sledi nam na I" @primorskiD Danes odločitev o Iztoku Furlaniču Vecchietova Memorabilia od jutri v Čedadu V Gorici ponovno zahtevajo rajonske svete Primorski dnevnik št. 265 (21.198) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 2014 1,20 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 771124 666007 4 1113 Bananin olupek za levo sredino Dušan Udovič Pričakujem, da bo po razpravi, ki je za danes napovedana v tržaškem občinskem svetu, Iztok Furlanič še vedno predsednik občinskega sveta in bo to tudi ostal do izteka mandata. Zahteva po njegovi odstavitvi, ki jo je podpisalo petnajst svetnikov (nekaj več kot tretjina) je namreč navadno »gnilo jajce«, ki ga je levo-sredinski upravi podtaknila desnica. Gre za izrazito politično potezo, levi sredini nastavljeno past, bananin olupek, v upanju, da bo nanj stopila in nastradala. Iz formalnega vidika je takšna nezaupnica nesprejemljiva in brezpredmetna, zato bi bilo najbolje, če bi v skladu s pravili (o tem pišemo danes na straneh tržaške kronike) občinska tajnica razglasila, da razprava o tem sploh ne sodi na dnevni red. S tem bi nam prihranila kilometrsko besedičenje, za katerega skoraj vnaprej lahko napovemo, po kakšnem scenariju bo potekalo, saj smo mu v tržaškem občinskem svetu pred leti morali slediti nič kolikokrat. Vemo tudi, kako se je vsakokrat končalo, namreč tako, da je vsak ostal pri svojem. Od takih in tako zastavljenih razprav v tržaškem občinskem svetu mesto ni nikoli imelo in nima niti danes absolutno nobene koristi. Kvečjemu se lahko pokvari vzdušje dialoga in sožitja. Realni in žgoči problemi, kot so gospodarski razvoj, pristanišče, zaposlovanje, mladi in vrsta drugih, pa so tako potisnjeni na stranski tir. Kakor da je za našo prihodnost ključnega pomena to, kar se je dogajalo v Trstu ob koncu druge svetovne vojne. dežela - Preustroj občin in njihovih pristojnosti V reformi uprav jamstva za dvojezične občine Odobritev deželnega zakona so preložili za teden dni zgodovinski dosežek vesoljske znanosti Sonda na kometu PARIZ - Laboratorij Philae, ki se je včeraj dopoldne ločil od sonde Ro-setta, je včeraj popoldne uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gera-simenko, poročajo tuje tiskovne agencije. Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva in zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije (ESA). Mnogi strokovnjaki včerajšnji zgodovinski podvig primerjajo s pristankom na Luni. Na 11. strani trst - Pedofilija Nedopustna stališča in huda tišina TRST - »Sporočilo, ki izhaja v teh dneh, je zelo hudo: drage žrtve, bodite tiho, drugače bo gonja. To je nedopustno na vseh nivojih,« opozarja Kristina Martelanc, socialna svetovalka pri tržaški škofijski Karitas. Vernike, duhovnike in vse tržaške Slovence vabi k streznitvi, saj reakcija na smrt Maksa Suarda vzbuja skrbi. Marsikatere izjave so bile nespoštljive do žrtve, nekdo ji je celo namenil listek z žaljivim sporočilom. Na 4. strani večdnevno deževje Del Slovenije in FJK še v primežu vodne ujme LJUBLJANA - Obilne padavine v Sloveniji že peti dan povzročajo številne nevšečnosti. Najhuje je v občini Ilirska Bistrica, kjer je voda dodobra zalila vasi Knežak, Koritnice in Bač (na posnetku M. Štemberger vas Topolc). Narasli so tudi reka Reka ter ojezerjena območja v Loški dolini, na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Arso je za četrtek in za prihodnji teden napovedal nove padavine. V FJK je prizadetih 65 občin, največ težav pa je bilo v Furlaniji. Kot napovedujejo vremenoslovci pa naj bi se položaj počasi umiril. Na 2. strani bruselj - Luksemburška davčna afera Juncker zavrača očitke novinarjev BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije in dolgoletni luksemburški premier Jean-Claude Juncker je včeraj prvič po izbruhu luksemburške davčne afere stopil pred javnost. Zavrnil je očitke in obljubil odločen boj proti izogibanju davkom. Sodeč po odzivih na evropski politični sceni je afera Junckerja ranila, vendar njegov položaj za zdaj ni ogrožen. Poudaril je, da »ni nobenega navzkrižja interesov« med njegovim sedanjim in prejšnjim položajem, ter napovedal odločen boj proti izogibanju davkom. Na 11. strani gorica - Izpraznili nekdanji avtosalon Afganistance in Pakistance znenada odpeljali v Milan TRST - Deželni svet je za teden dni preložil obravnavo zakonskega osnutka o pre-ustroju lokalne uprave. Odbornik Panontin je v svojem prvotnem predlogu popolnoma prezrl slovensko manjšine, zaščitni zakon in 32 občin iz njegovega seznama, v deželnih komisijah pa je prišla do izraza večja pozornost do Slovencev. Zaslugo za to nosita slovenska deželna svetnika Gabrovec in Ukmar. Deželna komisija je sprejela Gabrov-čev popravek (vložil ga je in zagovarjal v dogovoru z Ukmarjem), ki izrecno omenja območje 32 dvojezičnih občin. Pri načrtovanju občinskih združenj bo lahko Dežela odstopila od dveh osnovnih kriterijev, se pravi ozemeljske kontinuitete in visokih meril glede števila prebivalstva. Panontin je na Ukmar-jev predlog v zvezi z javno rabo slovenščine osvojil dopolnilo, ki nastajajoča združenja občin obvezuje, da prevzamejo vse obveze iz državnega in deželnega zaščitnega zakona. Na 2. strani CGIL kritično o razpisih za dodelitev zakupov Na 3. strani Na 4. strani Socialna bilanca podjetja Ater Pesmi ob poti Janeza Povšeta Na 10. strani Usode prekomorcev odslej tudi v zborniku Na 13. strani Štandrež se bo združil v znamenju petja Na 13. