129. številka. Trst, v četrtek 7. junija 1900. Tečaj XXV Edinost" ti a;b enlrat na dar. razun nedelj in prazrikov, oh 6. uri rvečer. "Varoč ti i na *n;ii.i : Za celo leto...........kron za pol leta.........1- - za četrt leta................akarnali v Trstu se prodajejo posamezne številke po utotink i3 nvč. : izven Tr«ta pa po & stotink 4 nvč.) Telefon Stv. *7«. &din os t Glasilo političnega društva ,?Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi «e računaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogoi i Vsi douiai naj se pošiljajo uredništvu. Ne franko van i dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase snre-jema upravništvo. Naročnino iti oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carimia štv. 12. Fpravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moli« piccolo £tv. 3. II. nadstr. Izdajatelj ia cdgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna koasorcija lista „Edinost" v Tru. Glasovi iz naroda Te zadaje dni smo dobili dva dopisiča z jednako tendenco. Olja zastopata misel, da mi Slovenci moramo biti zložni v borbi vse-dotlej, dokler nam bo narodna ekzistenca v nevarnosti! Pomembna je tudi okolnost, da nam je jeden teh dopisov došel od duhovnika. jeden pa od posvetnjaka. In kolikor poznamo dotičnika mi, ne bi hoteli trditi, da sta popolnoma ]»olitiena somišljenika. Zato pa vidimo v okolnosti, da se njiju želje vendar stekajo v jedno : v klic po zlogi na narodnem delu, le potrdilo, da smo na pravem stališču, ko nočemo prij>oznati, da bi borba za kako ršnje-il>od i načelo opravičevala ali eel<5 zahtevala medselmjno klanje v časih, ko je življenje, ko je vse v nevarnosti ! Salus publika su prema lex. Po vele vanj u tega reka sm<> si mi priredili svoje stališče. Mnogo več ali manje — slabili dovtipov se je zadnje čase radi tega stališča našega govorilo in pisalo na naš račun, ali vsi dovtipi nas niso mogli ni za las odmakniti od onega, kar smo spoznali za pravo in v živo zadoščenje nam je, ko vidimo, da je na desni in na levi razsodnih ljudij, ki — živeči notri sredi borl>e, kjer je, naravno, zavest o nevarnosti trenotka najintenzivneja — z nami vred občutijo, kako herostratstvo pomenja to naše medsebojno klanje v takih časi h !! Moža nista jx»!itična somišljenika. Raz-žaljenje bi bilo, ako bi izrekli misel o njima, da nimata načel: še huje razžaljenje pa bi bilo, ako bi jima insinuirali, da sta pripravljena izneveriti se svojim načelom in svojemu prepričanju. Ali oba sta jw>Štena slovenska rodoljuba, ol>ema plamti v srcu ista goreča ljubav do rodu svojega. In iz te ljubezni jima harmonično zveni želja: bodimo zložni, ko ireba skupne l>orl>e za ono, kar n a m j e skupno: življenje, eksistenca naroda! Sedaj pa naj sledita oba dopisa : Kako so se duhovniki nekdaj borili za svobodo domoviae! Vedno in vedno obžaljujem pogulx»nosni prepir v našem narodu. To bi se pa lahko preprečilo, ako bi vsi iskali tega, kar nas veže in bi ne iskali onega, kar nas razdvaja. Kedor le nekoliko pozna jx>litiko, jasno mu mora biti, v kako nevarnem j»oložaiu smo Slovenci. Nemčija preži na nas od jedne strani: ■ d druge strani pa Italija. Iii dasi nismo še P O J) J, I S T E K. 4 Kdo je kriv ? Zofka Kveder. i/vrše tek.) Od tedaj je ni več nadlegoval z ljubeznivostjo. Za trgovino se ni zanimala in tudi od ni omenil nikdar proti njej, da-li kupčija gre dobro ali slabo. Kljub temu jelo se jej je dozdevati, da ni vse v pravem redu. Vedno je hodil z doma in če je bil doma, je (kakor je zvedela od jk>sIov) vse noči presedal v komptoaru. — Skrbi ima — mislila je malomarno, vendar jo je presenetila vest, ko je nekdaj, k-> je zopet dejal, da odhaja na svoja trgovska p »ta, iz Hamburga došla brzojavka, tla se je vkrcal na prevozno ladijo v Ameriko. Nekaj dni potem pa so prišli gospodje in zapečatili vse, kar je bilo v hiši. Ona se je preselila domov k bratu in zopet premišljevala, da-li bi ne bilo morda vendar l>o!je, da je j>ostala druga Margita, nego pa da je soproga goljufivega trgovca. No, brat je kooečno prevzel konkurzno maso in se poravnal z dolžniki, da ne bi le-ti kleli njegove sestre, ki je bila povsem nedolžna. ------ ne v Nemčiji in tudi ne v Italiji, vendar nismo gospodarji v lastni hiši, ker pri nas v Avstriji vladajo in gospodarijo Nemci, Madjari in Lahi in mi moramo plesati, kakor oni godejo. Ptujei so torej naši gospodarji in mi smo njih sužnji ! ! l)a se otresemo ptujega gospodarstva, da otresemo jarm suženjstva, v to nam treba najprej edinosti, ker le «v edinosti je inoč»! Spoznati bi morali, da smo si vsi bratje ; spoznati bi morali, da smo še vedno sužnji, da nas povsod le zatirajo, in da ni nikomur mari za naše blagostanje, za našo bodočnost! V nemškem, madjarskem in laškem jarmu smo! Da se tega otresemo, t o nam bodi v prvo in najsvetejšo dolžnost!! — Bi-li bil prepir med nami, ako bi bili vsi liberalci res pravi narodnjaki? Bi-li bil pred nami, ako bi bili vsi slovenski duhovniki pravi narodnjaki? Ne! in stokrat ne! Bi-li bilo možno prepirati se med sabo, ako bi bili vsi prepričanja: dušo Bogu, srce domovini, z desnico v l>oj za blagor domovine in blagoslovljena roka duhovnika naj blagoslavlja take sinove!! Klerikalci in liberalci — vsi bodimo pošteni Slovani ! Ako bomo Slovani vsi, doživimo tudi dan, ko poreče tudi slovenski duhovnik izpred altarja l»esede, kakoršnje j najbolj koristna narodu. Do tedaj pa bomo vedno obžalovali vse prepire mej Slovani, srce nam bo