorso 28 ottobre chiarisce alcuni aspetti importanti, se non fondamentali, riguardo la possibilità che l’ente montano possa, attraverso sue norme, tutelare una minoranza linguistica come, in questo caso, quella slovena. Infatti “la Repubblica, e non lo Stato, è chiamata a garantire tale tutela attraverso norme, appunto, e non leggi”. La risposta all’esposto entra però nel merito del problema dell’uso o meno dello sloveno nel corso del- le assemblee dell’ente, problema sollevato da Mattelig, che ovviamente si dice contrario. La Comunità montana non ha ancora visto approvato, dal presidente della Giunta regionale, il proprio statuto. Questo strumento non è però indispensabile. “Si ritiene che l’uso facoltativo e aggiuntivo di una lingua minoritaria - scrive la Direzione regionale per le autonomie locali - nelle assemblee degli enti locali possa trovare riconoscimento, oltre che nello statuto, nell’ambito del regolamento sul funzionamento dell’assemblea”. Non solo: “Anche l’approvazione di una mozione può essere strumento idoneo, temporaneamente, a garantire la possibilità di esprimersi nelle lingue mi- Comunità, sì al programma della nuova amministrazione É passato senza scossoni, mercoledì 27 ottobre, il programma amministrativo presentato dal direttivo della Comunità montana guidato da Giuseppe Marinig. Il documento, “quasi simile a quello della passata amministrazione” come ha riconosciuto lo stesso presidente, ha avuto i voti favorevoli della maggioranza e l’astensione della minoranza, escluso Fabio Salamant che ha votato contro. segue a pag. 2 noritarie. Essa è infatti e-spressione di un’indicazione di carattere politico-amministrativo, pur non avendo la natura e la forza giuridica propria degli atti amministrativi”. Varrà la pena ricordare che una mozione con la quale si chiede venga per- messo l’uso dello sloveno nell’assemblea della Comunità montana, presentata da due consiglieri della maggioranza, è stata già approvata a suo tempo. La posizione della Direzione regionale dovrebbe chiudere la pratica, anche se forse così non sarà. Aktualno Comunità montana, sì alle direttive di Marinig Semaforo verde al programma dalla prima pagina L’assemblea è stata contraddistinta da un lungo dibattito nel quale solo ogni tanto hanno fatto capolino i contenuti. Per il resto, gli interventi hanno trattato i temi ormai abusati del bilinguismo e del passato politico, con riferimenti che sono andati addirittura al periodo di De Gasperi. Lamentele sul mancato avvio del progetto che riguarda il percorso della Grande guerra sul Colovrat (la prima asta per l’aggiudicazione dei lavori è andata deserta) sono venute dal sin- daco di Drenchia Mario Zufferli, mentre Paolo Cu-drig ha preso di mira i rappresentanti del comune di Prepotto, che appoggiano la maggioranza definitasi “centro-sinistra progressista e riformatore”. Alda Crucil, parlando in sloveno e in italiano, ha affermato di approvare il programma chiedendo comunque particolare attenzione per il tema dei trasporti pubblici e della tutela del patrimonio culturale locale. A questi e ad altri interventi ha risposto in conclusione Marinig, che ha tra le altre cose ricordato come i comuni di Prepotto e Tor-reano siano stati esclusi dall’Obiettivo 2. Il presidente ha parlato di “grossa ingiustizia politica” da parte della Regione, sotto tiro anche perché la presidenza della Giunta regionale non ha ancora dato il via libera allo statuto dell’ente. Nel corso dei lavori è stato approvato (astenuta l’opposizione con la sola contrarietà di Pieralberto Felettig) il Piano di sviluppo per il prossimo triennio, che era stato adottato in giugno. Sono stati poi eletti i membri delle tre comis-sioni consiliari. Vi fanno parte, in ognuna di esse, cinque membri della maggioranza e quattro della minoranza. Come presidenti sono stati eletti Nino Cic-cone, Pieralberto Felettig e Alda Crucil. Infine l’assemblea ha approvato all’unanimità u-na mozione, presentata da Marinig, contraria alla sospensione dell’erogazione della benzina a prezzo agevolato nei 25 comuni friulani della fascia confinaria. Il documento chiede anche l’impegno dei consiglieri regionali e dei parlamentari friulani affinché siano “più attenti alle problematiche delle popolazioni montane che sembrano essere sempre più dimenticate e lasciate nell’indifferenza delle loro reali esigenze di sviluppo e di rinascita socio-economica e culturale”, (m.o.) Pisnxo iz Rima Stojan SpetiC I Minulo noč sem prespal na Krasu. Proti vlagi sem zakuril v štedilniku. Skuhal sem čaj. Iz zvonika vaške cerkve je zazvonilo, enkrat, dvakrat, vsako uro do polnoči. Ob vhodu pod zvonikom so bili fantje in dekleta. Pekli so kostanj, kramljali,.točili novo vino. Temu na Krasu pravijo “va-hti”, v spomin na rajne. Nedaleč stran je pred spomenikom padlim partizanom gorelo na desetine sveč. Ko sem se vračal od cerkve proti domu, je cestne svetilke obdajala meglena krona. Upočasnil sem korak in se zatopil v misli. V spomin so mi prihajali liki rajnih, ki so celo svoje življenje posvetili boju za globalno zaščito naše skupnosti in jim ni bilo dano, da bi jo dočakali. Prvi je odšel Karel Siškovič, naš Mitko. Spomin gre k mednarodni manjšinski konferenci, kjer je podčrtal družbeno gospodarske aspekte enakopravnosti manjšin in dal našemu boju širše, danes bi rekli evropsko obeležje. V Cassandrovi komisiji je bil nesporni duhovni vodja slovenske peterke. Znal je biti oster ali vljuden, vedno načelen. Njegova je bila zamisel o paritetnem odboru, kjer naj bi manjšina sodelovala z oblastjo pri urejanju svojih pravic. Zmanjkal je nepričakovano, po kirurškem posegu v Ljubljani. Kolikokrat smo si potem govorili: “Kaj bi na to rekel Mitko?” Doriča sem spoznal kot mladinec, ki so me poslali v “beneško komisijo”. Bila so šestdeseta leta. Nasprotniki so o njem govorili kot o človeku, ki je bil zaprt zaradi vohunjenja. Nisem verjel. Sele mnogo let pozneje sem prebral knjigo z zgodbo o tem, zakaj so ga preganjali. Spregovoril sem na njegovem preranem grobu. Sedaj si včasih mislim, kako bi bilo Doriču, ko bi lahko spregovoril slovensko v občinskem ali pokrajinskem svetu, s kakšnim ponosom bi pospremil vnuke v dvojezično šolo. Žarko Race je poskusom snovanja zaščitnih norm sledil v najmanjših podrobnostih, hkrati pa utrjeval vse obrambne mehanizme za potrebno dobo čakanja. Marsikateri njegov načrt je spodletel, medtem ko je suh in sklonjen hiral pod težo izkušenj in razočaranj. Ko sva se zadnjič srečala, mislim daje bilo na pomorski postaji med sprejemom slovenskega konzulata, gaje zanimalo mnenje o italijanskem političnem kontekstu, kajti prepričan je bil, da je naša enakopravnost v veliki meri odvisna od naprednejših ravnotežij v državi. Zato je bil zaskrbljen zaradi cepljenja levice. Tudi Jelke Grbec ni več. Za celo generacijo italijanskih nacionalistov je bil zakon o zaščiti Slovencev povezan z njenim priimkom. Proti Jelki so sprožili divjo in strupeno kampanjo, da je nekaj let imela celo osebno stražo. Ko mi je predajala posle, mi je izročila tudi svoj “delovni arhiv”, več kot sedemsto map, ki so vsebovale še odprta vprašanja, od drobnarij do velikih problemov s politično težo. Delila sva politične izbire do zadnjega. Bolezen jo je izpila, ostale so je samo dobre oči in milina njenega tankega glasu. Zadnja vez z življenjem je bil telefon. Potem je utihnila. Pred nekaj dnevi sem v dnevnem tisku prebral, da je umrl profesor Guido Barbina. Na videmski univerzi je poučeval “zemljepis jezikov”. Svoj čas so pravili, da so katedro odpri samo zanj. Njegova znanost je bila dvoumna. Kot zagrizen demokristjan je v Cassandrovi komisiji do zadnjega skušal zviška dokazati, da Benečani niso pravi Slovenci, pač pa posebna veja Slovanov, ki so imeli samostojen razvoj. Tedaj mu je Mitko zabrusil, da je “kvazi znanstvenik”. Barbina se je hudo užalil, šele