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn Mra Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 2 Četrtek, 13. novembra 2014 ALPE-JADRAN / dežela - Reforma lokalnih uprav Jamstva za 32 dvojezičnih občin iz zaščitnega zakona TRST - Deželni svet je za teden dni odložil obravnavo zakonskega osnutka o reformi lokalne uprave, ki ga je predložil odbornik Paolo Pa-nontin. Odobritev zakona so odložili na sredo, 26. novembra, kar daje možnost za dodatno poglobitev zadeve in morda tudi za dodatno dogovarjanje med večino in opozicijo. Panontin je v svojem prvotnem predlogu (doživel je več sprememb) popolnoma prezrl slovensko manjšine, zaščitni zakon in 32 občin iz njegovega seznama, v deželnih komisijah pa je prišla do izraza večja pozornost do Slovencev, ki jo je izkazal tudi Pa-nontin. Zaslugo za to nosita slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, ki sta - kljub precejšnjim razlikam v oceni tega zakona - uskladila stališča in korake v zvezi s Slovenci. Deželna komisija je včeraj po- Odbornik Paolo Panontin fotodamj@n Igor Gabrovec fotodamj@n Stefano Ukmar fotodamj@n poldne sprejela Gabrovčev popravek (vložil ga je in zagovarjal v dogovoru z Ukmarjem), ki izrecno omenja območje 32 dvojezičnih občin. Pri načrtovanju občinskih združenj bo lahko Dežela odstopila od dveh osnovnih kriterijev, se pravi ozemeljske kontinuitete in visokih meril glede števila prebivalstva. To daje bistveno večji manevrski prostor za sklepanje »Slovencem prijaznih« občinskih navez, meni zastopnik SSk. Vse pa bo seveda odvisno zlasti od odločitev posameznih občin, ki jih deželni odbor ne bo mogel prezreti. Panontin je na Ukmarjev predlog osvojil dopolnilo, ki nastajajoča združenja občin (rodila naj bi se 1.ja-nuarja 2016) obvezuje, da prevzamejo vse obveze iz državnega in deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Popravek v sklopu državnega zakona izrecno omenja člene 8 (slovenščina v javni upravi), 9 (slovenščina v izvoljenih telesih), 10 (javni napisi in toponimi) ter 21 (zaščita družbenih, okoljevarstvenih in gospodarskih interesov Slovencev). Še vedno ostaja odprto vprašanje upravne prihodnosti tržaškega območja. Deželna vlada in odbornik Panontin v naslednjih dneh pričakujeta predlog županov Trsta, Milj, Devina-Nabrežine, Doline, Zgonika in Repentabra, ki o tem vprašanju še usklajujejo stališča. Kaže, da obstajajo možnosti za politični dogovor. S.T. slovenija, furlanija-julijska krajina - Vreme še naprej povzroča težave V Sloveniji najhuje v občini Ilirska Bistrica Slovenski vremenoslovci pa napovedujejo nove padavine - V FJKzaprte ceste, prekinjen železniški poromet, vendar naj bi se razmere počasi umirile LJUBLJANA/ILIRSKA BISTRICA - Obilne padavine v Sloveniji so včeraj že peti dan povzročale številne nevšečnosti. Najhuje je v občini Ilirska Bistrica, kjer je voda dodobra zalila vasi Knežak, Koritni-ce in Bač. Hiše, ki so bile še v torek na suhem, je včeraj dopoldne zaradi obilnih nočnih padavin znova zalila voda, ki je bila ponekod visoka več kot 60 centimetrov. V Knežaku in Baču je bil zjutraj zaradi nevarnosti poplav sprožena tudi sirena, ki opozarja na neposredno nevarnost poplav. V noči na sredo in včeraj zjutraj je ponovno začela poplavljati tudi reka Reka, ki je dopoldne merila 6,2 metra v globino in je bila le za 20 centimetrov nižja kot pred tremi dnevi. Popoldne pa je reka začela počasi upadati. Je pa hiše v vasi Jasen začel ogrožati plaz. Stanje se je glede na prejšnje dni nekoliko umirilo v Loški dolini. Gladina vode je glede na januarske poplave, ki so bile največje v zadnjih 80 letih, višja za 68 centimetrov. Po najnovejših podatkih štaba civilne zaščite je poplavljenih 25 stanovanjskih objektov ter 25 gospodarskih objektov. Še naraščata tudi gladina Cerkniškega jezera in poplavljeno območje na Planinskem polju. Težave zaradi poplav bi se lahko danes in v začetku prihodnjega tedna še povečale, saj je Agencija RS za okolje (Arso) že napovedala nove padavine. Meteorolog Brane Gregorčič je pojasnil, da je vremensko dogajanje na območju Slovenije v zadnjem tednu pod vplivom obsežnega ci-klonskega območja nad zahodnim delom srednjega Sredozemlja. Meteorologi za danes pričakujejo ponovno približevanje ciklona, kar bo prineslo dodatno okrepitev padavin. Dež naj bi sicer danes trkom dneva ponehal, najprej na Primorskem, do večera pa povsod po državi. Po približno 48-urni prekinitvi padavin, naj bi v soboto zvečer Slovenijo zajela nova vremenska motnja in sledilo bo nekajdnevno obdobje dežja, je napovedal Gregorčič. Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja se težave na ojezerjenih površinah kraških polj stopnjujejo. Aktivirali so se številni pobočni kraški izviri, hidrološke razmere pa se bodo na podlagi padavin, predvidenih v prihodnjem tednu, slabšale zlasti na ojezerjenih površinah na kraških poljih notranjskega krasa. Ker se kraška voda steka po porečju Ljubljanice proti Ljubljanskemu barju, bo tudi ta reka ponovno poplavila, zaradi večjih količin padavin v preteklih dneh in napovedanih močnejših nalivov v prihodnje Geološki zavod Slovenije opozarja na povečano verjetnost zemeljskih plazov. V FJK se soočajo s posledicami Veliko deževje, ki se je v zadnjih dneh zneslo predvsem nad Furlanijo, je povzro- Reka Reka je poplavila tudi vas Topolc pri Ilirski Bistrici marjanca štemberger čilo škodo kar v 65 občinah. Padlo je toliko dežja, kot ga ne pomnijo. Škoda je velika, voda je poplavila velike površine, dodatne probleme pa so povzročili še številni zemeljski plazovi. Posledice slabega vremena si je včeraj na terenu ogledala tudi predsednica FJK Debora Serracchiani skupaj s tehniki deželne Civilne zaščite. Serracchianijeva je povedala, da se je sistem civilne zaščite ob-nesel, kar je zmanjšalo obseg posledic, ki bi bile lahko sicer glede na količino padavin