krvavelo, ko bomo čitali, kako brat ubija brata —vnaj-h u j i stiski! V Trstu, 7. junija 1900. Italijanski glas o sporazumljenju V Istri. Tirolski dnevnik »Voee cattolica« je prinesel v svoji 77. štev. od dne 5. aprila t. 1. sledeči vvodni članek: »La rottura d e 11 e t r a 11 a t i v e p e r 1 a c o n ci 1 i a-zione na z ion a le nelTIstria«. V tem članku piše nam ne baš prijazni list sledeče: Zadnjič sem šla mimo Klobčarjeve hiše, pa sem stopila gori k gospodični. Tako prijetno ima urejeno in tako prijazna je, da sem jo takoj prosila, naj me ne zapodi čez stopnice, če še kedaj potrkam na njena vrata. No, in danes sem jo vendar spravila in pre-prosila, da je tudi ona obiskala mene. — Zopet vse tiho. — Tako hudo je, če je človek sam, če se nikdo ne zmeni zanj ! — In zopet pavza. Trška ženska inteligenca je molčala trmasto in še le, ko je gospa sodnikova pričela razkladati svoje duhovite nazore o vremenu, prišla je borna konverzacija v tir. Komaj pa je bila pet, vstale so vse, kakor na komando, in se poslovile pri »ljubi gospej« in »dragi gospodični«, ker jim resne dopušča čas, da bi dlje uživale njiju ^prijetno društvo«. In ko jih je Kristina izkomplimentirala skozi vrata, zasmejala se jo glasno, objela staro boječo Margito ki se je kar tresla zadrege in veselo ploskuila v roki : — Naj le gredo, le-te gospe plemenite! Radovedna sera res, kako naju bodo obirale okrog. Pa pustimo jim veselje, kaj ne gospodična ? — »Med poskuse narodnega sporazumljenja, katero je sedanje ministerstvo, ako je ni začelo, vendar povspeševalo, treba prištevati tudi poskus pomnjenja Hrvato-Slovencev in Italijanov v Istri, Med obema narodnostima, ki bivate na polutoku Istrskem, ter sti zastopani v dež. zboru, vihra že deset let ljuta borba. Ta borba se je zadnja leta vsled obojestranske agitacije zelo poojstrila ter je vsled nestrpnosti postala taka, da je lepi pol u tok premenila v širno bojno polje, na katerem se ne vrše le ojstre borbe in narodni pritiski, marveč skoro domača vojna. Nasledek temu je bil, da je borba tudi v dež. zbornici vzplamtela v dolge pikre prepire, ki so doveli do žalostnih dogodkov v zadnjih dveh zasedanjih; t. j. do izstopa slov.-hrvatskih poslancev in premeščenja dež. zbora iz Poreča v P ulj in iz P ulja v Koper. Bilo je dobro, in tudi dolžnost vlade, da poskusi zbližanje obojnih narodnih zastopnikov, da se oni pogovore med seboj, da poiščejo kak modus v i v e n d i, kako bi dež. zbor mogel zopet "ustavno razpravljati ter zagotoviti povrnitev miru med narodnosti. To se je tudi poskusilo in sicer po nagibu centraine vlade — kakor je soditi. Začelo se je tudi razpravljati : ali poskus je ponesrečil: delo, komaj pričeto, se je opustilo in vse je zopet v prvotnem stanji,'češe ne na slabšem ! Vpraša se: kdo je temu kriv ? Kdo je vzrok, da se je dogovarjanje pretrgalo in da se je sporazumljenje ponesrečilo? Mi nočemo soditi, omejamo se na to, tla čitateljem predložimo fakta in stanje stvari. List opisuje tu povsem natančno vse preddogovore o formalnostih, ustanovitev: oseb, klubov, zahteve Slovanov, pretresovanje teh zahtev od strani Italijanov ; dve prekratki seji, zavrnitev slov. zahtev a 1 i m i n e od strani Italijanov, ne da bi bili oni stavili kakov proti predlog itd. itd. Nadalje piše : Kaj so zahtevali torej Hrvato-Slovenci ? Ali so bile njih zahteve res tako gorostasne, tla so jih Italijani morali odbiti a limiue? In ali so bile res skrčene na tak m i n i m u m, da jih hrvatsko-slovenski zastopniki niso mogli zmanjšati ? Tu zopet rečeni list našteva t o č n o štiri zahteve in dve koncesiji od strani slovensko-hrvatskih zastopnikov. Zaključuje list pa tako-le: Pustimo za sedaj ua stran vprašanje, da-li bi se zahteve Slovanov dale kaj skrčiti — Jaz nisem storila prav, tla sem prišla k vam — se je oglasila le ta s svojim slabim starim glasom. — Ne prav ?! Zakaj ne ? Saj sem tudi jaz bila prej kandidatkinja vašega stanu, katerega se te gospe tako grozno boje. — — Ali gospa ? — A, vi "rae hočete spomniti, da imam tam nekje onostran oceana še svojega gospoda moža ! To res nič ne škodi, tla postane v i prijateljici. Jaz imam sedemintrideset let, vi morda kacih dvajset več, lahko mi torej ostavite kedaj svoje psičke. Kanarčkov in golob-! kov imam že zdaj, hišno mačko tud:, vidite, da mi ničesar ne manjka. Vas imajo za ži- 1 vega zmaja, jaz pa vem, da ste dobra duša, samo malo bojazljivi ste. No, kdo mi more braniti, da tudi jaz postanem tako strašilo. Saj nisem ne udova, ne žena. Žena brez moža, to je prav v sorodu stari devici. Oe se mi s časoma pohlevnost in potrpežljivost obrobita in če kedaj vgriznem koga — kdo bo kriv ?! — Ne jaz, ne vi, ampak ta naša »Ijudomila družba, ki ustanovlja »društva v varovanje živali«« in »društva ubožcem v podporo«, zraven pa obira svoje bližnje do kosti in jih obsoja v dno pekla, Če ne trobijo v njen rog ali se ne plazijo pred njo po tleh ! — manjšini nasproti Nemcem, bi pač težko odobrili tako postopanje, in če tudi so razmere ali ne; vendar na«»ram« vprašati, da-li s« l»ile I treba biti glavno bitko; tu treba pospeševati te zahteve tako gorostasne, da jih je (!) itali- koristi prebivalstva. Se vedno upamo, da janska veČina morala odbiti a 1 i m i n e ? j mine narodni prepir, da njega valovi ne pre-Trentinski Italijani, ki se nahajajo tudi v plavijo države: vendar je to zadnja ura upanja. Vprašati se moramo, kje je pravo: ali na strani države, zakonov, redu, v obeh deželah