poldrugo leto pozneje je moral vendar priznati, da je najbrž pretiraval in da so Benečani vendar Slovenci, čeprav posebne pasme. Seveda je bilo tudi to priznanje sad političnega pogojevanja. Priznam, da mi ni bil simpatičen. Če sva se kdaj srečala, sem ga pozdravili, vendar nič več. Naj tudi on počiva v miru. Stranke se že pripravljajo na volitve Slovenske stranke nastavljajo strategijo za uspeh na prihodnjih parlamentarnih volitvah, vendar so izhodišča precej različna. Najprej obstaja razlika med položajem večinske koalicije in opozicije, saj lahko prva, ki je upravljala z denarjem, kaj pokaže; druga pa predvsem dokazuje, katere neumnosti oblasti ji je uspelo preprečiti, oziroma da je koalicija s proračuni, ki so ji bili na voljo, naredila premalo. Tako razmišlja Gojko Bervar v komentarju revije Svobodna misel. Med oblastniškimi strankami je najsamozavestnejša liberalna demokracija. Toda se tudi sama utegne znajti v težavah. Počasi bo premalo staviti zgolj na Drnovška, kar stranko še naprej pušča v stanju zadovoljne uspava-nosti. Liberalna demokracija gradi podobo na zanesljivosti, na tem, da se stvari v Sloveniji ne bodo spreminjale v neprevidljivem tempu in to je Slovencem nasploh všeč. Ljudska stranka vstopa v novo volilno obdobje najmanj varovana. Odkritja o nezakonitem ravnanju v volilni kampanji, grožnje podpredsednika vlade, ki se potem nikoli ne uresničujejo, tožba proti Mladini, ki je kljub izidu največ škode naredila prav tožniku Marjanu Podobniku, predvsem pa neizpolnjene obljube kmetom, ki počasi že slutijo, kaj jih čaka ob vstopu v Evropsko unijo, so ljudsko stranko v javnomnenjskih merjenih močno potisnile navzdol. Med opozicijskimi strankami je mogoče največ premikov opaziti pri socialdemokratski stranki, ki med vsemi najbolj skrbi, da se predvolilno obdobje skoraj nikoli povsem ne konča. Ob tem so spoznali, da ne bodo mogli dolgo vztrajati v loviščih krščanske in socialdemokratske stranke na podeželju, ampak da je njihov teren mesto. Tu imajo sicer že veliko podporo med mladimi, ki jim je radikalen Janšev slog všeč. Krščanski demokrati v tem obdobju niso prepričljivi - vse bolj delujejo kot privesek socialdemokratov, s katerimi so se proti lastni volji znašli v navezi glede večinskega sistema. Stranka že nekaj časa nima lastne identitete, kar se pozna tudi v javnomnenjskih anketah. Podobno je z združeno listo socialnih demokatov, ki ji sicer podobo v javnosti utrjuje vodja stranke Borut Pahor, nekaj nedomišljenih projektov, kot je denimo zgodba o termocentrali Trbovlje 3, kjer je stranka ponovno igrala rezervnega igralca Jiberalne demokracije, pa je načelo še to, kar je bilo že ustvarjenega. Dve najmanjši stranki v parlamentu se najbrž počasi po-slavjata iz političnega življenja. Demokratična stranka upokojencev (De-sus), kot interesna grupacija predstavlja precej nesodobno obliko političnega boja za oblast. Jelinčičeva nacionalna stranka je še na zadnjih volitvah v parlament vstopila za mišjo dlako, zdaj še enkrat poskuša na preizkušeno karto - z bojem proti hierarhiji slovenske katoliške cerkve. Slovenski nacionalizem, ki jo je leta 1992 potisnil precej visoko, pa se je v spremenjenih razmerah po osvojitvi samostojnost, že izpel med ljudmi in ne vleče več. Pričakovati je, da bo Jelinčič tudi tokrat skušal pridobiti simpatije borcev NOB, kar mu je leta 1996 uspelo predvsem zaradi mlačnosti združene liste ob vprašanjih ponovnega vrednotenja zgodovine. (r.p.) No al doppio voto in Croazia Podobnik negli USA Il presidente del parlamento sloveno Janez Podobnik è stato nei giorni scorsi a Washington. Scopo del suo primo viaggio ufficiale in America, come scrive il Deio di Lubiana, era quello di fare pressione per l’ingresso della Slovenia nella Nato. Carne proibita Mentre nel parlamento di Lubiana si alzano voci che chiedono le dimissioni del ministro per l’agricoltura Ciril Smrkolj, il governo ha indicato nell’Istituto di veterinaria i responsabili delle caren- ze che hanno portato al blocco delle esportazioni delle carni rosse slovene. Su questo tema si sono e-spressi anche i cittadini. La maggior parte degli interpellati in un sondaggio (il 30,7%) ritiene che responsabile delle irregolarità in alcuni segmenti legati all’attività di macellazione sia il ministero dell’agricoltura. Un altro terzo (29,5%) attribuisce le responsabilità ai servizi veterinari ispettivi, mentre solo il 18,5% ritiene che i responsabili siano gli addetti dei vari stabilimenti in cui la carne viene manipolata. Il 41,9% ritiene che il ministro debba dimettersi, mentre è contrario il 41,1%. Matrimonio addio Doveva essere la grande novità sulla scena politica la fusione tra il partito popolare e quello democratico cristiano sloveno. Ma nella fase di prepara- zione del processo di unificazione si sono verificate difficoltà ed il matrimonio sembrerebbe sfumare. Anche l’opinione pubblica non ci crede più, ben il 49% degli intervistati in un sondaggio ritiene improbabile la fusione. No al doppio voto Il prossimo 22 dicembre si svolgeranno in Croazia le elezioni per il nuovo Sabor, il parlamento croato. E nei giorni scorsi è stata votata una nuova legge elettorale che ha arrecato un duro colpo alla minoranza italiana, cancellando un diritto acquisito ed esercitato per anni. Il parlamento croato ha cancellato il doppio voto. Finora gli appartenenti potevano votare sia per i partiti, sia per il proprio rappresentante al Sabor. Festa di compleanno Fervono i preparativi per festeggiare i 100 anni dell’Università popolare di Trieste, istituita il 27 dicembre del 1899. Inizialmente intendeva rispondere alle esigenze di istruzione delle classi meno abbienti come in altre realtà del nostro paese. Nel secondo dopoguerra l’Università popolare di Trieste ha assunto un compito ulteriore, quello della salvaguardia della lingua e della cultura italiana in Istria. Dal 1964 ha avuto la delega ufficiale dal Ministero degli affari esteri, ed anche i finanziamenti, per svolgere questo compito in collaborazione con l’Unione i-taliana. Dve razstavi o oglejskem patriarhatu četrtek, 4. novembra 1999 Med osrednje prireditve, ki se bodo odvijale v jubilejnem letu 2000 na pobudo Dežele, sodita dve veliki zgodovinski razstavi o oglejskem patriarhatu, ki bosta odprti od junija do decembra v Ogleju in Čedadu. Oglejska razstava bo nosila naslov ”V znamenju Jone“, čedajska pa "Škofovska palica in meč“. Nanašali se bosta na dve dolgi zgodovinski obdobji oglejskega patriarhata, ki je nič manj kot 1500 let z močnim vplivom pogojeval veliko zemljepisno območje med Jadranom in Podonavjem. Razstava, ki jo bodo postavili v muzejskem poslopju v Ogleju, bo zaobjela obdobje od četrtega do enajstega stoletja, čedajska pa bo v prenovljeni palači De Nordis in bo prikazala stoletja od enajstega do osemnajstega, ko je bil oglejski patriarhat ukinjen. Razstava je v pripravi že dalj časa in znanstveno podlago zanjo predstavlja tudi obsežno gradivo iz dveh le- Sveta Peter in Pavel iz muzeja v Ogleju toSnjih simpozijev, ki sta bila maja in konec oktobra v Ogleju in Vidmu. Na Videmskem posvetu je bilo iz novih zornih kotov razčlenjenih več vpraSanj, ki se navezujejo na zgodovino Ogleja. V ospredje je prišla, recimo, že dolgo trajajoča razprava o kultu sv. Marka, ki je značilen za oglejsko krščanstvo. Več znanstvenikov iz Italije in tujine je soglašalo z oceno, da je kult sv. Marka dejansko gradeškega in oglejskega izvora in je šele pozneje prišel v Benetke. Druga tematika, ki je na posvetu vzbudila mnogo zanimanja, je zadevala posvetno oblast, ki jo je poleg verske postopoma prevzemal Oglej in jo potem tudi uradno dobil s cesarskim aktom leta 1077 (odtod naslov načrtovane čedajske razstave "Škofovska palica in meč“). M £1 -V -p,».. .v ,<*|gv % Znanstveniki so vsekakor podčrtali razliko med Oglejem kot vplivnim žariščem krščanstva in njegovo posvetno dominacijo. Dejansko je "verska uprava" zadevala zelo širok teritorij, nekako od Tridentinske, preko današnje Koroške, vse do Štajerske, medtem ko je patriarhalna država obsegala le del današnje Furlanije in Istre (Trst je bil izključen). Tudi datumi se ne pokrivajo, kajti Oglej je kot fevd prenehal obstajati z nadvlado Benetk leta 1420, medtem ko je kot verska administrativna enota vzdržal vse do leta 1751. D.U. A Udine i piccoli gioielli della “Pulcinoelefante” Le poesie di cinque autori della nostra regione, tra i quali figura Michele Obit, sono state scelte dalla casa editrice “Pulcinoelefante” di Osnago (Lecco) per venire pubblicate e presentate a Udine assieme a tutta la produzione passata. L’incontro, presenti gli autori e l’editore, avverrà venerdì 12 novembre, alle 18, nella libreria antiquaria Martincigh, in via Val-vason 7. Gli altri poeti sono Andrea Zuccolo, Franco Riberto, Roberto Dossi e Domenico Cadoresi. “Pulcinoelefante” ha pubblicato finora oltre 1700 libretti stampati a mano, contenenti una sola poesia o un aforisma accompagnati da una illustrazione. 