katastrofalne. Seveda ni šlo brez zapore številnih cest, nekaj časa je bil prekinjen tudi železniški promet med Trstom in Benetkami, saj je zaradi poplavljanja Cormorja voda ogrozila varno vožnjo med Latisano in San Giorgiom. Zapora je trajala do 12.59, ko je promet spet normalno stekel. Po napovedih vremenoslovcev naj bi se zadeve počasi umirile, kar naj bi prispevalo k čim hitrejši normalizaciji razmer. Debora Serracchiani se je v centru CZ seznanila z razmerami na terenu fjk Narasli Tilment je včeraj zagrozil tudi Latisani ansa Nocoj po RAI3 bis dokumentarec o padcu Berlinskega zidu TRST - Na Deželni televizijski mreži RAI Tre Bis bo nocoj ob 20.50 na sporedu ponovitev posebne oddaje , posvečene 25. obletnici padca Berlinskega zidu. V enournem dokumentarcu, ki ga je pripravila urednica Ines Škabar, bodo o pomenu omenjenega dogodka pripovedovali številni intervjuvanci in pričevalci tedanjega družbenopolitičnega dogajanja, ki bodo obudili spomine na tisto zgodovinsko noč pred četrt stoletja in razmišljali o tem, kako se danes po petindvajsetih letih čutijo posledice padca zidu in odstranitve železne zavese . Govor bo tudi o sedanjem družbenem utripu v Berlinu, ki slovi po izredno bogati kulturni ponudbi, zaradi česar privablja iz leta v leto vedno več novih prebivalcev, v prvi vrsti mladih. Oddajo bo drevi ob 22.30 predvajala tudi Tv Koper- Capodistria, v nedeljo, 16.t.m.ob 9.50 pa Deželno omrežje RAI v italijanskem jeziku. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Odločitev na drevišnjem zasedanju Občinski svet se nagiba k zavrnitvi nezaupnice predsedniku Furlaniču Leva sredina bo o svojem zadržanju odločala danes popoldne - Shod SKP in SIK Tržaški občinski svet se drevi nagiba k zavrnitvi nezaupnice predsedniku Iztoku Furlaniču. Demokratska stranka (večina njenih občinskih svetnikov odklanja nezaupnico) bo svoja stališča uskladila v sklopu koalicije, ki podpira župana Roberta Cosolinija. Stališče leve sredine bo vsekakor uradno znano danes popoldne, nezaupnica pa ima zelo malo ali nič možnosti za prodor. Dobiti mora namreč absolutno večino 21 glasov (svetnikov je 40 oziroma 41 s Cosolinijem), predlagateljev nezaupnice pa je 15. Župan (danes se bo znova srečal s Furlaničem, s katerim je na fotografiji) je somišljenikom DS napovedal, da bo na drevišnji seji predstavil svoja stališča o tej »aferi«, enako naj bi storil tudi Furlanič. Na kar bo sledila razprava, ki se obeta dolga in polemična. Pričakovati je posege številnih vlagateljev nezaupnice, gotovo se bo oglasil tudi kdo iz večinske koalicije. Sledile bodo glasovalne izjave in glasovanje, tako da se bo vse skupaj najbrž zavleklo zelo pozno v noč. Edina, ki lahko prepreči razpravo v mestni skupščini, je občinska tajnica Filomena Falabella. Za razliko od svojega predhodnika Santija Terra-nove v sporu med Sergiom Pacorjem in takratno opozicijo je Falabella ocenila, da nezaupnica Furlaniču ni v nasprotju z občinskim poslovnikom in statutom. Tajnica se je pri tem sklicevala na razsodbe nekaterih upravnih sodišč v Italiji, češ da je vsakršna nezaupnica predsedniku občinskega sveta legitimna. Falabella bi lahko medtem spremenila mnenje, tako da obstaja možnost (čeprav majhna), da razprave sploh ne bo. Pokrajinska tajništva SKP in SIK medtem pozivata vse demokrate-an-tifašiste, da podpišejo peticijo v pod- poro Furlaniču. To lahko storijo samo še danes na spletu, ali se zglasijo na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Ta-rabochia 3 (1.nadstropje) od 7. do 10.30 ter od 13. do 15. ure in v Ljudskem domu na Pončani med 9.30 in 12.uro. Podpise bodo pred začetkom občinske seje (ob 20. uri) izročili županu Cosoliniju. Obenem SKP in SIK od 18. ure dalje prirejata solidarnostni shod za Furlaniča pred občinsko palačo. Pristaši Liste Tsipras se bodo pred županstvom zbrali eno uro prej, torej ob 17. uri. Od protesta se je ogradila stranka SEL. Njeni občinski svetniki bodo volili proti nezaupnici Furlaniču, tako zastavljeni protest pa ocenjujejo kot politično kritiko na račun Cosolinija in leve sredine. S.T. občina trst - »Afera Furlanič« Vse se je začelo s spominsko ploščo o »okupaciji« Trsta Tržaški občinski svet je 21. julija pozno ponoči odobril stališče gibanja LAltra Trieste, ki obvezuje Občino k postavitvi table (ali poimenovanja ulice) po 12.6.1945, »koncu jugoslovanske okupacije, ki pomeni za Trst tudi konec vojne.« Iztok Furlanič je edini volil proti, vzdržali so se demokrata Ti-ziana Cimolino in Sebastiano Triuglio ter Daniela Gerin (SEL). 21. julij lahko smatramo kot začetek »afere«, ki bo doživela takšen ali drugačen epilog na drevišnji občinski seji. Resolucija sprva ni doživela velike pozornosti (nanjo je, poleg Furlaniča, nekajkrat opozorilo le vodstvo VZPI-ANPI), o njej se je znova pisalo in govorilo v povezavi s slovenščino v občinskem svetu. Desno sredino in nekatere vodilne v Demokratski stranki je zelo razburil Furlaničev intervju v Piccolu (16. oktober), v katerem predsednik občinskega sveta pravi, da so po njegovem Trst osvobodili jugoslovanski vojaki in partizani. Nič novega. Furlanič je vedno zagovarjal to stališče. Nekaj dni pred »usodnim« intervjujem v Piccolu še enkrat v našem dnevniku, ko je kritiziral odobritev resolucije o spominski plošči za datum 12.6.1945, ko je zadnji jugoslovanski vojak zapustil Trst. Na Furlaniča, ki je svoja prepričanja o polpretekli zgodovini vseskozi dosledno zagovarjal, se je 17. oktobra vsul val kritik. Ne samo s strani desnice, kar je bilo pričakovano, temveč tudi s strani nekaterih krogov leve sredine in DS. Najbolj oster je bil senator Francesco Russo, ki je med prvimi glasno zahteval