nekoliko različne, vendar ali pa na strani nereda, ki je 'postal pravilo, ne morejo pritrditi p o s to p a n j u ' Minister-predsednik je zaključil z besedami: svojih rojakov v Istri!! Pozivam zbornico z vso odločnostjo poverjene mi službe, da v prvo vrsto postavi zakon in red v državi in njene koristi, ter, dokier je še čas, ohrani naše javne ustanove nedotaknjene. Med govorom pl. Korberja so Cehi opo- Politični pregled. TRST, 7. junija 1900. K položaju. V včerajšnji seji zbornice ostaia z|>0rnica mu je koncem govora poslancev — prvi j>o počitnicah — se je mini- živahno pritrjevala. Tako vsaj zatrja kore- sterski predsednik dr. Korber s topi m apelom Spondenčni biro obrnil do parlamenta rnili skupin in z zagotovilom, da njegova vlada vidi svojo nalogo v pravičnosti do vseh narodov in v povspeševanjn Jakobu še pred prav kratkim časom skoraj izključno vse bogosluženje na slovenskem jeziku. Zakaj ? Ker je bila župnija skoraj izključno slovenska! In tudi danes je ogromna večina prebivalstva slovenska. Zato so slovenske propovedi tako dobro obiskovane, do-čim bi pri talijanskih poslušalce lahko sešteli na prstih — in še od teh so večinoma naše pobožne stare ženice, ki mej propovedjo molijo rožni venec. Tako tudi njihove latinske maše in latinske litanije. Naravnost poulične so njihove majnice, ki le rušijo pobožnost v cerkvi. One otročje razsvetljave, grdi transparenti brez vsakega ukusa spadajo v tingl-tangl in ne v cerkev! No, mi jih ne motimo; če je njim prav. nam je tudi! Kaj pa oni «tantum ergo» v cerkvi? Ali spada v ritus cerkveni, ali ne?! Vi «ko-schei »-duhovniki, vsaj svojega cerkvenega dostojanstva ne mečite v blato! Po 'goriškem Posl. Herold je priznal, da je položaj v naši državi zares žalosten, to pa ne vsled pohlevne obstrukcije Cehov, ampak vsled ! razvoja istih. To je lepo. Ali kaj -omagajo j dogodkov zadnja tri leta. Ćehi hočejo narodni i se poje slovenski, v Liburniji in Istri hrvat- mir, a le na podlagi j ed n a k o p r a v - ski tadi tam, kjer so latinizatorji zatrli gla-nosti. Češki narod se bo ureditvi jezikov- j golico — v Trstu pri novem in starem sv. nega vprašanja v absolutističnem smislu upi- Antonu in sv. Vincenciju se poje slovenski in tako se je pel vedno pri sv. Jakoba in se bo tudi pel. «Tantum ergo» in sploh procesije sv. Rešnjega Telesa ne spadajo strogo v obred rimski ali latinski in so tudi v drugih obredih. Naši latinizatorji, ako že nečejo pogle- vse te lepe besede, ako pa se Korberjeva vlada ne more [»ovspeti do jednega samega odločnega čin i nasproti onim, ki nočejo jed- nake pravičnosti do vseh?! Kaj pomaga, da { z vgo m0Čj0 (Pritrjevanje na strani Oe- seja. se gospod Korber obrača s toplimi besedami hov j Potem go sej0 zaključili. Danes je zopet do Cehov in jim polaga na srce, kako bi mogli priti do vspehov, ako pa njegova vlada v svetem strahu trepeče preti tistimi, ki zahtevajo le ponižanje Cehov in so ostali trdi kakor kamen še potem, ko so Cehi dali sijajen izgled samozahtevanja, omejivši svoje zah te vanje le na to, da se odpravi Kindin-gerjeva naredba, torej, da se zopet vspostavi stanje, kakor je bilo pred jezikovnimi nared-bami ? ! de naša zveza z Italijo. Ta predmet ni le sila važen in življenskega pomena za nas primorske Slovane, ampak je tudi neizčrpen. Vedno prihaja novih momentov, ki dati v « katoliške* knjige, se lahko prepričajo se združujejo v dokaz, da je naša država s j na oči v tukajšnji armenski cerkvi, kjer je svojo zvezo z Italijo naprarila, kakor se pravi v rabi armenski obred, ki ima starejše ko-v navadnem življenju, šmentano slabo kupčijo, renine, nego latinski. Torej «niks lateinisch!» Danes se mor ski obnemoglosti noramo povrniti k gospodar- Sploh pa ne bo miru, dokler si tudi mi Slo- j hotel si je malo počiti ter je zaspal i sosednjega kraljestva in opo- venci ne poiščemo svoj slovanski obred, ki imenovani ulici. Cez nekaj časa se nadejajo dovoljne naklonjenosti, da dosežejo »svoje pravice«. Na neki razloček med frankfurtarico in italijanskimi barvami pa moramo tu opozoriti vendar-le. Dočim je prva simbol davno za-spalega političnega nestvora iz leta 1848., je belo-rudeče-zelena barva, državna barva soseda, kije u k l j u b vsem t r o z v e z a m in shodom v B e r o 1 i n u vedno naraven nasprotnik avstrijske misli. Sicer pa želimo italijanskim sodeželanom obilo uspeha. Reveži se nam uprav smilijo, ker v teku dvetisočletne kulture še niso dospeli do svojih barv in morajo po tolikem dvatisoč-letnem kulturnem slavju hoditi k Nemcem — na posodo po ideje. Na znanje! Od razrih strani nam prihajajo vprašanja, kako da se je ukrenilo za prihodnjo nedeljo glede veselice »Lipe« v Bazovici in »Kola« v Trstu. Mi smo se informirali o tem in odgovarjamo, da se bosti vršili obe navedeni veselici, ker imata obe društvi tehtnih vzrokov, da istih ne moreti odlašati. Škode bo, po našem menenju, prav malo toliko na eno kolikor na drugo stran, ker oba kraja sta dve uri oddaljena eden od drugega, in ker je nas toliko, da bi lahko imeli, ne samo dve, ampak tudi več veselic* da se le naše ljudstvo udeleži v primernem številu ! Sreča v nesreči. 