3 Gli “arrivi” di Petricig Da venerdì la mostra a Tolmin Mednarodni razpis Več kot 30 tisoč otrok iz 36 držav je v petih letih obstoja razpisa za likovna dela mladih ustvarjalcev na temo Konj potrdilo, da umetnost ne pozna niti političnih niti geografskih meja. Mednarodna revija “Likovni svet” je komaj objavljal 6. nagradni razpis za otroška likovna dela na temo Konj. Pravico sodelovanja imajo vsi otroci sveta v starosti od 5 do 15 let. Število likovnih del posameznika oziroma šole je neomejeno. Tehnike ustvarjanja so tempera, akvarel, pastel in grafika, format papirja mora biti B3. Dela bo Likovni svet sprejemal do 31. decembra na naslov: Likovni svet, Draga 31, 3220 Store, Slovenija. Verrà inaugurata venerdì 5 novembre (e non giovedì 4, come avevamo erroneamente riportato sullo scorso numero), alle 19, la mostra personale di Vasco Petricig ospitata negli spazi della biblioteca “Ciril Kosmač” di Tolmin. La rassegna si intitola “Arrivi internazionali” e al suo interno verrà presentato, oltre ad alcune opere dell’artista, anche il video “Sarce od hiše” di Alvaro Petricig e Susanna Grigo-letto, con musiche di John Duncan. Il video assembla immagini sulle Valli del Natiso-ne girate negli anni Settanta a riprese effettuate di recente ed è stato presentato per la prima volta alla manifestazione “Stazione di Topolò/Postaja Topolove”. Per informazioni sulla mostra di Vasco Petricig ci si può rivolgere alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone, dove si sta allestendo la personale dello scultore Albino Stulin che verrà inaugurata sabato 13 novembre. Dopo questo movimento demografico (nello scorso numero abbiamo visto come il calo di residenti, nella Slavia friulana, sia attribuibile solo in piccola parte all’emigrazione) cosa è rimasto, come si presenta la struttura della popolazione? Nel 1996 i maschi erano 3.291 e le femmine 181 in più, cioè 3.472 (tot. 6.763). Fin qui niente di strano. É la composizione per classi d’età che manife- Quella sindrome chiamata complesso di Cenerentola sta gli estremi del disagio, sia in relazione all’invecchiamento della popolazione, sia al rapporto numerico dei due sessi nelle diverse classi. I numeri indicano la fortissima contrazione dei giovani fino ai trent’anni, l’espandersi dei maschi, ri- ■ Fornii □ Ma sdu 96 i ìim □ 90 94 L 83, 89 a XIX 84 a 75-79 ft 70- 74 a. 65 69 a. 60-64 tt 55-39 a 50 54 « -15/49 a 35-39 a 30/34 a. 25.29 a. 15/19 a. 10 14 spetto alle femmine fino ai 60 ed il dominio di queste ultime sopra quell’età. Se c’è un posto al mondo dove le donne hanno una speranza di vita notevolmente superiore ai maschi questo è la Slavia. Non è ben chiaro se sia prioritaria la tendenza dei maschi a morire prima o quella delle donne a vivere di più!!! A parte le facezie, il fenomeno appare ancora più evidente nel grafico seguente che evidenzia il rapporto tra i maschie le femmine nelle diverse fasce d’età. A mio avviso, esso esprime più di ogni altro il problema demografico della Slavia. .L’asse dello 0 rappresenta il numero dei maschi secondo le diverse fasce. In più o in meno, vale a dire al di sotto o sopra questa linea si dispongono i valori relativi alle femmine nel 1981 e quindici anni dopo, nel 1996. Il significato di ciò. Nel 1981 dopo i 20 anni il numero delle femmine diminuiva precipitosamente fino ai 50 per risalire vistosamente dopo quell’età. Il fenomeno, con qualche variazione si ripresentava quindici anni dopo, spostato in avanti, proporzionalmente al tempo trascorso. Sembrerà banale osservare che, guarda caso, le femmine appaiono in calo numerico proprio nelle età in cui madre natura le fa atte alla maternità. Niente mamme, niente figli. E si vede. Nulla di strano che nell’81 il 54% dei maschi della Slavia fosse “single”. Non che si sia al pareggio 15 anni dopo: nel 1996 i celibi erano 1673 e le nubili 1150 (diff. 523!) e limitandoci alle fasce tra i 20 ed i 50 anni i primi erano 812 a fronte di 493 nubili (diff. 319!). In compenso però il battaglione delle vedove aveva facile vittoria sul drappello dei 116 vedovi. Mi pare che sia stato il decano dei sacerdoti della Slavia, Mons. Gujon, sempre pronto alle battute, a coniare un simpatico detto: “Il ratto delle slavine”, ricordando una simpatica u-sanza dei romani già dall’antichità. Allora erano le “sabine”, oggi le giovani “slave”. Qualcun'altro ha parlato del complesso di Cenerentola. Io, senza offesa, opto per quest’ultima sindrome. Speriamo in una cura efficace per i nostri giovani maschi: come “principi” o come “bestie” (cfr. La bella e la bestia) qualcosa devono escogitare per salvare il beneCanski slovenski narod. . -4- Riccardo Ruttar A fianco l’andamento delle femmine rispetto ai maschi, secondo le fasce d’età, nel 1981 e nel 1996. A sinistra la distribuzione per classi d'età della popolazione della Slavia nel 1996 326 300-, 200 100 -100 la. 1981 maschi 4003 femm. 4048 a. 1996 maschi 3291 femm. 3472 □ Fen\. '81 I ■ '96 103 T -27 ilL* 17 I ir ■27 «YTT * -57 I ^ T -16 46 g g O • vT> «ZI VX « ' d Tf <5\ Ž ^ O v» VO vo Uspešna pobuda gostincev iz občine Komen Jesenska jedila tudi na Krasu Atèsèc tčraštči Hotinji v oBčini %ptnen „ L P f t f\ V /V‘ /\ /-Tv;' NU c | y ^ U/1 ! V /I r j ___ od 9. oktobra do 28. novembra 1999 dal 9 ottobre al 28 novèmbre 1999 Ol(èsè détta, cucina dé UKJIMj rJHHH 9PJ Pb* Šola je po definiciji slon Beneški gostinci iz leta v leto napredujejo in je njihova kulinarična ponudba vse bolj znana daleC naokrog. Manifestacija "Vabilo na kosilo" je tako v pomladanskem kot v jesenskem Casu postala vabljiva pobuda. Tistemu, ki je že kdaj okusil krajevne domaCe dobrote, se je težko odreci ponovnemu obisku v Benečiji. Vendar so podobne sezonske ponudbe nastale tudi drugod, kajti danes se je za pridobitev odjemalcev treba potruditi. Turist gotovo ne bo prišel, Ce ve, da bo moral prevoziti veC kilometrov, zato da dobi "vedno isto kašo“. Tako so se gostinci organizirali tudi na slovenskem Krqsu in sicer v obcipi Komen. Priredili so mesec kraške kuhinje, ki bo trajal do 28. novembra. Meseca kraške kuhinje se s posebnim jedilnim listom in predstavitveno tiskovino udeležujejo tri znane gostilne v občini Komen: gostilna GrCa iz Hruševice pri Štanjelu, gostilna Špacapan iz Komna in gostilna Pahor iz Brestovice. Tam seveda ne boste dobili beneških specialitet, paC pa kraške, ki so nekoliko različne in. vsekakor zanimive., Vse se seveda zaCenja s kraškim pršutom in teranom, ki sta za to območje najznačilnejši zaščitni znak. Ne morejo manjkati jota in svinjska rebrca z repo, pa tudi po srnjaku z ajdovo polento se Človeku kar pocedijo sline. Potem so tu še rižote, skutni štru- klji in frtalje, zelje in vr-zote, pa še pašta s panceto in mnoge druge specialitete. V tem Casu pa seveda tudi