Furlaničevo odstavitev. Od takrat do danes smo bili priča eni sami polemiki. Vprašanje slovenščine v občinskem svetu, ki je temeljnega pomena, je v vseh teh »zgodovinskih disputih« romalo v ozadje. Morda se bo o tem resneje govorilo od jutri dalje. S.T. 3 Petek, 14. novembra 2014 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / furlanič Odstavitev brez pravnega • ■ ■• v v izhodišča Zahtevo po odstavitvi (v italijanščini »revoca«) Iztoka Furlaniča je podpisalo petnajst svetnikov, to se prav več kot tretjina članov občinskega sveta, ki jo določa poslovnik skupščine (člen številka 83). Besedilo nezaupnice se glasi: V luči izjav v tisku predsednika občinskega sveta in tudi upoštevajoč številne primere, ko se je predsednik, ki bi moral v svoji vlogi zastopati vso skupščino, ogradil od stališč, ki jih je zagovarjal na sejah, podpisniki na osnovi člena 83 poslovnika sveta zahtevajo preklic predsednika. Gre za zelo ohlapno in splošno besedilo, dosti bolj jasna in natančna je glede tega vprašanja vsebina člena 32 občinskega statuta. V tretjem odstavku tega člena piše: predsednik in podpredsednik občinskega sveta sta lahko odstavljena (v it. »revocati«) zaradi hudih kršitev in opustitev (v it. ommissioni). Petnajst svetnikov opozicije v svojem stališču ne omenja kršitve pravilnikov ali statuta in tudi ne Furlaničevih domnevnih opustitev. Razlog za odstavitev so v medijih izrečena predsednikova stališča in neki zelo splošni in nedorečeni primeri, v katerih naj bi se Furlanič ogradil od stališč občinskega sveta. Ta stavek je tako nerodno zapisan, saj iz njega izhaja, da se je Furlanič ogradil od lastnih stališč v skupščini ... Če sodimo po tem, kar piše v statutu Občine Trst, je nezaupnica pravno gledano nična in torej kot taka sploh ne sodi v obravnavo ob-črnskega sveta. Ko je občinskemu svetu v času županovanja Roberta Dipiazze predsedoval Sergio Pacor, je leva sredina iz opozicije predložila podobno nezaupnico predsedniku skupščine. Takratni občinski tajnik za razliko od sedanje tajnice jo je označil za nesprejemljivo, občinski svetniki se zato s tem niso ukvarjali. S.T. sindikat - Protest FP CGIL proti razpisom, ki predvidevajo najcenejšo ponudbo Čistilke občinskih prostorov lahko zdrknejo pod prag revščine »Dovolj z zakupi s popustom«, »36. člen: Delavec ima pravico do plačila sorazmerno s kakovostjo in količino svojega dela«. Taka gesla na panojih in transparentih je bilo videti včeraj dopoldne pred tržaškim županstvom, kjer je področni sindikat javnih uslužbencev FP CGIL priredil protestni shod proti razpisom za dodelitev zakupov za opravljanje nekaterih storitev na podlagi najcenejše ponudbe, pri čemer so tudi zahtevali izvajanje nadzora za zagotavljanje kakovosti storitev, ki jih občinska uprava daje v zakup zunanjim izvajalcem. Razlog za protest je bil razpis za dodelitev zakupa za čiščenje občinskih uradov in vzgojno-izobraževalnih ustanov, kjer je Občina izbrala podjetje, ki je ponudilo kar 35-odstotno znižanje stroškov. To je izzvalo jezo občinskega osebja, ki se mu pri tem porajajo pomisleki v zvezi z vprašanjem kakovosti čiščenja prostorov, sindikat pa je zaskrbljen tudi nad usodo 78 delavk oz. čistilk, katerim utegnejo korenito skrčiti oz. dejansko razpoloviti delovni urnik, ki bi namesto osmih trajal le štiri ure dnevno. Pri tem sindikat opozarja, da nekatere čistilke zasluži- Pri FP CGIL so očitno prepričani, da najcenejša ponudba ni vedno najboljša fotodamj@n jo komaj šeststo evrov mesečno, na podlagi polovičnega delovnega urnika pa bi zaslužile posledično komaj tristo evrov in s tem zdrknile pod prag revščine. Ob robu demonstracije se je delegaci- ja protestnikov srečala tudi s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, ki se je obvezal, da bo pri podjetju, ki si je zagotovilo zakup del, skušal doseči, da bo ohranilo dosedanje pogoje dela. bazni sindikati - Napoved Jutri splošna stavka proti ukrepom Renzijeve vlade Tudi v Trstu je vrsta baznih sindikatov ter socialnih in dijaških združenj za jutri oklicala splošno stavko proti vladni politiki na področju dela in sociale. Stavki, ob priložnosti katere bo po mestnih ulicah potekala tudi povorka, ki bo ob 9. uri krenila z Goldo-nijevega trga (še prej, ob 8.30, bo na Trgu Stare mitnice delovala informativna točka), so se pridružili bazni sindikati COBAS, USI-AIT in USB, dalje Koordinacija višješolskih dijakov, Združenje študentov Furlanije-Julijske krajine, Dom kultur, Socialno zborovanje za stanovanje in Protikapitalistična levica. Kot so pobudniki zapisali v sporočilu, je stavka usmerjena proti politikam »socialnega pokola«, ki jo vlada Mattea Renzija po njihovem mnenju vodi v kontinuiteti s prejšnjimi vladami. Pri tem gre, tako pobudniki, za »krut napad« na življenjske razmere oseb, saj gre po eni strani za neusmiljeno krčenje socialnih storitev, po drugi pa za povečanje prekernega dela preko t.i. ukrepa Jobs Act, dalje za napad na javno šolstvo, ki se ga želi dokončno spremeniti v podjetje. K temu je treba dodati še vladni stanovanjski načrt, ki naj bi onemogočal možnost pridobitve stalnega bivališča in priključkov za osebe, ki zasedejo stanovanje, da ne bi živeli na cesti, dalje podporo nepotrebnim velikim javnim delom, kot je hitra železnica, in razsipavanje denarja za nakup vojaške opreme. Vse te politike pa se uokvirjajo v evropske smernice, ki že leta pestijo nižje sloje, trdijo pobudniki, ki v nasprotju s temi politikami želijo voditi boj za pravico do stanovanja, dohodka ter kakovostnih in brezplačnih javnih socialnih storitev, v prvi vrsti zdravstva, dalje za resnično javno in laično šolo ter za pravico do stavke in sindikalnih svoboščin. 