40-letni dninar Josip M. iz ulice Pozzo št. 3. se je minilo noč vračal, do dobrega natrkan, po ulici Moli no a vento domov. Ker so ga noge težko nosile, na zidu pa se je Niti v toliko niso Nemci hoteli odjenjati čitateije> kako znani ye\\ce v rim- je ravno tako svet, kakor latinski! Potem bo začel obračati ter padel na ulico Tesa, kakih gospod Korber jim je na uslugo!! Niti gkem ,Avantic piše 0 razmerah naše — mir. Zato le drezajte, podite nas iz cerkve, 7 metrov globoko. Mož ni rekel ni bev besedice ni iz njegovih ust o zadovoljenju te ,znveznice<> pravif (ja gospodarske in davite naš jezik — potem se vrnemo domov mev, ampak je mirno spal dalje. Tako so ga skromne zahteve Cehov! On vidi in sluša le politične razraere žalostne, a moralno stanje in po naših cerkvah bo odmeval jezik sv. Ci- našli redarji, ki so ga spravili v bolnišnico, one, ki hočejo ponižanje in izoliranje Čehov j ()bupno gtvar; m uke> (la so iz italijanskega rila in Metoda! kjer pa niso našli na njem uom — čemu jK>tem vse govoričenje o možnosti ^^ napravile najbedneji narod na svetu, Našilli poslancem na Zliailje! Od sv. poškodbe. — To je bila ene zunanje zares sreča v nesreči. sprave?! \ oč.gled taki objestnosti Nemcev ^ ^ ^ /a prvensfcvom itaijjanov v kol- j Jakoba smo prejeli: si mi kar misliti ne moremo, kako bi se mogle ^ _ prven8tvo kriminalno! To je gonja, to se kadi! Ali ste čitali Poskusen sainoiuor. Včeraj o poludne stranke na desni tako daleč spozabiti, da hi Ital»anski varo(l je od davkov najbolj obre- današnji »Piccolo« ?! No, zveza med italijan- seje zasebnica M. C. v svojem stanovanju v istim Nemcem na ljubo podajale svojo roko v ponižanje Cehov! S slepoto bi morale biti udarjene, tla bi ne videle, da s ponižanjem Cehov se hoče ponižati tudi njih ! Mi smo uverjeni celd, da bi druge stranke na desni, ako bi se pokorile diktatu Nemcev in bi za menjen narod nasvetu. V letu 1896. je ita- skimi duhovniki in židovskim »Piccolo« nas ni »lici Bachi št. 5. skušala zadušiti z oglje-lijanski narod ob svojem velikem ubožtvu! presenetila, ker vemo, da srce teh duhovni- nim kisikom. Zanetila je oglje ter čakala plačeval eno milijardo in 807 milijonov dav-jkov je že od nekdaj v uredništvu »Picco- smrti. Ker je pa umreti vendar le težko, je kov. Povprečno računjeno plačuje torej sle- lovem« ; niti ne jemljemo tragično te zveze, britko stokala, in prihiteli so ljudje, ki so herni italijanski državljan 60 lir davkbv na se je že ubranimo z božjo pomočjo. Ali ne- poklicali zdravnika. Po prvi pomoči so ne- leto. Državni dolgovi so toliki, daje sleherni ' kaj druzega nas je presenetilo in smatramo srečnico spravili v bolnišnico, ter je upati, da te poslednje res hotele pobirati kostanj iz držav,jau od bogatina do lačnega nemaniča, |jako resno — fakt namreč, da seje tej zvezi okreva. Od gorečega oglja so se zažgala tla. ^ dolžan po 500 lir. Komercijalna vrednost zem- ! pridružila tudi policijska oblast, ali Morali so poklicati tudi gasilce, ki so kmalu Ijišč znaša 24 milijard lir, hipotekami dol- vsaj izvestni nje podrejeni organi. Izvedeli uduših požar. govi. ki bremene na teh zemljiščih, so znašali j smo o več slučajih iz zadnjih dni, ko so re- Lloydov parnik > Boliemia« je prispel žerjavice, bile na veči škodi, nego pa isti Cehi sami ! Vsi ti pomisleki so morali strankam na desni s podvojeno silo stopiti pred oči baš v teh rrenotkih in sledile so le naj narav- ^^^""nad 16 milijard, iz" česar sledi, da darji spletkarili pri posamičnih členih bratov- včeraj iz Aleksandrije s 145 potniki. Na nejeinu nagonu samoobrane, ako se je ve- - " ' * 1 n ;L ^ 1~ lik a večina eksekutivnega odbora desnice v včerajšnji f-eji res izrekla — kakor poročajo z Dunaja — za vztrajanje na Ceker Po takem je akcija za sestavo večine v pobijanje Cehov s pomočjo njih dosedanjih zaveznikov definitivno pokopana in s tem je preprečen najgnusneji in najnemoralneji političen in parlamentaren čin, kakor si ga človek le more misliti ob sedanjih razmerah ! ! Strankam na desni bi morali le čestitati, ako 2 tretjini nisti več last lastnikov zemljišč!! ščine sv. Cirila in Metoda, češ, da zastava Pa tudi pridelki se manjšajo, da-si se število te bratovščine nikakor in pod nobenim po- porocajo ^bivalstva veksa. Kreditni zavodi so zmanj- gojem ne bo smela s procesijo sv. Rešnjega a strani 1 vnjee^ skonte jn anticipacije. Povsem Telesa!I Kako prihajajo redarji do tega, do krovu je vse zdravo. Parnik ostane do sobote v lazaretu pri sv. Jarneju, da dopolni dobo kontumacije. S kropom se je opekel sinoči 15-Ietnl Ivan T risan, uslužbenec kavarne Corso. N«. rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč. Aretiranje. G.a Amalija Bregant iz ulice Madonnina št. 15, je javila redarstvu, [venskih župHanov pri sv. Jakobu in v Trstu ukral nek' kl Je v položaj dajanja, težko pa v položaj — pre- v dobo, ko so se stari Germani še živili «i sedela zraven njega na tramwayu, z žepa želodom ter leno ležali na medvedjih kožah, novčarko, potem skočiL z voza ter jo popihal dočim so Slovani pridno obdelovali svoja jemanja. O takih kupčijah pa pravijo, da so — jako slabe. Tržaške vesti. _ , u ... . ... : let ne dokazuje niti najslavnejši - Salata 1 na trgu LiPsiJa »utirati «koselier»-duhovniki pri sv. Jakobu. J J /.