kostanj ne more manjkati. Pravzaprav je veC jedi napravljenih iz domačih pridelkov, ki so podobni tistim v Benečiji, različen je le naCin njihove pripra- ve. V vseh treh gostilnah (to smo osebno preverili), so jedi tudi lepo predstavljene in gost dobi občutek, da so se gostinci v občini Komen tokrat lepo potrudili. Kdor si torej želi poleg lepih kraških barv tudi zanimive kulinarične ■pokušnje, v novembru lepo priložnost. Slovenci smo v Spetru pred tolikimi leti ustanovili zasebno dvojezično Solo: to je slovensko in italijansko. Ta Sola je bila in je zasebna. Razlog je bil preprost: italijanska država ni hotela priznati Benečanom pravice do slovenskega Šolanja. Nameni Sole so bili jasni: omogočiti beneškim otrokom, da po določenih didaktičnih postopkih osvojijo slovenski jezik in se obenem ”polastijo“ lastnih korenin: krajevnih in narodnih, ker je bila Sola zasebna, smo lahko izvedli poskus, skratka, ustvarili smo Solo po izrazito novih didaktičnih in metodoloških načelih. Pri tem so pomagali strokovnjaki, ki se razumejo na interkulturno in inte-rjezikovno izobraževanje. Sola je bila novost in kot taka je uspela. Danes združuje Spetrska Sola pod isto streho največ otrok, kt se učijo in uporabljajo slovenščino. Tako uspeSna Sola je bila možna, ker je nastala izven oklepov državnega Šolstva in je lahko izvajala sodobnejše načine pouka. Slovenske Sole v Trstu in Gorici so se in se morajo spopadati z vsemi problemi italijanskega javnega Šolstva in obenem odražajo marsikateri predsodek, ki bremeni slovensko manjšino. Težko se na primer sprijaznimo z dejstvom, da je marsikateri vrtec na Goriškem in Tržaškem glede jezikovnega vprašanja v težjem položaju kot vrtec v Spetru. Na Goriškem in na Tržaškem pa ni instrumentov, da bi se problema strokovno lotili. Skratka, Soli v Spetru je status privatne Sole koristil. Z ugotovitvijo ne želim potrjevati svojega strinjanja s zasebnim Šolstvom. Točneje, ostajam pri prepričanju, da naj bo državno Šolstvo v breme vseh državljanov, zasebno pa naj bo odprto predvsem tržišču. Posebne skupine, kot so verske, lahko računajo zaradi specifike na določeno pomoč, korak nazaj pa bi bil, ko bi se državna in zasebna Sola izenačili glede finansiranja. Tak model je skregan z laično državo, saj je najve- čji prosilec sredstev za državno Solo cerkev, skregan pa je tudi z liberalnimi idejami in s tržiščem. Skratka, ne vidim razloga zakaj bi morali vsi državljani plačevati za katoliško Solo. PosluSal sem mnoge razloge vladne levice, vendar je osnova vsega politična oportunost in ne načelna izbira. To pisem kot človek levice, ki meni, da mora biti državna Sola, ki jo finansirajo vsi državljani, odprta vsem. Pametneje bi bilo ■zato, da bi se državna Sola spremenila, postala stroga in obenem prožna ter bi imela posluh tudi za posebnosti. Konec koncev je največja bolezen italijanskega Šolskega sistema ta, da se ne zna in ne more prilagajati. Tudi reforme se raje sprevržejo v nič, kot pa v nekaj pozitivnega. V sodobni družbi je Sola v izjemno izpostavljenem položaju, ki ga je težko pozitivno ovrednotiti. To pa se dogaja tudi zato, ker bremeni Splošno miselnost dediščina, ki narekuje, da je Sola po definiciji slon, ki ga lahko prebarvaš, ne pa premakneš. Ob ugotovitvi se kot rešitev ponuja zasebna Sola. Le ta je lahko, kot smo videli, uspeSna. Vendar ne verjamem, da bodo zasebni Šolski sistem bogatili enako plemeniti vzgibi, kot so Solo v Spetru. Njej je bil tuj cilj, ki utemeljuje marsikatero zasebno Šolsko pobudo: oblast. Nelle valli del Natisone in 14 locali dall’8 ottobre all’8 dicembre Prosegue 1’“Invito a pranzo” Prosegue con successo nelle valli del Natisone l’iniziativa “Invito a pranzo” a cui partecipano 14 ristoratori. L’iniziativa, che si prefigge di promuovere la cucina tipica locale ed i prodotti genuini della terra e con essi le peculiarità ambientali e culturali della Slavia, si protrarrà per tutto il mese e si concluderà domenica 8 di- cembre. Da notare che nella maggior parte dei locali che aderiscono all’iniziativa per il mese di novembre viene proposto un nuovo menù. L’iniziativa, com’è noto, abbraccia tutti i comuni delle valli del Natisone (escluso Drenchia). Per informazioni si può telefonare al Servis a Cividale (tel. 0432 - 730153 in orario d’ufficio). Sapori antichi e genuini per l’invito “A tavola nell’ Alta Val Torre” All’iniziativa dell'Amministrazione comunale di Lusevera partecipano 8 ristoratori Un invito nell'Alta Val Torre wmfàe. ì L’ambiente naturale bello ed incontaminato alle pendici dei Musi, l’ospitalità della gente ed i sapori antichi e genuini della sua ricca tradizione culinaria. Sono queste le carte sulle quali punta il Comune di Lusevera per risvegliare l’interesse e favorire la crescita turistica di una zona che dal punto di vista naturalistico e culturale non ha molto da invidiare ad alcuno, ha però bisogno di un forte rilancio economico. Ed ecco che ancora una volta l’invito ai visitatori viene rivolto nel modo più accattivante e convincente, con un invito a tavola. “A tavola nell’Alta Val Torre” questo è il titolo dell’iniziativa presentata sabato scorso al centro Lemgo di Pradielis e promossa dall’Amministrazione comunale di Luse- vera con il sostegno della Camera di commercio di Udine. L’iniziativa, giunta alla sua quarta edizione, coinvolge 8 tra locande, trattorie ed alberghi della valle. Prende il via venerdì 5 novembre, si svolge nei fine settimana e proseguirà fino la domenica 28 novembre. Ogni settimana due sono i ristoratori protagonisti che propongono la cucina tipica della Valle del Torre che merita davvero di essere scoperta. Quest’anno, ci. sembra per la prima volta, compaiono nel menù anche pietanze con i nomi nel dialetto sloveno locale, difficilmente traducibili, ma delle vere e proprie leccornie. Due e-sempi per tutti: lo “stak” e la “ocikana” (pronuncia “ozikana”) Ma procediamo con or- dine. Venerdì 5, sabato 6 e domenica 7 novembre l’invito a tavola viene dalla locanda “Al torre” (ex Ste-fanutti) di Vedronza ed il bar trattoria “Terminal Grotte” di Villanova delle Grotte. Venerdì 12, sabato 13 e domenica 14 novembre sarà la volta dell’osteria con cucina “La Zucule” di Villanova delle Grotte e l’albergo trattoria “Ai ciclamini” di Passo Tana-mea. Venerdì 19, sabato 20 e domenica 21 novembre la manifestazione “A tavola nell’Alta Val Torre” si svolgerà nella trattoria Da Caterina a Pradielis e Al Panorama a Villanova delle Grotte. Venerdì 26, sabato 27 e domenica 28 novembre saranno protagonisti dell’iniziativa la trattoria “Nuova Coop” di Lusevera e “Alle sorgenti”, in prossimità delle sorgenti del Torre. E consigliata la prenotazione. Praznovala sta petdeset liet njih poroke Natalia an Elio, prava ljubezan Je bluo pru lepuo, an tudi ganljivo (komovent) jih videt prit kupe na naš uficih. Usedinla sta se pred mizo an kar je adan guoriu, te drugi ga je pa gledu lahko bi jal, s spoštovanjem an z ljubeznijo... parielo je, de sta dva novicaca. Pa sta nas paršla gledat za nam poviedat, de sta praznovala petdeset liet skupnega življenja, zlato poroko. Ona je Natalia Butterà, on je pa Elio Clignon. Oba-dva sta iz Ofjana, v podbo-nieškem kamunu. Oženila sta se v Landarje 14. setemberja lieta 1949. Lieta 1964 Elio je šu dielat v Francijo, ’no lieto potlè je šla tudi Nadalja. Dvajst liet sta preživiela gorè. Potlè sta se varnila damu, za nimar. Bluo je lieto 1985. “Se pred nam so paršle dol naše dvie hčera, Rina an Alma”, sta nam jala. An seda vsi kupe žive v teli luštni vasi. An pru njih hčere Rina jih pr četrtek, 4. novembra 1999 Ankrat za Vahte se je hodilo hliebce brat po vaseh an vsaka družina je dala an h-leb kruha al pa ’no panoglo sierka potlè, ki se je zmolilo za vierne duše. Donašnji dan tiste navade so se zgubile, an zgubili so se tudi pekjarji, ki so hodil po vaseh za zbrat kiek za preživiet. Po navadi