4 Četrtek, 13. novembra 2014 TRST / pedofilija - Socialna svetovalka pri škofijski Karitas Kristina Martelanc o reakcijah med Slovenci in spoštovanju Kdor prijavi zlorabo, zasluži pohvalo Zaradi primera pedofilije in samomora kriškega župnika Maksa Suarda se je v delu slovenske manjšine ustvarilo čudno ozračje. Kljub duhovnikovemu priznanju (kdor je prebral pismi, ki ju je zasegla policija, potrjuje to vsebino) marsikdo noče verjeti ali minimizira, več ljudi pa paradoksalno obsoja žensko, ki je bila pri 13 letih žrtev zlorabe. Tako stališče je presenetljivo zavzel nekdanji škofov vikar Franc Vončina, ostali slovenski duhovniki se od njega še niso javno distancirali. Drugače mislečih Slovencev je v katoliških in nekatoliških krogih ogromno, a se v javnosti (predvsem italijanski) ne izpostavljajo preveč. Medtem je nekdo namenil ženski žaljivo pisno sporočilo. Včeraj smo se odpravili na sedež tržaške škofijske Karitas. Tam dela socialna svetovalka Kristina Martelanc, ki ima tako v službi kot med prostovoljnim delom opravka z različnimi ljudmi. V dobrih 20 letih je obravnavala tudi več primerov spolnih zlorab nad deklicami ali dečki. »Žrtve so Italijani in Slovenci. Z mano se pogovarjajo ljudje, ki so dolgo molčali. Še nisem naletela na primer, ko bi šlo za eno samo dejanje, navadno se to ponavlja,« je povedala. Večina žrtev se ji je izpovedala 10, 20 ali 30 let po zlorabi. Nekdo se je oglasil po 55 letih in ji prvič opisal boleč dogodek iz otroštva. V molk jih je silila tudi kultura nerazumevanja. »Današnje dogajanje doživljam kot makro primer, ker je skupnost zaprt krog, neke vrste velika družina. Podobni mehanizmi pa so značilni za mikro primer družine.« Spominja se dekleta, ki se je po več pogovorih z njo opogumilo in razkrilo staršem, da jo je nek družinski znanec pred leti posilil. Starša sta najprej vprašala hčer, ali je prepričana. Ko je šla v podrobnosti, pa sta menila, da je zadeva stara in da je Kristina Martelanc arhiv pd m ki nima smisla obelodaniti, »ker nas ne bodo razumeli in bomo osamljeni«. Pozneje je dekle zgroženo ugotovilo, da starša vsaj navidezno še vedno cenita onega moškega. »To je mogoče, čeprav gre za ekstrem. Tako učinkuje negacija, s katero pokoplješ stvari, katerih nočeš videti,« je razložila Kristina Martelanc. Sodeč po reakcijah je tak obrambni mehanizem v zadnjem primeru zajel kar nekaj ljudi. Socialna svetovalka gleda na to izključno na osnovi poklicnih izkušenj, saj župnika ni poznala in prav tako ne pozna mlade ženske. »Pomembna so dejstva in ne govorice. Ob tej zgodbi je nastopila neka kolektivna čustvena zmeda, v kateri se je izgubila rdeča nit sporočila. Osnovno sporočilo je: bodimo pozorni na človeka v stiski. Pri zlorabah moramo zelo spoštovati osebo, ki se opogumi in javi. To je tako težko, da večina ljudi spregovori mnogo kasneje. Ko so odrasli, se počutijo močnejše in običajno se v njih prebudi zaščitniški čut do drugih. Takim ljudem se moramo zahvaliti.« »Sporočilo, ki izhaja v teh dneh, pa je zelo hudo: drage žrtve, bodite tiho, drugače bo gonja. To je nedopustno na vseh nivojih,« je opozorila Marte-lančeva. Glede vpletanja narodnostnih konfliktov je odgovorila tako: »Lepo prosim, kakšno zvezo ima ta žalostna zgodba z narodno zavestjo, slovensko ali italijansko? Ta zgodba izvira iz hude stiske, ki je pestila dve osebi. Ena je žal umrla, drugo moramo spoštovati. Kdor jo kritizira, naj se zamisli in se postavi na njeno mesto. Kaj si pa mislijo druge žrtve pedofilije, ki še molčijo?« Svetovalko smo vprašali, ali ne bi bil čas, da se slovenski duhovniki javno zavzamejo za znižanje napetosti ter namenijo žrtvi kako besedo podpore. »Pred 17 leti se menda ni ukrepalo, ker so bile to govorice. Zdaj pa so še hujše govorice! Takrat bi morali ukrepati in tako bi pomagali tudi samemu Maksu. Duhovniki težko govorijo o teh stvareh, ker zadevajo njihovo kategorijo. Tega ne pravim jaz, ampak papež Frančišek.« Iz predala je potegnila Sveto pismo in prebrala prvi vrstici 17. poglavja Lukovega evangelija. »Rekel je svojim učencem: Ni mogoče, da bi do pohujšanja ne prišlo, toda gorje tistemu, po katerem pride. Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega teh malih.« Jezus sicer vsem odpušča, a duhovniki naj bi bili vedno na strani vsake žrtve: »Zato bi bilo lepo slišati, da niso pozabili nanjo in na vse ostale, ki si ne upajo govoriti.« Ta družina zasluži opravičilo, skupnost naj se z njo zbliža. Naša sogovornica meni, da je dogajanje več ljudi »spravilo s tira«, zato vabi k splošni streznitvi in opozarja, da je Maks Suard priznal svoja dejanja in se opravičil. »Verniki in drugi torej naj ne dvomijo v njegove besede«. (af) primer suard - Preiskava Žaljivo sporočilo na vozilu žrtve Mlado žensko, ki je 17 let po spolnih zlorabah prijavila duhovnika Maksa Suarda, je pred dnevi pričakalo zelo neprijetno presenečenje. Neznanec je na vetrobranu njenega avtomobila, parkiranega blizu doma, pustil listek z žaljivim sporočilom v slovenskem jeziku. Novico je objavil dnevnik Il Piccolo, potrdili so jo karabinjerji. Informacijo so poslali državnemu tožilstvu, ki je uvedlo preiskavo. Na listku je samo en stavek, in sicer žaljiva blodnja (smisel sporočila je »dekla klerofašistov«), ki je po mnenju preiskovalcev namenjena vsej družini. S pravnega vidika to ni grožnja; gre za osamljen primer in upati je, da bo tak ostal. Žaljivka namiguje na dejstvo, da je ženska prijavila zlorabo tržaškemu škofu, ki ga del slovenskih vernikov dojema kot njim nenaklonjenega. Mlada ženska, ki je pred leti doživela hudo krivico, se je pred tedni obrnila na škofijo ter