« /In nac. D mn lii\fol i I n L*Ancr« T" I »•• dnevnem redu, še vedno ni rešen: govornik Torej slavna sakristija pri sv. Jakobu, pod mora obrniti pozornost zbornice na položaj, vodstvom župnika Hrovatina in onega lisj Ministerstvo Korber da ni tako, ki bi se pre- Burlota, je napovedala Slovencem vojno — puščalo slučajni sreči ter vodilo posle od da- vojno do uničenja. Ha ! ha ! kako se jil. bo-nes do jutri. Kakor avstrijska vlada vidi to jimo! — Saj se jim z nami smejejo tudi sami ministerstvo svojo nalogo v pravično- Italijani. Ali šalo na stran. Fanatizem, hinav-sti nasproti vsem narodom in v ščina in sovraštvo do Slovencev zmešali so povspeševanjn razvoja istih. Vlada jim pojme tako, da proti dobrim katoliškim je predložila načrte jezikovnih zakonov, ka- Slovencem v samo cerkev kličejo na pomoč v stranske ulice. Ko je mož začel bežati, je i- o 1:« «.'1: oškodovan ka preiskala svoje žepe ter zapa- polja. Fa pustimo jim to veselje. Naj tudi » . v . . ., ... , . . . „i žila zicubo. Dva gospoda, ki sta se vozila z pocetk; italijanske, alt resnicneje: rimske kul- '-s14^- & 1 ' j.— • . .-u i ' istim vozom, sta zasledovala tatu ter ga dala ture močno dišijo po grški ter tistih dvatisoc j ' & T ' " retirati. Krčevito je držal v žepu svoj plen. Dražbe premičnin. V petek, dne <-$. šolo k 1000-letni nemški: Italjani k Nem-|j"nij» ob 10' uri predpoludne se bodo vsled Za danes smo hoteli le konstatirati zanimivo Vl*a P"^azen» -000-letna laška kultura hodi v list in terih temeljnim načelom a«es plima ob 6.22 predp. in ob 5pti ,.. , . , pop.; oseka ob 0*10 predpoludne in ob 11.5U Neki tuk. italijanski list pozdravlja * 1 1 ' 11 točka vladnega programa je osvoboditev go- temni so tvoji vojaki! Ni nam torej potreba spodarskih moči prebivalstva. Dosedanji uspehi odgovarjati in braniti naše pravice, ampak na hov nima mnogo nade do uspeha. Druga «resnice». O »sveta Italijan, kako slabi in navdušenjem to imenitno iznajdbo Nemcev in pristavlja svoj »fabula docet«, da tako naj delajo tudi italijanska društva glede »svojih v tem ozira so majhni, ker ima vlada vezane zid hočemo pribiti nesramnost dopisuna in belo-rudeče-zelenih barv«. To bi naj storilo roke. Zahtevane investicije še vedno nisti do- poročevalca «koscher»-duhovnika* «Piccolo«-voljene. Minister-predsednik je opozoril na j vega, ki napada slovensko bogosluženje pri debate v delegacijah : tam se je povdarjala ; sv. Jakobu. Znano je vsem pri sv. Jakobu, Sloven- tesna zveza med zunanjo in med trgovinsko jiolitiko. Tu je {»olje, je dejal minister, kjer cem in Italijanom, da je bilo v cerkvi pri sv. najprej kako »nepolitično« društvo (n. pr. Lega, ka-li?). Ko na ta način potipajo slavni vladi na zobe, bodo videli, kako prav za prav ista misli glede barv sosedujega kraljestva, in odprta bo jim pot do državnega sodišča, kjer popoludne. Odbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico; bo !mel jutri v petek ob 7. uri zvečer odlmrovo sejo. Pevskemu društvu >Kolo« so pristopili kakor podporniki sledeči gg.: Josip Kranjc, Josip Luin, Miha Rože, č. g. Ivan Zupančič, Josip Brišček, Ivan Žetko, Vekoslav Plesničar in »Na goro«, p<»je mešani zbor pevsko-bralnega ' se prepoved ni ka ne more kriviti nesreč, ki jih AuU'it Krasna. I >alje je g. Vran kar daroval društvu } krono. Pevsko društvo * Kolo« t Trstu vabi na vrtno veselico, katero priredi prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri in j»ol jk>-]K)Iudnc na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu (ul. Giuliani 2S.) z nastopom mešanega :n možkega zbora pod vcnlstvom društvenega pevovodje g. H. Vogriča ter z godbo pod vodstvom g. kaj>elnika F. Majcen-a. Vstopnina je določena na 20 novčičev. Ker je društvo mnogo trpelo vsled bojkota od sirani laških gledališč, se toplo pri-i begov. 16. F. S. Vilhar: a) »Bledi mesec«, viti v kakih 1000 občinah na državne troške društva »Zrinjski« iz Dekani. 10. S. Gregorčič: »Velikonočna«, deklamuje g.čna Dorica Trobec od sv. Ivana, 11. »Smo vesela družba«, poje mešani zbor iz Babičev. 12. M. Hubad: »Skrjanček«, poje mešan zbor pevsko-bralnega društva »Zrinjski« iz Dekani. 13. »Venček slov. pesmi«, svira godba. 14. P. A.Hribar: Trgovina in promet povzročajo naravne sile. Novo delo Tolstojevo. Skoro obelodani Dražbe nepremičnin Tostoj novo svoje delo pod naslovom : «Rob- zali te vanj u Josipa in Andreja Valic stvo naše dobe». Slavni ruski pisatelj nam Skrilj bo dne 22. junija 1900predpoludne prikaže v tem delu pred vsem trpljenje de- jol> 10 uri Pri sodniji v Ajdovščini v izbi šr, lavcev v mestih. Tolstoj je že prečital ta 1- dražba Matiju Sežun lastnega edinega le- roman v Petrogradu v ožjem literarnem krogu, »Brambovska«, poje moški zbor pevsko-[ kjer je napravil isti globok utis. bralnega društva »Svoboda« od sv. Antona. Narodne knjižnice na Ogerskem. Ogerski 15. F. S. Vilhar: »Domovini«, poje mešani minister za uk in bogočastje, pomadjarjeni zbor pevsko-bralnega društva »Ilirija« iz Po- Slovenec dr. Julij Vlašič, namerava ustano- poroča za mnogoštevilen obisk. b) »Svarjenje«, poje mešani zbor iz Marezig. narodne knjižnice. V proračunu za tekoče lesa vložka 321 ter edinega telesa vi. 211, kat. obč. Lokavec s pritiklino vred, ki sestoji iz 2 bednjev, 1 kadi in 1 vinskega soda. Nepremičninam, ki jih jc prodati na dražbi, je določena vrednost na K 7049.80, pretiklinam na 37 K. Dne 15. junija 1900 piedpoliulne ob 91/., V slučaju sla!>ega vremena se veselica 17. »Gospod komisar«, šaloigra v dveh de- j leto so že postavljeni v to svrho znatni kre- 11 n P" Bodniji v Komnu v izbi št. 3 dražba janjih. 18. »Hej Slovani«, svira godba. 19.1 diti, kajti že to leto mislijo odpreti 200 ta- nepremičnin 1. 2. 3. 4. telo vi. 153 gruntov- preloži na naslednjo nedeljo. Za svetoivansko podružnico družbe Šaljivi srečolov. 