pekjarji so bli možje v lietah al pa bolehavi, ki niso mogli iti dielat za preži-viet. Pa an dan se j’ parkazu pred Leba-novo hišo v Dolenji Miersi an mlad pekjar, zatuo renik Leban, ki je imeu pu-no trave za posieč, mu je jau: - Zaki hodeš pekjat okuole takuo mlad an zdreu? Pojdi z mano travo sieč an drieve ti dan za Ion an frank! - Oh ne, hvala lie-pa gaspuod - je hitro odguoriu pekjar - pridite vi z mano, de mi bote žaki nosu, an vam dam za Ion dva franka!!! *** An pekjar je po-tuku na vrata od adne bogate družine an kadar se j’ parkazala ga-spodinja, jo je po-prašu: - A imate nomalo starega kruha? - Oh ne, imam sa-muo te freški, pridite jutre takuo se usta-rieje! ! ! *** An drugi pekjar je potuku na vrata an po-prašu gaspodinjo, če i-ma kiek tardega k-ruha. - Oh ja, ga imam, mi gaje puno ostalo. - Pru vam stoji če ste takuo šleutasta, ste ga imiela manj kupit! - jo je pokregu pekjar! ! ! V Cedade an mož kumarno obliečen je stegnu roko tam za kantonam. An mož lepuo obliečen mu je dau deset taužint. - Oh hvala liepa, ku ste radodaran! - Sa’ morem bit, zatuo, ki imam znano butigo! - Oh viem, saj sem muoru ist vam jo predat, ker sem dajau po deset taužint pekjarjam!!! ian—‘irn iiriirrTiiri mmmm Angolo della solidarietà: è stato un vero successo Quasi sei milioni di offerte per l'adozione a distanza Fino all’ultima fetta! Questa è stata la risposta degli ospiti che hanno affollato il tendone alla generosità con cui le comunità delle Valli hanno aderito all’iniziativa proposta dalla Caritas foraniale. Così, per tutte le quattro domenice di ottobre, all’angolo della solidarietà, non c’era che l’imbarazzo della scelta, fra buonissime e bellissime torte, crostate, dolci di tutti i tipi e ogni volta esauriti fino all’ultima fetta. Il risultato in termini e-conomici è di L. 5.938.000; veramente buono! Al di là del lato materiale, però, quello che è più importante è che molte persone hanno saputo trovare, fra tutti gli impegni di ogni giorno, il tempo per confezionare un dolce e quindi rendere questa iniziativa ricca e partecipata. Dalle animatrici della Caritas un grazie di cuore a tutti coloro che hanno collaborato, al gruppo di Cle-nia che ha gestito il chiosco per la simpatia e l’aiuto, alla Comunità montana delle Valli del Natisone e alla cooperativa “Napo” per l’ospitalità. Il grazie più grande ci viene da Minas Novas in Brasile, dove suor Anna Ortei li anche con il nostro piccolo aiuto potrà continuare il suo infaticabile lavoro con i suoi bambini. Le persone che non hanno avuto l’opportunità di ritirare i vassoi, i piatti ed altri contenitori con cui hanno fatto pervenire i propri dolci all’angolo della solidarietà presso il tendone della mostra mercato di San Pietro al Natisone, possono telefonare al numero 0432/724001 (ore serali). Vi ricordiamo che ci sono ancora piatti degli anni passati! Naši noviči v kraju Lecco 4. setemberja se je v Lecco oženila Antonella Bergnach. Nje mož je Pierluigi Rigamonti. Antonella je hči Pepa Matičcjovega an Emme Drescig - Moholove iz Gorenje Dreke. 2ivi v Lecco, kamar nje mama an tata sta bla šla na začetku šestdesetih liet. Tam živta šele mama (tata na žalost je že umaru), an sestra Daniela. Potlè sta še dva brata: Graziano, ki je v Milane, an Gianni pa v Brasilu. Za poroko Antonelle so se v tistim miestu zbrali parjatelji an žla-hta tudi tle iz naših kraju an takuo tela poroka je bla tudi ’na liepa par-ložnost za se srečat vsi kupe. Antonelli an možu željo vsi (posebno kužin Sergio) še ankrat puno sreče an veseja. I/ 4 settembre si è purtroppo non c’è più), ha festeggiato degnamente i giovani sposi. E questa è un’occasione per rinnovare a loro gli auguri di una vita serena e felice. Sergio an Alma, zeta Ettore an Michel an njih navuodi so jim napravli senjam za njih zlato poroko. “Parvo smo šli h maš na Staro goro, potlè pa na kosilo.” Kar smo vidli fotografijo, smo jim jal, de sta bla pru lepuo naštimana, glih ku dva noviča. “Eh ja, seda mormo, kar srna se ženila so bli drugi cajti!” so nam še jal. “Bomo kontent če deneta našo fotografijo na Novi Matajur, sa’ ga pre-bieramo že 22 liet. Gorije če bi ga na imiel, an kar smo bli v Franciji, smo ga pru te-žkuo čakal, de nam pamese novice iz naših kraju. Za kar se tiče naše življenje... ja’... nie nič posebnega... dielo, družina...” Ja, vi praveta, de nie nič posebnega, pa posebno je prit do 50 liet skupnega življenja an se imiet šele takuo radi, kot se imata vidru-ga dva, zatuo vam Zelmo, de bi preživiela še puno puno liet kupe, manjku še deset, an za napri bomo vidli pa te-krat. Se ’no rieč, “zlata noviča” želta zahvalit vse tiste parjatelje, ki so jim paršli uoščit za telo parložnost, za vse šenke an za vse lepe be-siede, ki so jim jal. sposata a Lecco con Pierluigi Rigamonti Antonella Bergnach, figlia di Giuseppe - Pepo MatiCcjou ed Emma Drescig - Moholova di Drenchia superiore, e-migrati a Lecco nei primi anni ’60. Per festeggiare gli sposi è partita da Cividalè e dalle Valli una nutrita schiera di parenti che, unita ai fratelli Daniela, Graziano e Gianni (che da qualche anno vive in Brasile), alla mamma Emma (il papà Franco Lorenzutti ha compiuto ... anni Gli auguri per un amico di Prepotto 11. otuberja je an naš naročnik, abonan, dopunu 49 liet. Je Franco Lorenzutti iz Prapotnega. Franco ima puno parjatelju, ker je jagar, alpin, runa an prodaja dobro vino... za telo veselo parložnost mu željo Vse narbuojše žena Maria Rosaria, sin Omar, hči Sa-manta, parjatelji, posebno Roberto “il Bracconiere” an “colonel” Guidac. 11 giorno 11 ottobre un abbonato e simpatizzante del Novi Matajur ha compiuto 49 anni. E’ Franco Lorenzutti di Prepotto, appassionato Sedatore, baldo alpino della Julia e produttore di ottimi vini Doc, che spesso assaggiamo nella sua caratteristica cantina posta in cima ad una Panoramica collinetta. Per il tuo quarantanovesimo compleanno e per i giorni a venire, caro Franco, ti augurano salute e fortuna la moglie Maria Rosaria, i figli Omar e Samanta, gli amici alpini e cacciatori, specialmente il fedele compagno di caccia Roberto, detto il “Bracconiere”, essendo titolare dell’omonima trattoria ed il tuo “colonel” Guidac. novi matajur c Četrtek, 4. novembra 1999 Dalla letteratura religiosa alle composizioni slovene di autori moderni La letteratura nediška contemporanea: il teatro k ! Scena della commedia dialettale slovena "Beneška ojcet" con gli attori del Beneško gledališče Minimatajur Kotič za liw jazek m. s. Tej njan wže wse lè-pu vimò, te rozajanski romonenj ma tri sjorte bisid: te moške, te ženske anu te sridje biside. Tu-w tèdne, ka prisàl, somò se wadili poznat te moške anu te ženske biside. Somò vi'dali pa, da zanas te najbojé težke to so te sridnje biside, zajto ka karjè Cas je mulimo ziz tèmi moškimi. Za dat den izimplin, pogostin racèmo, da okno jè og’an, jsi delu je bil težak anu suncè je wstàl. Tej vimo, to jè folanu rumunet po jséj poti. Jtaku morèsè se ričet, Ci bèSamò mèli te moške anu nè te sridnje biside. Rawnu to jè invèci g’at da okno je o g’ anu, jsò dèlu jè bilu tetku anu suncè jè wstalu. Te sridnje biside nan dilajo jtaku največ problemuw, zajtò nas čemo si pošpegnut, kire to so. Te sridnje biside to so: 1. karjè bisid, ka se rivawajo na -u aliboj na -o, ričimo: dèlu, lètu, mèstu, situ, šilu, vinu, žitu, krilu, gnjizdu, mliku, garlu, ubličilu, cidilu, kolènu, Zeléjzu, jèzaru, kuritu, pokruwalu, ja-bulku, misu, senu, kolu ... anu Calò, rašato, wratanò, oknò, srabrò, dnò, parò ...; 2. karjè bisid, ka se rivawajo na - è ričimo: pojè, murjé, .suncè, òjé, žganje, kusišče; listje, perje, kamanje, smricje, malanjé, riisišče, gra-zdujè; wriskanjé, žvižganje, sjanjè, Zènjanjé, spanje, laganje, študi-janje, moCanjé, pju-wanjé; gnjizdace, sarcé ... anu jajcè, vasajé, pla-tanjè ...; 3. biside, ka se rivawajo na - me, ričimo: jimé, séme, vimé ...; 4. biside, ka se