karabinjerje in povedala, kaj se je zgodilo. Anonimnost žrtve je treba zaščititi, v manjših skupnostih pa je to težko in do nje je prišla oseba, ki jo je dogajanje razkačilo. Nekateri tržaški politiki medtem obsojajo zadržanje slovenske manjšine. Bivši župan Roberto Dipiazza je že nekajkrat izjavil, da so ga Slovenci razočarali. Pokrajinski tajnik stranke Fra-telli d'Italia Claudio Giacomelli pa je včeraj napisal, da je »dogajanje v Križu sramotno« in da tisti, ki molčijo, so kot sostorilci. V tej zgodbi sploh ni bilo rasizma do Slovencev, »politične, kulturne in moralne predstavnike slovenske skupnosti« pa poziva, naj se izrečejo. (af) neprofitna stanovanja - Ater je predstavil socialno bilanco za leto 201 3 Vedno večje povpraševanje V tržaški pokrajini desetina prebivalstva živi v neprofitnih stanovanjih - Lani se je za 3% povečalo število upravičencev do najnižje najemnine Na sedežu podjetja za ljudska stanovanja Ater so včeraj predstavili socialno bilanco ustanove, ki se ukvarja z gradnjo in oddajanjem neprofitnih stanovanj. To je bila že osma socialna bilanca, ki jo je pripravilo vodstvo podjetja, nanaša pa se na leto 2013. Bilanco je predstavil direktor podjetja Antonio Ius v družbi upravitelja Raffaeleja Lea, deželne odbornice Mariagrazie Santoro in občinske odbornice Elene Marchigiani. Upravitelj Raffaelle Leo je spomnil, da Ater zgledno izpolnjuje svoje poslanstvo in da v tržaški pokrajini dobro skrbi za javni interes na področju stanovanjske politike. Direktor Ius je nato postregel s podatkom, da Ater pri nas upravlja 12.907 bivalnih enot, 42% populacije (48.008 prebivalcev), ki živi v najemniških stanovanjih, plačuje najemnino stanovanjskemu skladu Ater. Polovica Aterjevih podnajemnikov v Trstu ima več kot 65 let, kar je povprečno veliko višja starost kot na državni ravni. Več podnajemnikov je ženskega spola, skoraj vsi podnajemniki (94%) imajo italijansko državljanstvo. Direktor je postregel tudi s pomenljivim podatkom, ki priča o socialni stiski podnajemnikov. Lani je kar 1.083 oseb zaprosilo za znižanje najemnin, razlog za to je v 63% bila izguba delovnega mesta. Ater je tako lani prejel 905 tisoč evrov manj (leto prej pa 539 tisoč evrov). Morda še to; 18% podnajemnikov je prosilo za znižanje najemnine zaradi upokojitve ali smrti zakonskega partnerja. Kdo je sploh upravičen do neprofitnih stanovanj? Strokovna služba gleda na dohodke prosilcev v preteklem letu. Za primerjavo: družina, ki ima v povprečju finančno zmogljivost okrog 15.000 evrov, pride v poštev za neprofitno stanovanje v skupini A, kar pomeni, da ima pravico do najnižje najemnine (51 evrov na mesec). Družina, ki ima na leto 42.083 evrov, pa mora za najemnino neprofitnega stanovanja odšteti 438 evrov. Povprečna neprofitna najemnina sicer znaša mesečno 137 evrov. Neprofitno najemnino v višini 51 evrov plačuje kar 59% upravičencev do Aterjevih stanovanj (3% več kot leto prej). Od teh je 28% ljudi v taki resni socialni stiski, da plačujejo subvencionirano najemnino v višini 18 evrov. Na uradni predstavitvi bilance smo tudi slišali, da so lani v Trstu zabeležili 4.503 novih prosilcev, v preostalih pokrajinah naše dežele pa skupno 5.434. Povpraševanje po ne-profitnih stanovanjih je bilo veliko višje na zadnjem javnem razpisu (iz leta 2010) kot na razpisu iz leta 2006. Naraslo je za kar 21%. Prav nič spodbuden ni podatek, da kar 72% prosilcev izpolnjuje pogoje za najnižjo najemnino (skupina A). Sodeč po socialni bilanci podjetja Ater, stanovanjska kriza v Trstu še naprej ostaja pereč problem. Svetlo točko v stanovanjski zgodbi morda predstavlja bolj sistematsko sodelovanje med Deželo in podjetjem Ater, o katerem je včeraj govorila tudi deželna odbornica Santoro. Ta je prepričana, da jim bo le s skupnimi močmi uspelo vzpostaviti pravo stanovanjsko politiko, ki bi morala biti pravična. (sč) Direktor Antonio Ius (na desni) zadovoljen s sodelovanjem z Deželo fotodamj@n frned - Včeraj ob prisotnosti predstavnic krajevnih oblasti Počastili padle v Nasiriji ter v mednarodnih mirovnih misijah Ob enajsti obletnici tragičnega atentata v iraški Nasiriji, v katerem je umrlo 28 ljudi (17 italijanskih vojakov in karabinjerjev, dva italijanska civilista in devet iraških državljanov), je včeraj dopoldne na Frnedu potekala svečanost v spomin na žrtve ob dnevu spomina na vojaške in civilne padle v mednarodnih mirovnih misijah. Svečanosti, na kateri je sodeloval oddelek italijanske vojske, so se med drugimi udeležile tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi, tržaška občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in pokrajinska odbornica za socialo Roberta Tarlao, ki so spomin na padle v Nasiriji počastile s položitvijo venca k tamkajšnjemu obeležju (na sliki FotoDamj@n). Posvet o jedrski energiji Danes se v Trstu začenja tridnevni posvet z naslovom »Jedrska Italija. Mednarodna zgodovina italijanske jedrske energije.