20. Svobodna zabava in kih knjižnic, ostale pa v dveh treh letih. sv. Cirila in Metoda so nabrali na večerji na čast novojK»ročencema Hadrijanu in Ani ples. — Za slučaj slabega vremena se bo vršila Vatorec kron. S čestitkami novoporočen- veselica naslednjo nedeljo, t. j. 17. t. m. Ker cema združujemo željo, da bi v znamenju sv. je društvo vsed žalostnih časov, katere ima bratov vsikdar venskemu. dužila svojemu rodu slo- za seboj v silno slabih gmotnih razmerah, prosimo, da se rodoljubi v obilnem številu Brzojavna poročila. Iz parlamenta. DUNAJ 7. (K. B.) Vlada je danes predložila zbornici poslancev že v prejšnjih niče Kostanjevica. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 207 K in sicer: 1. telo 20 K. 2 telo 1(50 K, 3 in 4 telo *7 K. Najmanjši ponudek znaša: za 1. telo 13.34 K — 2. telo 106.fi* K — 3. in 4. telo 58 K. Vesti iz ostale Primorske. udeleže te veselice. To velja osobito za one zasedanjih predložene zakonske načrte o spre- j rodoljube, kateri bi se itak ne udeležili ve- membi nekaterih določb zakona o evidenci Denarni trs. Položaj na javnem dunajskem trgu se , , VJ__ ° evln»očjo doslovnega čitanja vlog še Meseca aprila t. 1. je znašal izvoz moke Vesti iz Kranjske. * Obesil se je v noči od sobote na nedeljo v Petrovčičevem hlevu v Postojni 4i> Jagerndorfu, nadalje zakonski načrt, s kate- bn istega dne zasebui diskout še vedno 4 rim se razširi do konca leta 1904. veljavnost ^ Gibanje na dunajskem glavnem zavodu zakona o olajšavah glede pristojbin o kon- avstro.ogerske l>anke je bilo glede vlog in vertiranju železniških prioritetnih obveznic. zapadlosti dokaj omejeno. DUNAJ 7. Zbornica poslancev. Obstruk- Izyoz moke iz Xrsta in z Reke v Brazil. tijsko društvo, zadružno skladišče in kmetsko niku. Vesti iz Štajerske. posojilnico: vse to na katoliških načelih. To * Laških del a v cev je prišlo v Ljub- šo liberalei-oderuiti in vsa gosposka klika si- ljano tekom zadnjih dni zopet 60. kali na e. gospoda, ki je začel revno ljudstvo ! - reševati iz njih krempljev! Krščansko-socijalna stranka, kateri na čel uje g. Malusa, seje do dobrega organizo- _ «&tajarec» bo imenoval list, vala in je o zadnjih občinskih volitvah zma- katerega nameravajo izdajati Nemci v Ptuju, gala se svojimi kandidati. Obup gosposke li- lJlst l><> pI8an v slovenskem jeziku, a ne knjiž-beralne klike je bil tolik, da so napregli vse nem, marveč v narečju. Potegoval pa se bo sile, da uničijo volitve, da si izvršene i*>vsem za velenemško idejo. Brrr... Tako grozno pravilno. Ker so v Istri vse oblasti naklonjene nemški je značaj s|>odnjega Štajerja, da omenjeni kliki, je le-tti tudi dosegla, kar je rajo v širjenje velenemške ideje rabiti hotela: volitve so lule uničene in razpisane slovenski jezik. Kolika komedija! druge volitve. - Pred drugimi volitvami je gosposka klika pod firmo starega »patrijotizma« zavela d tili o v š č i n o na s v o j o r a n, ker se sama n i upala z m a g at i. Ttr je bil Proti k r š č a n s k o - s o c i j a 1 n e m u d u- pna zmagati. J.r je o;i prizor: Hauptmann od 17. pešpolka. Prestrelil si je j vrat, o čemer mu je strašno razdejalo glavo, h o v n i k u M a 1 u s a j e stala vsa «1 r u e a • -i • • i - t - • , j, ^ jezik mu je visel iz ust, možgani so bih na d u h o v š č i n a, z <1 r u ž e n a z liberalno kliko! Ta je tudi zmagala z malo večino. Skandal ital. duhovščine je izzval v vseh katoliških listih huda očitanja, na katera je ta duhovščina izdala neko opravičevalno izjavo. Idea Italiana«, naj radikalnejši liberalni list, je odgovarjal na to izjavo v dolgem članku naslovljenim: ?>Izžmeti limoni«, v ka-katerem je jako značilna ta le izjava : »Po- traja sedaj ob 2 in iz Trsta: s parni kom društva «Ad rio» : «Najrv Iz vrsevalni odbor desnfee. Lavos* 200 barelov v Pernambuco in 250 l>. DUNAJ 7. (K. B.) Pred današnjo sejo v Bahio, a z angležkima parnikoma cSama- zbornice poslancev se je sestal iz vrsevalni riai ;n »Tyria» po 20 b. v severni Brazil, odi >or desnice. ^Minister-predsednik pl. Korber skupaj torej iz Trsta 490 1. — Z Keke se je je bil prisoten. Klub Mladočehov je zastopal v jst; ^obi iZVozilo z angležkima parnikoma idr. Kaizl. Seja še traja sedaj ob 12. uri. «Samaria» in lo Janeiro ; skupaj z Reke 32tJ0 leznice donašajo vedno goste iz vseh dežel. |>arelov. Skupni izvoz moke iz Trsta in z Mej drugimi so prispeli semkaj minister za Reke prve tri mesece t. 1. je znašal 29*405 nauk in bogočastje pl. Hartel, minister Pien- \K 1Q s;,.ei. se je ukrcalo za Pernambuco tak, namestnik Pininski, poslanik N^gra, 31-435 b., za Bahio 4600 b., ostanek za bančni guverner Bilinski in profesorja Randa druge brazilske luke. Od te količine je prišlo in Gebauer iz Prage. 1335 b. iz tržaškega parnega mlina «Economo», Štrajk v Budimpešti. ostanek iz ogerskih mlinov. BUDIMPEŠTA 7. (K. B.) Delavstvu L strelil se je v Celovcu vojak Viktor i ^ ... . _ . . (janzove tovarne za vagone se je naznanilo,--------- ' da bo počivalo delo v vsem podjetju, dokler ne bodo poravnane diference z delavci na mosteh. Kralj belgijski v Gasteinu. KOPALIŠČE G A STE IN Vesti iz Koroške. Trgovinske vesti. stropu in nekaj na njegovem hrbtu. Samomori vojakov se neprestano vrše — na koga pada krivda ? Budimpešta 7. Pšenica za juni K. 7 40 tlo 7'45 Pšenica za oktober K. 7.91 do 7. (K. B.) 7.92 Rž za maj K. —•— do —*—Rž za Pravijo, da ostane kralj belgijski šest tednov oktober K. 7 02 do7 03 Koruza za maj 1901 v tukajšnem zdravilišču. K. O'73 do 5;74 Koruza ^ za juli 1900 K. Razne vesti. Samomorov je bilo v minolem mesecu na Dunaju 42, mej temi je bilo 7 žensk, 4.93 do 4.9 4 Oves za maj K. —*— do Sultan in bolgarski knez Ferdinand ter Oves za oktober K. 5 09 5 10. grška kraljica Olga. Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje CARIGRAD 7. (K. B.) Knez Ferdi- omejeno, mirno. Prodaja 14 000 rast. 2% st. nand Bolgarski je odgovoril na vabilo sulta- ceneje- Vreme: lepo. vročina. hvalili s:n«> Rovinjsko duhovščino, ker je gla- proti 43 v maju lanskega leta in 47 v aprilu novo, tla mu bode po povratku iz Ebenthala sovala z liberalci, a žal nam je, da smo tol- letos, mačili to postopanje duhovščine v rnilem Zopet drama vsled igralnice v Monte na razpolago. Kraljica Olga Grška, se je sultanu iz Hamburg 7. Trg za kavo. Santosgood average za maj 39.25, za september 40'— za december 40.75 za mara 41*25 Denar. Havre 7. Kava Santos good averag> frankov 48.—. zmislu, govore, da je nadahnjena s pro:ivnostjo Carlo. V gradu Petrina stanuje že dalj časa Sevastopolja še enkrat zahvalila za prijaznosti, 7;x ,n;lj 50 k^. frankov 47.—, za september 50 k proti novotarijam (to so katoliška druženja) gr<»f Traccala del Beccalinv s svojo družino, in da jnizna j»otrebe kraja. Ker j»a duhov- Grof je bil vedno najvnetejši obiskovalec ščina odklanja tako tolmačenje, vprašamo : kaj igralskega pekla ter je ondi zapravil že velik je pravi povod, da se je družila z liberalci ? del precejšnjega premoženja svojega. To je atere ji je izkazal o vožnji po Bosporu. Turška carina. — Protesti diplomatov. CARIGRAD ti. (K. B.) Poslednji mi- nisterski svčt je sklenil, da bo vkljub ustnim prigovorom zastopnikov balkanskih držav Državni dolg v papirju v srebru Dunajska borza dne 7. junija. In da bi ta duhovščina imenovala pra- izvedel tudi njegov najstarejši sin, varčen vega « imela na-lednji vspored : 1. »Naprej«, svira godba. 2. I. K Knahl: "Slovan«, jMije moški zbor iz Marezig. 3. Pozdravni govor. 4. »Starčeviceva koračnica«, svira godba- 5. »Bojna pjesma«, {>°je moški zbor fievskega društva »Straža« iz Trušk. 6. P. H. Sattner: »Studenčku«, jx>je mešan zl>or |*ev.»ko-bralnega društva »Ilirija« iz Pobegov. 7. Polka iz »Prodane neveste«, svira godba, 7. I. Kajgelj : »Molitev za slovanski rod*, [M.je moški zbor |>evsko-bral nega društva »Svoln>da « od sv. Antona. 9. A. Xedved: nek vneti zmernostni proj>ovednik; in sicer je, priredi pevsko na jezo vseh ondotn:h gostilničarjev, dosezal izvrstnih vspehov. Ko so v bližini postavili veliko pivarnico, je ta temperenclar često javno izražal željo, naj bi Bog s strelo porušil tovarno za pivo. In glej, kakor da je nebo poslušalo na molitev fanatika, prišla je v zgodnji pomlati i nenavadno strašna huda ura in strela je udarila v pivovarno, ki je pogorela do tal. Lastnik, ki še ni zavarovan, je tožil pro|H>vednika zmernosti na povrnitev 50 000 dolarjev škode. Izredno čuden slučaj je, da so mu v prvem hipu tudi priznali opravičenost te tožbe; a ko se je vsa stvar natančno obdelala, odpravili so tožitelja z besedami, da od ga zasledovali do 900 vardov pred Pretorijo. Sovražnik se je brzo umaknil. Poslali smo pa rla men terja, ki je zahteval, da se mesto uda. Poveljnik Botha je predlagal premirje v določitev pogojev v predaji. Roberts mu je odgovoril, da se mora udati brezpogojno, sicer da v jutro zasede mesto. Botha je potem izjavil, da ne bo branil mesta ; on da se nadeja, da bodo Angleži čuvali žene, otroke in lastnino. Ob 9. uri zjutraj so prišli trije prvi uradniki iz Pretorije k Robertsu ter rekli, da hočejo predati mesto. Soprogi predsednika Krugerja in poveljnika Botha sta v mestu. Nekaj Angležkih ujetnikov so spravili drugam ; večina i tih je v Wachers\vaalu. Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Griovanni lišt. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cena. Moje pohištvo donese sredo OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerkvi st. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrže v tistem dnevu. Odpo^iljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster P I » x>ooooooooooooooc Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulic« Valtfirivo štev. 3, I. nad 1 do 2 popolmlne in evcntucino I milo rastoplji v«» v mrzli vodi je najusjK--sn»j,jše >rezlačena ura, jamčena tri leta. 1 jMpzlaeena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s }M>krivaloin. ] notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumtx»v iz dowl)le-zlata i. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz douhle-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata j. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave, najboljših jeklenih f>eres. '2b finih pismenih zavitkov. pol finega pismenega papiija in 50 koristnih predmetov za gosp<»dinje. Imenovanih i'.'! krasnih predmetov razpošilja samo za 'Z so I d. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER. Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku ^ dnij. Ilustrovani cenilci zastonj in franko. K^^at'^SO? X*XXXXXXXXXXXXXX Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, j da sem odprl novo podružnico svoje trgovine z jestvinami in sicer v ulici Farneto Št. 8. V zalogi imam vsakovrstne moke, riž. sladkor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. \ vbilni obisk se toplo priporoča z vsem spoštovanjem udani Alojzij Vesel. . Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva, zalagatelja tržaških prekupcev iz Solkanu Antona Černigoj se nahaja v Trstu. Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (liiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! Spedicijska poslovnica Gaspar Hvalic v Gorici v ulici .HoreJli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dosta vi j en je nepoškodovanega blaga se zagotavlja j Oh glavni cesti Ribnica-Kočevje. oh vodi ležeča nova enonadstropna hiša z vrtom, 10 minut od trga Ribnico oddaljena. se odda v najem ali pa tudi proda. V hini se nahaja sedaj gostilna. Ponudbe sprejema uprava »Edinosti.« F I L I J A L K A c. kr. m avstr. MMm zavode za trarovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankijiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest » » » 99 » » Schiedam Haag » 5 > Vratislava » » » Monakovo > Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delih sveta. Centralne napeljave v flelovanjn s približno 15000 plamenom Čistilni in sušilni /.istem srlasom privilegija nemškega cesarstva št. Os.Ttti in 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevani, se je dejanski uporabil z najodlienejšiini uspehi. Apneni oe.HK: «jpr?e vrste, Ki daja največ plina, se prodaja po ugodnili cenan. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko. Italjansko, ter angležko Indijo 1899 EDVARD TURECK V TRSTU. Z=Z>< XX»OQC JOOCOC JO® 4-dnevui izkaz 214°„ . _ 3S 30-dnevni odkaz 2°/00c 3-mesečni „ 21/<°/0 t>- „ 'J1 na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. pn dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°na vsako svoto. V napoieonih | brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago. Pesto, Brno, Lvov. Tropave. Keko kako v Zagreb. Arad. liielitz. Gablonz, Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Izubijano, Line. Olomcu, Reichenberg. Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod uajumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija p" jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke j italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem i kursu. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Dr. Rosa Balsam m Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. /kvarilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-Ioženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane .čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Marna B. Fraper-ja c. in kr. flvorneia zaiaptelja „pri črnem orlu" Praga, Malastran, --gel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: O. Lueiaui, E. Leitenburg. P. Preudini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zaneti i, A. Praxmarer. | Za bolne na želodcu! \ sakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomaukljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prabavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskušeno. To zdravih« je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ft Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-a stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V 0 čaj o bolezni in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. A S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih i zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7anirQnip rlnvoclfo nntroho in nie neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ta|JU <*lljC blUVCORC JJUII CUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice -lal»e prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnos^jo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do je«li. |K>spešuje prebavo in redivo, vspodl aja moćno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To d« Uiu-.njejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. ">0 nvč. in 2 «rld. v lekarnah v Trstu. Sežani. .Miljah, Kopru. Izoli, Piranu, Tržiču, Ogleju, Cervinjanu. Ronkah. Vipavi. Ajdovščini. Postojni. Gradišči, krmimi. < ioriei. I nuigu. Kujali. Buzetu. Opatiji, na Reki. Krku. Cresu, Malem Lošinju. Labrnju. Pa zinu. Motovunu. Vižinadi. Staremgradu. Poreču. Roviuju. Vodnjanu. Pulju. Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Iteoetkah it«l. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. I'u li razpošiljajo: lekarne v Trstn Piazza grande št. 3 Via Vnova št. 27 in Via del Fesce (•o ali več steklenic zeliši-uega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. H Svari se pred ponarejanjem! __Zahteva naj se izrečn Hubert Ullrich-ovo "M Z> lišeno vino. aparatov za napravlianje ina acetilena premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899. tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9. —. Autorizovani insta la terji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilne od Josipa Koeco. patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev Vsprejeniajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije. gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji z L E ^ X - o ijn C6 J - C 'M — O > ■r. "M ~ tL Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerina loo.o. rudeeega vina 240/». jerebienega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža, omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10.0. Te tvarine naj JU! -HJO. Velika zaloga najboljega apnenega kisleca, katerega kilogram daje oiHJ litr. plina. Velik izbor svetilnic in pripailkov za razsvetljavo, j SPECIJALITETA: CESTNE SVETiLNICE j „ACETILEN" na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta). - Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje S vodovodov. j Pisarna in zaloga Delavnice uliei Sanita št v. 11. v uliei S. Giorgio (Uhod Via Porporella t Ceniki in prosjek':! brezplačno in franko. ! 111 IO o g 8 O