rivawajo na - è aliboj -e, ričimo: pišče, janjè ... anu tale ...; 5. bisidi oku nu wiihu. Nas somò romunili boje na dulgu od tih sri-dnjih bisid. Tej somò vi'dali, ni se rivawajo na -u aliboj na -ò (dèlu, oknò), na -é (suncè), na -me (jimé) anu na -è aliboj na -e (janjè, tale). Tej se rivawajo biside, moramò kapet, koj za na sjorta to so. Poznat sjorte bisid jè karjè wridnu za nè je mišat ta-mi njimi, največ za nè folawat anu mutit te sridnje biside ziz tèmi moškimi. Spe-ramo, da od njan naprit vèdèt jsò to èé nan pomagat za rumunet bojé rawnu po nas. Za napisat jsò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han «Dolce e negletta nadi-sca favella / dopo mille anni è arrivato il momento / di usare l’alfabetico strumento / fatto per Te come meriti Tu!», è il motto di apertura del “Saggio sulla lingua ne-disca” di Egidio Scauni-ch, presentato - con le immancabili polemiche dell’autore e del presentatore - lo scorso agosto a S. Leonardo. Il motto di apertura lascerebbe intendere queste due cose: a) che la ‘nadisca favella’ è stata trascurata per ‘sae-cula saeculorum’; b) che non sia mai esistito un alfabeto per scriverla. Discutiamo il primo punto. Per quanto riguarda il remoto passato, ho già portato degli esempi e mi limito a richiamare Pietro Podrecca (1822-1889) con le sue poesie ‘politiche’, come: 1) la citatissima “Predraga Italija” che nel 1848 fu la canzone degli insorti della Slavia; 2) la “Slavjanka” («Jaz nisem Taljanka...» del 1871; 3) la più complessa “Slovenija in njena hčerka na Beneškem” dello stesso anno, quando i pessimi rapporti tra Stato e Chiesa e la delusione per il mancato adempimento delle speranze degli Sloveni condussero il poeta -cappellano a vedere le cose in modo opposto che nel 1848. Carlo Podrecca, parente di Pietro, riporta nella sua “Slavia Italiana” le poesie e si fa paladino di un atteggiamento positivo dell 'Italia nei riguardi degli ‘Slavi in Italia’, ma le ultime due poesie non godono certo un favore politico pari a quello dei versi giovanili. A parte la politica, effettivamente “Predraga Italija” mi pare più bella e spontanea, sebbene incompleta riguardo il pensiero dell’uomo maturo, espresso nella terza poesia in modo piuttosto greve. Pietro Podrecca fu anche autore, insieme a Michele Mucig, del “Ka- PREGOVORI Kdor govori seje, kdor molči zanje. (nemški) Ne povej vsega, kar veš! Ne verjemi vsega, kar slišiš in ne naredi vsega, kar moreš! (portugalski) tekizem ali Keršanski ka-, toljški nauk ... za Slovence Videmske nad-škofije” (1869), autorizzato dall’arcivescovo di Udine mons. Andrea Casasola. Si attribuisce però pregio letterario piuttosto alle prediche per lo stile e la forza espressiva del linguaggio. Sono cose scritte e riscritte. Preferì sco perciò riportare qui un brano dal manoscritto originale anonimo della predica «In honorem S. Petri (dictus S. Petri die 29 - 6 - 1899)». Ecco l’avvio: «Spominjamo se donas tistega kateri je že na zemli dosegu tako čast, sprejel tako oblast, de kar je zavezu na zemli je bilo zavezano tudi u nebesih, in karje razvezu na zemli je bilo razvezano tudi na nebe. Ko bi bil človek videl Petra reune-ga ribiča sedeti na briegu muorja in vezati mreže, kdo bi bil mislu da bo ta ubogi ribič namiestnik Kristusu na zemli, de bo prvak Apostolom?...». Ora propongo un nuovo salto nel tempo, per arrivare alla letteratura ’nediska’ contemporanea, che mi permetterà di discutere il primo termine del motto di Scaunich. Le mie conoscenze sulla letteratura ‘nediška’ smentiscono che sia esistita la lamentata negligenza. Le mie citazioni in merito - testi che ho a casa a portata di mano - saranno comunque di sicuro in numero inferiore all’intera produzione letteraria, per cui presento (e me ne scuso) un catalogo incompleto di testi e di autori. Provo a suddividerli, sommariamente, per generi, evitando di proposito gli autori in lingua slovena standard. Escluderò perciò addirittura Ivan Trinko, scrittore in lingua colta, del quale incautamente è stato affermato che scriveva «nel dialetto slavo delle nostre vallate» con la sconcertante aggiunta «non si vede perché non dovesse scrivere nel dialetto slavo delle Valli del Natisone» (R. Specogna - Trinko uomo delle Valli, in “I-van Trinko” - Comunità delle Valli del Natisone, 1974). Comincio con il catalogo dei testi teatrali nella parlata locale ‘nediška’, ricordando l’inizio dell’attività teatrale con la recita del “Naš Božič” del Circolo culturale Rečan di Liessa, il cui libretto mi si è malauguratamente nascosto alla vista. Isidoro Predan: Beneška ojcet (1976), Emigrant (1977), Zganjari (1979), Modri hlapac (1979), Prepoved (1985); Bruna Dorbolò: Tonina Drejova (1978), Ne vič sama doma (1979), Benečija ’84 (1984), V-sak minut je ’na palanka (1996); Aldo Clodig: Vic ti na poviem (1984), Nedieja pod lobjo (1980), Brez koncà ne kraja (1998); A-rengo (1997); Marina Cernetig: Jur zaničan mož (trad. da Molière) (1998), An se-temberja sonce peCè (1989), O judje pujta tle, Mož mojé Zenè (trad.), Viva Claudia! (1991); Dario Martinig: Varuh (1994), Čudne boliezni (1992); Vilma Martinig: Saro-makič an maškere (1992); Luciano Chiabudini: Preklete grabje; Loredana Drecogna: Vsakdanje življenje (1993); Marco Predan: Beneški petrol (1999); Adriano Gariup: Preklet kompjuter Lidia Zabrieszach: Kaki cajti ( 1992); con Maria Ruttar Včera, donas, jutre. Luciano Chiabudini, Aldo Clodig: Brez skarbi! Sa smo tle mi! (1996); Mariarosa Bucovaz: Zluodi te nes! (1993). Mancano in questo ca- talogo molti testi brevi, principalmente rivolti ai ragazzi. I testi teatrali sono stati appositamente scritti per le grandi occasioni pubbliche (Dan e-migranta, Giornata della Donna, feste scolastiche, sagre, ecc.). Le commedie sono state rappresentate, sempre con grande successo popolare, in diverse località delle Valli del Natisone, nel Goriziano e sul Carso triestino, all’estero e anche (absit iniuria) nei paesi confinanti in Slovenia. I testi teatrali di Predan sono stati pubblicati, dopo la sua morte, in un libro, che dovrebbe essere tenuto a portata di mano da chi ama la nostra lingua locale ed una lettura facile e rilassante, o come documentazione per gli analisti imparziali della nostra letteratura dialettale. (Scritture, 21 ) Paolo Petricig Alcune battute dalla prima scena di “Z-ganjarji”, vivace commedia breve che ha per soggetto i distillatori abusivi di grappa. Pelar. Lepuo metajo toje čiešpe. Od adnega kotla smo ga utočila že pet litru. Simam. Ja, sada lahko se pohvalim, de je dobro blaguo. Se niesam troštu, de ga tarkaj utočimo. Vieš, moje čiešpe rasejo vse na sončnem kraju. Sonce jim da cuker, cuker jim da muoč, alkol. Petar. Bomo videl jutre, če bojo metale tudi moje takuo dobro. Simam. Na viem, če bojo tud toje takuo dobre, ker rasejo na osojnim. Petar: Bomo videl. Jest sam jim doluožu no malo cukerja. Simam. Ce je takuo, ti Sigurno dobro varžejo, a žganje na bo takuo dobro, takuo naturai, ku moje. Kadar ložeš notar cuker, se ga čuje. Žganje te spieka tu garlu. Jest se zastopem tu tele reči. Puo-bič, še ga bo, šele darži dobro pieno. Na, pi! Petar. Ne ne, muormo iti počas s tem popivanjem an pokušanjem, jest ga že čujem. Simam. Nu, al si mož al si otrok? No malo Z-ganja te na bo varglo dol. Pokušaj ga, de bomo videl, al se splača točit al ne. (da Beneško gledališče - Pet gledaliških besedil Izidorja Predana - Lipa, Speter 1998) Četrtek, 4. novembra 1999 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Reanese 0-0 3. Categoria Buonacquisto - Savognese 1-1 Juniores Pagnacco - Valnatisone 0-0 Allievi Union 91 - Valnatisone 1-1 Giovanissimi Audace - Centro Sedia 0-1 Esordienti Lib. Atletico Rizzi/A - Audace 1-1 Pulcini Audace/A - Manzanese/A 0-7 Audace/B - Manzanese/B 0-0 Amatori Racchiuso - Reai Filpa 0-3 Valli Natisone - Dream team 0-1 Gunners '95 - Pol. Valnatisone 2-0 Brigata Brovada - Vertikal n.p. Alla Leggenda - Ai frati 4-2 Psm sedie - Pozzuolo 2-2 Fantoni - Corte Orgnano sosp. Calcetto Tecnoelettrica - Merenderos n.p. Carosello pub - Bronx Team 5-6 Bronx Team - Paradiso dei golosi 5-5 Prossimo turno 1. Categoria Riviera - Valnatisone 3. Categoria Savognese -Savorgnanese JUNIORES Valnatisone - Cussignacco Allievi Valnatisone - S. Gottardo Giovanissimi Com. Faedis - Audace Esordienti Audace - Fortissimi Pulcini L’Audace riposa Amatori Reai Filpa - Anni '80 Amaro - Valli Natisone Poi. Valnatisone - Birreria da Marco Vertikal Val Torre - Gunners ’95 Brigata Brovada - Alla leggenda Basaldella - Psm sedie Fantoni Val Torre - Bar al Tempio Calcetto Merenderos - Pizzeria da Tony Ciepi Manzano - Bronx Team Lega Punto - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Gemonese 19; Union Nogaredo 17; Pa-lazzolo 16; Valnatisone 13; Trivignano 11; Reanese 9; Flaibano*, Muzzanese, Riviera 8; Com. Tavagnacco*, Lumignac-co, Maranese 7; Tarcentina, Gonars 6; Ancona 5; Bearzicolugna 2. 