« Danes bo posvet potekal v Muzeju Sartorio, jutri in pojutrišnjem pa na Oddelku za humanistične študije v Ul. Tigor 22. Strokovnjaki različnih poklicnih profilov bodo med drugim govorili o tem, kako je hladna vojna pogojevala italijansko politiko v zvezi z jedrsko energijo. Protest proti nevarnim snovem železarne Krožka Miani in Servola Respira napovedujeta protestno srečanje, s katerim aktivisti želijo na nocojšnji seji opozoriti občinske svetnike, da obstajajo resnejši problemi kot »sporne« izjave predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Člani krožka in njihovi pristaši se bodo ob 19. uri zbrali na Velikem trgu, nakar bodo svetnikom sporočili, kako visoke količine rakotvornega benzoapirena izpušča železarna. Knjiga o judovskem pokopališču V Novinarskem krožku bo danes ob 17.30 judovska skupnost predstavila publikacijo in video, ki v žarišče postavljata judovsko pokopališče v Ul. della Pace. Srečanje bo uvedel novinar in pisatelj Pierluigi Sabatti, nato pa bo govoril Livio Vasieri, ki že leta preučuje tamkajšnje grobove. V debato bodo posegli še drugi gostje. Zmagovalci pokušnje vin na Proseku V okviru martinovanja so na Proseku nagradili zmagovalce 5. izvedbe pokušnje vin domačih proizvajalcev. Strokovna komisija je za najboljše vino izbrala vino Valentina Juretiča. Drugo mesto je zasedlo vino Žarka Bukavca, tretje mesto pa si je prislužil Alessandro Emili. Na tem mestu se opravičujemo tudi za napako, do katere je prišlo v nedeljskem članku o krstu vina s furengo. Namesto Davorin Daneu smo zapisali Davorin Što-ka. Prizadetemu se opravičujemo. / TRST Četrtek, 13. novembra 2014 5 opčine - Od danes na razpolago odjemalcem Trgovina BioSana nudi široko paleto bio prehrane Na Opčinah bo danes na Dunajski cesti št. 56/b (nekaj metrov od Valerie v smeri proti Sežani) od 9. ure dalje odprta nova trgovina z imenom BioSana. Kot je razvidno že iz imena, želi prodajalna ponuditi odjemalcem široko paleto najrazličnejše bio prehrane. Ponudba je res bogata in raznolika in gre od raznih sokov, testenin, velike izbire raznovrstnih mok, različnega peciva, olj in vin, vse do svežega domačega sadja in zelenjave. Trgovino bosta upravljala Saša in Nadia, ki sta pred nedavnim upravljala znano picerijo Zeppelin v Sežani. Ravno pri izkušnji Zeppelina, kjer so za pripravo pic in drugih jedi že uporabljali izbrane, sveže prvine, se jima je porodila zamisel za novo prodajalno, v kateri bo mogoče najti vse mogoče prehrambene izdelke, pripravljene po bioloških principih. »Mislim, da si Opčine zaslužijo tako trgovino, saj je po taki hrani vedno večje povpraševanje. Kupovanje v naši trgovini pa bo ugodno tudi za Kras nasplošno, ne glede na mejo,« nam je povedal Saša in zagotavlja, da bo vsak odjemalec lahko našel to, kar ga zanima. »Danes se med ljudmi širi prepričanje, da je treba bolj zdravo živeti, bistven pogoj za to pa je zdrava prehrana,« je prepričan Saša. O tem, kaj lahko jamči verodostojnost biološko pridelane hrane, Saša meni, da veljajo za tovrstne dobavitelje v Italiji strogi predpisi, zlasti glede tega, da taki proizvodi ne smejo imeti umetnih konzervansov in da pri njihovi pridelavi niso bili rabljeni pesticidi. Pogled na police trgovine BioSana res vzbuja zanimanje. Nakatere stvari so takoj prepoznavne, druge so bolj eksotične, za druge si je treba ustvarili tudi malo prehrambene kulture. Recimo za to, kaj pomenijo soli različne provenience, pa tudi čaji za dobro počutje in razni naravni napitki za razstrupljanje telesa, ki jih je res za ve- liko izbiro. Tudi žitarice, riži in testenine so v tej trgovini biološkega izvora. Na pripombo o cenah Saša poudarja, da je v trgovini najti nekaj za vsak žep, sicer pa se zanj investicija v zdravje vedno splača: »Tako kot ljudje mislijo na svoje telo in želijo biti lepi navzven, je taka trgovina neke vrste lepotni salon, da bodo ljudje lepi tudi navznoter,« pravi Saša, ki je dvojezično vabilo-letak za obisk nove trgovine opremil tudi s Hipokratovim rekom: »Hrana naj bo vaše zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana«. fotografija Dominik Fras bo razstavljal ■ ••• • • v galeriji mini mu V soboto, 15. t. m., bodo v galeriji mini mu v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu odprli razstavo fotografij Dominika Frasa. Fotografa bo predstavil ravnatelj Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof. Na razstavljenih fotografijah, ki imajo kot glavno temo železnico in so posnete v črno beli tehniki z zelo izrazitimi kontrasti, Fras obravnava predvsem motive in materiale, ki izstopajo v monokromatskem prikazu. S tem se avtor ograjuje od reportaž in tihožitij, v katerih prevladuje barva. Avtor je svojo posebno motiviko upodobil z odmaknjenostjo, obenem pa z odtenki, ki dokazujejo, da njegova pozornost ni namenjena samo temu, kar je očitno, ampak govori tudi o tistem, kar je prikrito. V njegovih posnetkih se odražajo tišina, široko obzorje, včasih zgodovinski podatek ali človekova zgradba, medtem ko se mu ne zdi obvezno izpostaviti čustvenega odnosa do domovine ali do socialnih aspektov upodobljene stvarnosti. Vsebina posnetkov je prepoznavna, prikazuje vsakdanja opravila, pozornost za formo pa govori tudi o tem, kar je prikrito. Fotografova pripoved postopno opusti svojo glavno temo (človek in časovno sosledje njegovega dela) in odraža nujnost stalnega iskanja, ne prikazuje več lica sveta, ampak njegovo naličje. Svetloba je za vsakega fotografa bistvenega pomena. Avtor jo povsem obvlada in jo zna prilagoditi motivu, ki ga fotografira. V njegovih črno belih posnetkih utripajoče luči katerega koli mesta razga-ljujejo strukture mostov in železniških postaj v ostrem kontrastu s temo noči. Lahko bi celo zapisali, da gre za gole arhitekture, saj imajo isto izrazno moč kot posnetki golih teles manekenk. V barvnih pos-netnetkih pa se zaradi razpršene svetlobe predmeti staplajo v mehkih pokrajinah. Razstavo je pod okriljem Pokrajine Trst organiziralo združenje Juliet v sodelovanju s kritičarko Elisabetto Bacci. Udeleženci bodo nazdravili s penino Girardi spumanti in z vini kmetije Sandija Škerka. Razstava v galeriji mini mu (Ul. E. Weiss 15 v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu) bo odprta do 22. decembra ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. Spomin na Jaserja Arafata ob desetletnici smrti Tržaški odbor združenja