3. Categoria Cormor 10; Buttrio* 9; Libero Atletico Rizzi 8; Gaglianese, Moimacco, Nimis 7; As-sosangiorgina*, Savorgnanese 4; Fortissimi”, Stella Azzurra 3; Savognese* 2; Buonacquisto, Chiavris 1. JUNIORES Nimis 12; Centro Sedia 10; Com. Tavagnacco* 9, Serenissima*, Cussignacco*, Com. Faedis 6; Pagnacco* 5; Reanese, S. Gottardo 4,Torreanese, Azzurra 3, Buttrio* 2; Valnatisonel ; Chiavris 0. Allievi Valnatisone, Gaglianese 9; Torreanese, Savorgnanese 8; Union 91* 7; S. Gottardo 6; Azzurra 1 ; Serenissima, Buonacquisto*, Centro Sedia 0. Tre stelle/B fuori classifica Giovanissimi Manzanese 12; Gaglianese, Savorgnanese 9; Com. Faedis 7; Centro Sedia 6; Audace 4; Reanese, Fortissimi, Com. Tavagnacco 3; Moimacco, Buttrio 1 ; Serenissima 0. Lib. Atl. Rizzi/B ed Union '91 fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 8, Termokey, Warriors, Coop-ca Tolmezzo 5; Anni '80, Mereto di Capitolo, Turkey pub 4; Bar Corrado, Edil To-mat 3; Fagagna*, S. Daniele 2; Racchiuso* 1. Amatori (1. Categoria) Coop Premariacco 7; Valli del Natisone*, Dinamo korda 5; Al sole due*, Dream team*, Susans 4; Pers/S. Eliseo, Al gambero, Ss 463 Maiano 3;Tramonti*, Rojalese, Treppo Grande 2. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo, Birreria da Marco 7; Il gabbiano 6; Osteria della salute 5, Poi. Valnatisone, Agli amici*, Sedilis 4; Brigata brovada*, Gunners '95 3; Vertikal Val Torre 1; Locanda alla leggenda Drenchia/Grimacco 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Gli amatori del Drenchia/Grimacco colgono la prima vittoria ai danni della compagine Ai frati “Alla leggenda” si toglie lo sfizio Pari casalingo della Valnatisone Poche emozioni, risultato giusto VALNATISONE 0 REANESE 0 Valnatisone: Tuniz, Piccaro (42’ st. Lancerotto), Paviotti, Mlinz, Mul-loni, Tomasetig, Rossi, Mottes (30’ st. Bergna-ch), Domeniš (6’ st. Campanella), Golles, Po-drecca. S. Pietro al Natisone, 31 ottobre - La Valnatisone non è riuscita ad a-vere la meglio sulla Reanese, che è riuscita a bloccare i ragazzi allenati da Ivano Martinig tessendo una valida ragnatela a centrocampo. Ben poche sono state le occasioni create in fase offensiva dalle due contendenti, che alla fine possono ritenersi soddisfatte del punto incamerato. I padroni di casa erano privi della punta Brando- lin (che scontava la seconda giornata di squalifica) e di Cornelio, che è stato bloccato da una distorsione alla caviglia rimediata nel finale della gara di Gonars. Nel primo tempo due le occasioni create: la prima conseguente ad un liscio difensivo dei locali non sfruttato dal centravanti ospite, la seconda di Domeniš che mandava di un soffio a lato della porta ospite. Nella ripresa tanta buona volontà, ma poche le a-zioni degne di menzione. Alle due conclusioni dalla distanza di Podrecca e Tomasetig rispondevano nei minuti di recupero i biancorossi con Piccini ed Arduini. La Valnatisone giocherà domenica a Magnano in Riviera. Sabato 13 sarà anticipato il match casalingo con il Tavagnacco. (P.C.) Savognese, un buon punto a Remanzacco Sconfitta immeritata per i Giovanissimi •• i li Gli Esordienti dell'Audace che hanno giocato a Chiavris Tanja osvojila kar dve medalji Vest o ponovnem velikem uspehu za slovenski šport v Italiji je tokrat prišla iz Avstralije (Brisbane), kjer je kotalkarica openskega društva Polet Tanja Romano uspešno nastopila na svetovnem prvenstvu in sicer v kategoriji mladink. Tanja Romano je osvojila kar dve medalji, Čeprav je na svetovnem prvenstvu nastopila prvič. V prostem programu je dosegla bronasto, v kombinaciji pa še srebrno medaljo. Glede na to, da je bila Tanja najmlajša udeleženka prvenstva, je možno zanjo v prihodnosti pričakovati še veliko dobrih rezultatov. Nel campionato di Terza categoria la Savognese è riuscita a rimontare lo svantaggio iniziale sul campo del Buonacquisto grazie alla rete di Me-neghin. Il presidente Fedele Cantoni si é lamentato dell’operato del direttore di gara. Gli Juniores della Valnatisone hanno ottenuto il loro secondo punto pareggiando sul campo di Pagnacco. Gli Allievi hanno continuato il loro cammino positivo pareggiando in trasferta con l’Union ’91 grazie al gol realizzato da Andrea Dugaro. Sconfitta immeritata per i Giovanissimi dell’Audace che, dopo aver colpito un palo e sciupato quattro palle gol, sono stati castigati a 10’ dalla fine dalla rete del Centro Sedia. Brutta esibizione, ma buon pari degli Esordienti ottenuto con il gol di Manuel Berdussin realizzato 5’ dopo quello dei padroni di casa del Libero Atletico Rizzi/A. I Pulcini/A dell’Audace hanno perso con la Manzanese, mentre la squadra B ha ottenuto un pareggio. II Reai Filpa di Pulfero ha espugnato il campo del Racchiuso con i gol realizzati da Cendou, Liberale e con un’autorete. In Prima categoria la Valli del Natisone ha perso l’incontro casalingo col Dream team di Resiutta a causa di una rete subita nei primi minuti. Nel campionato di Seconda categoria battuta d’arresto della Poli-sportiva Valnatisone di Cividale. Finalmente è arrivata la prima vittoria della Locanda alla Leggenda Drenchia/Grimacco che con le due reti di Rubin ed i gol di Gianni Qual-la e Patrick Chiuch, ha battuto la compagine universitaria Ai Frati.. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale hanno pareggiato con il Pozzuolo. Per i ducali hanno segnato Cesare Pinatto e Marco Giaiotto. La Fantoni Val Torre ha visto sospesa la gara con la Corte Orgnano quando il risultato era sul 3-2. Primo derby stagionale tra il Bronx team ed il Paradiso dei golosi Calcetto, bottino diviso a suon di gol BRONX TEAM 5 PARADISO DEI GOLOSI 5 Bronx team: Alberto Birtig, Claudio Ble-dig, Roberto Clarig, Walter Rucchin, Matteo Trinco, Nicola Pinatto, Massimiliano Pozza, Davide Del Gallo, Michele Venuti. Paradiso dei golosi: Stefano Zufferli, Simone Blasutig, Massimo Congiu, Simone Borghese, Michele Dorbolò, Andreas Go-sgnach, Daniele Marseu, David Specogna. Arbitro: Nocent di Cormons. Campeglio, 1 novembre - Si è concluso sul risultato di parità il match tra le due formazioni valligiane che giocano nel campionato di Prima categoria di calcetto. La gara giocata stasera al Match-ball è stata equilibrata, anche se gli ospiti possono recriminare per il palo centrato da Michele Dorbolò a pochi istanti dalla fine. La gara iniziava con la rete messa a segno dagli ospiti con Simone Blasutig, al quale replicava Claudio Ble-dig. Quindi ancora Blasutig in gol (la sua conclusione era leggermente deviata da Walter Rucchin) e seconda replica di Bledig che chiudeva il primo tempo. Apriva la serie delle segnature, nella ripresa, David Specogna. Il Bronx team prima pareggiava e quindi allungava con la doppietta di Matteo Trinco. Gli ospiti tornavano in corsa con la rete siglata da Dorbolò. Continuava la sfida a suon di gol con le segnature di Trinco e Blasutig che chiudevano i conti in perfetto equilibrio, prima del brivido finale del palo ospite. Per i padroni di casa del Bronx Team è il primo pareggio, mentre al Paradiso dei golosi manca ancora la prima vittoria. (P.C.) Quest'anno è toccato alla squadra dei tiratori di Idrija restituire la visita ai civi-dalesi per la Bilaterale internazionale di Tiro a segno. A vincere è stata la squadra ducale con 1528 punti complessivi contro i 1402 della Strelska družina di Idrija. Nella foto, i rappresentanti delle due squadre contendenti četrtek, 4. novembra 1999 SVET LENART wrrrmmmwMmmMmmmmM Hrastovije Novici v vasi V saboto 30. otuberja je biu liepi, sončni dan, parielo je, da je Sele polletje. An v telem liepem dnevu smo imiel v naši vasi noviče. Oženila se je adna naša čeča, Anna Chiuch, hči od nepozabnega Fiorenza. Pred utar jo je peju an puob iz Čedada, Francesco Andresi-ni. Poročila sta se v cierk-vi v Podutani glih opu-dan. Za pozdravit mlad par noviču an jim uoščit vse narbuojSe, so vasnjani iž Hrastovijega napravli liep, velik purton. An seda? Seda ostanejo Se kak cajt tle v nasi vasi, potlè puodejo živet v Čedad. Njim želmo puno sreče, zdravja an veseja. SPETER Se adna banka V Spietre so tele dni odparli nov sedež Se adne banke. Odparla je svoje okance (sportello) Banca di credito cooperativo iz Manzana. Za de se je parSlo do tega je puno skarbeu tudi an nas človek, Roberto Dorbolò iz Nokule. Na otvoritvi sta med drugimi pozdravila tudi župan iz Spietra Bruna Dorbolò an predsednik Gorske skupnosti Ne-diskih dolin Firmino Ma-rinig. Spietar Srebarna poroka za dva brata Kako lieto od tegà njih mama an njih tata sta praznovala zlato poroko, ona dva sta v nediejo 24. otuberja praznovala pa srebamo. Sta brata Danilo an Gianni Beuzer iz Spietra an obadva sta zlo poznana novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% zavojo njih diela: Danilo darži bečarijo, mesnico v Spietre, Gianni pa v Skru-tovem. Oženila sta se kupe, kupe sta ratala tudi tata an, sevieda, sta tudi praznovala kupe. Zena od Danila je Rita Bacchetti iz Spietra an i-majo dva otroka, adnega puoba an adno čečo; Gianni je oženu pa Ester Tomasetig iz Saržente, an imata dvie čeče. Srebarnim novičam želmo Se puno liet skupnega življenja. ČEDAD Za genjat kadit hodimo v Suolo! Ki dost slavo nam diela kadit, vemo vsi. Vemo pa tudi, de je težkuo genjat. Ce sta med tistimi, ki Zeljo ugasnit za nimar cigaret, pridita v Čedad, na sedež sriednje Suole De Rubeis, kjer od pandiejka 15. do petka 19. novem-berja, od 19.30 do 21. ure, vas bojo učil, kakuo se more genjat kadit. Ce se če! Lohni kajSan bi teu rad viedet, če se more zaries genjat kadit s telim tečajem. Mi diemo, de ja zak poznamo vič ku kajš-nega, ki je paršu do tega. Tečaj, corso, sta ga or-ganizala Sert (Servizio tossicodipendenze) iz Vidma an Acat iz Čedada, s pomočjo čedajskega ka-muna. Za vse druge novice an za se vpisat moreta poklicat na Sert, tel. 0432/5536649 - 553650 -553651 (od 9. do 18. ure) Na stuojta zamudit tele parložnosti! PODBONESEC 11 ti m» mihmiihi Ilir in minili» Čarnivarh Zbuogam Enzo Žalostna novica se je hitro arzglasila po cielem podbonieSkem kamunu, pa tudi po drugih vaseh Ne- VENDO causa inutilizzo macchina da m a g I i e r a “Brother” KH-820 ad una frontura, in buone condizioni ed a prezzo onesto, completa di 25 schede e libretto istruzioni. Telefonare allo 0432/723248, dalle 12.30 alle 13 e dalle 20.30 alle 21 e chiedere di Andreina diskih dolin. Na naglim je tam doma umaru Enzo Cencig - Go-risu po domače iz Carne-gavarha. Imeu je samuo 53 liet. Enzo se ni ču previč dobro takuo, de se je obar-nu do Spitala. Pa po pregledu, ki so mu ga nardil je parielo, de je vse na mest. Kako uro potlè je umaru. Enzo je biu puno poznan zak je biu mlekar v Carnimvarhu. Tole dielo, ki za anj je bla ’na prava mišjon, ga je opravlju glih trideset liet. Pa Enzo ni skarbeu samuo za mleka-rinco, h njemu so se vasnjani an parjatelji obračal za vsak problem, ki so ga imiel v vasi. Skarbeu je tudi za cierku. Bo zaries manjku ne samuo ženi Fausti, sinu Denisu, sestri, bratu, kunjadam, žlahti, pa tudi vsiem v vasi an tistim, ki so ga poznali. Ki dost je biu spoštovan se je videlo na njega pogrebu, ki je biu v saboto 30. otuberja popudan v Carnimvarhu: zaries puno ljudi se je zbralo v cierkvi an v britofe za mu dat zadnji pozdav. Naj v mieru počiva. Bjača Žalostna novica iz naše vasi V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustu Elso Raccaro, buj poznan kot Bepo. Imeu je 71 liet. Žalostno novico so sporočili kužini Marcella, Maria, Licia, Aldo an vsa druga žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Landarje v petak 29. otuberja. Ofjan Zapustu nas je Celio Floram V torak 2. novemberja smo se spet zbrali v lan-darski cierkvi an potlè še v britofe za an pogreb. Za nimar je zaparu njega oči Celio Floram - Jakopinove družine iz Ofjana. U-maru je v čedajskem Spitale an je imeu 75 liet. Tudi on je Ziveu an dielu puno liet po sviete, potlè se je varnu v rojstno vas, kjer je živeu sam. Na telim svietu je z njega smartjo pustu na-vuode, kunjada an drugo žlahto. Arbeč - Spietar Untarla je nona Romilda V čedajskem Spitale je v mieru zaspala Romilda Gorenszach, uduova Guion. Učakala je lepo sta- rost, saj na 23. novemberja bi bla dopunla 87 liet. Romilda se je rodila v Arbeču, v Drejčjovi družin. Zadnje lieta jih je preživiela par hčeri Dariji an zetu Adrianu v Spietre. Je bla šele mlada, kar je ostala uduova. Imiela je devet otruok, pet soji že u-marli. Vse težave an žalostne stvari jih je prenesla z veliko kuražo an viero. Seda bo venčni mier počivala go par svetim Standreže, v Arbeču, kjer je biu nje pogreb v sriedo 3. novemberja zjutra. Za njo jočejo nje otroc, zeta, nevieste, brat, sestra, kunjadi, navuodi an prana-vuodi. Ruonac “Naš pas Tobia je umaru zastrupjen” Kak cajt od tegà smo bli napisal novico, de v Ruoncu strupjo pise. Potlè so na tuo odguoril vasnjani an nam jal, de v Ruoncu se na gajajo tele reči. Seda nam je parSlo še pismo od gaspodinje pisà, ki, takuo ki ona nam je bla tekrat poviedala, je krepu zastrupjen. “Sevieda” nam je jala “s tem nečem reč, de v Ruoncu niemajo radi žvine an de so vsi pruot nji, je zadost adan...”. “Tobia, il nome del cane, è stato avvelenato, nessuno potrà farmi credere il contrario. L’autopsia ha confermato che il cane era sano, purtroppo non è stato stato richiesto che cosa ne ha causato la morte. L’esame batteriologico è risultato negativo, non c'erano sintomi di malattie sospette o nuovi virus sconosciuti. Ai primi sintomi del male era stato sospettata una crisi di epilessia, cosi non era. Il mattino del 16 agosto il cucciolo ha vomitato e tra la saliva e due fili d’erba ho notato un bel pezzo di sacchetto di plastica, un triangolo lungo 3 centimetri circa, non ho fatto tanto caso al fatto del polietilene espulso per via orale, ho pulito il tutto e buttato sul fuoco. E mi dispiace, non a-vrei mai immaginato che quel pezzetto di sacchetto a-vrebbe potuto risolvere questo problema, riscontrato al fegato, polmoni e rene: una emorragia, gli organi forati, distrutti. Allora cosa è stato a causare la morte in 24 ore, e le sofferenze che ha subitoti’ho vegliato tutta la notte, non stava fermo un attimo, era atroce vederlo soffrire in quel modo e non poterlo aiutare in nessuna maniera. A questo punto dovrei dire che gli organi vitali di Tobia sono scoppiati di salute? Per la tua pubblicità sul Novi Matajur telefona allo 0432/731190 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. NOVEMBERJA Spietar tel. 727023 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 •Policija - Prva pomoč ...113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza stov. izseljencev.,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno..............713003 Tipana.................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281