Salaam Otroci Oljke prireja danes v knjigarni Minerva ob 17.30 srečanje z naslovom Jaser Arafat ob desetletnici smrti. Zgodovinskega palestinskega voditelja se bo spomnil zgodovinar Fulvio Salim-beni, docent sodobne zgodovine na Univerzi v Vidmu, ob tej priložnosti pa si bodo udeleženci tudi ogledali posnetke, ki jih je fotografinja Marisa Ul-cigrai naredila v Parizu na dan Arafatove smrti. Državni arhiv: spomin na Uga Tuccija V prostorih državnega arhiva v Ul. La Marmora bodo danes ob priložnosti odprtja šolskega leta šole za arhivistiko in paleografijo ob 11. uri počastili spomin na preminulega nekdanjega ravnatelja arhiva Uga Tuccija, ki je bil tudi ustanovitelj sedeža v Ul. La Marmora. Ob tej priložnosti bo na sporedu predavanje Maria Infeliseja, docenta zgodovine na Univerzi Ca' Foscari v Benetkah, ki bo potem skupaj s Tuccijevo vdovo Hannelore Zug odkril spominsko ploščo v konferenčni dvorani državnega arhiva, ki bo odslej nosila ime po Ugu Tucciju. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 13. novembra 2014 STANISLAV Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 12.40. Jutri, PETEK, 14. novembra 2014 NIKOLAJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1007,5 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA vabi profesorje in starše dijakov 2., 3., 4., in 5. razredov na srečanje o podjetniškem krožku. Odgovorni društva Ustvarjalnik iz Ljubljane bo prikazal delovanje krožka in društva, ki je pospeševalnik mladinskega podjetništva. Srečanje bo v petek, 14. novembra, ob 18.30 v predavalnici A, Ul. De Pastrovich 5/A (pri cerkvici nad šolo). Info na willj.mi-kac@zigazois.it. DIZ J. STEFANA sporoča, da v torek, 18. novembra, od 18.30 do 19.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102, tel. 040-2017375. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina »Fortunato Pavisi«, prireja na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, srečanje na temo: »Od osebne tričlenkovitosti, k socialni tričlenkovitosti« v petek, 14. novembra, ob 20.00 prvi del in v soboto, 15. novembra, ob 17.30 drugi del. Predava prof. Michele Codomio. FOTOVIDEO TRST 80 prireja v petek, 14. novembra, ob 20. uri na sedežu, Ul. San Giorgio 1, predavanje arh. Barbare Zetko Od riževih polj do nebotičnikov, na katerem bo avtorica prikazala fotografije s svojega potovanja od Vietnama preko Kambodže, Tajske in Malezije do Singapurja. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine vabi v petek, 14. novembra, ob 20.30 na Martinov glasbeni večer. Sodelujejo: MoPZ Tabor - dirigent David Zerjal, MoPZ F. Venturini - dirigent Ivan Tavčar in MoPZ Štmaver - dirigentka Nadja Kovic; v nedeljo, 16. novembra, ob 18.00 Openska glasbena srečanja z MoPZ Srečko Kosovel in orkester Nova - dirigent Matjaž Šček. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju, ob koncih tedna, do 23. novembra na ogled razstave »Pijača med prvo svetovno vojno«. Urnik: v petek, 14., in 21. novembra, 16.00-19.00; 15., in 22. novembra, 16.00-19.00; 16. in 23. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material: Bruno Santini in Marco Perrino. SPD MAČKOLJE prireja poljudno predavanje »Svet čebel«. O njihovi vzre-ji in pomenu bo spregovoril Danijel Novak, predsednik Društva slovenskih čebelarjev. Vljudno vabljeni v petek, 14. novembra, ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku, v sklopu praznovanj farnega zavetnika, vabi v soboto, 15. novembra, ob 19.30 na zborovski koncert MPZ Vesela Pomlad in MPS Sv. Jernej z Opčin. »ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE...« -Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin, v sodelovanju z ZSKD, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V soboto, 15. novembra, ob 20.30 pevski zborovski večer: ZPS Stu Ledi - Trst, MePZ Fran Venturini - Domjo, ZVS Vinika - goriška Brda, MoPZ Amici della mon-tagna - Origgio (Varese); v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri plesni in glasbeni popoldan: Folklorna skupina Gradina - Ilirska Bistrica; Folklorna skupina Klas - Horjul (Vrhnika), Glasbeni ansambel Ano ur'co al' pej dvej - Trst, Folklorna skupina Zivanit - Benečija, Folklorna skupina Stu Ledi - Trst. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 16. novembra, na sporedu predstava Čarobno ogledalo v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL predstavljata gledališko predstavo, s skupino Il Gabbiano, v tržaškem narečju »Forsi che si... forsi che no« v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. KLUB PRIJATELJSTVA ter Vincencije-va Konferenca vabita na srečanje ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja. Ivo Jevnikar bo vodil spominski poklon patru s sodelovanjem prof. Marije Cenda, ki bo predstavila knjigo o p. Corteseju, avtorice Elene Blancato, ki bo tudi sama spregovorila, in predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nad. NIT TRADICIJE: predstavitev zbirke arhivskih posnetkov Stanota Zerjala in brochure »Kultura, bogastvo skupnosti«, avtorjev M. Pahorja in B. Zerjala v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Pobuda društva SKD F. Prešeren, izpeljana s podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom občine Dolina. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK, Trnovca 15, je na ogled do 26. novembra velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fa-bianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30. Prispevki V spomin na drago Jasno darujeta Nora in Miriano 50,00 evrov za Chordoma Foundation Europe. V spomin na Renata Kralja darujeta Sergio in Vilma 30,00 evrov za Slovensko planinsko društvo Trst. Namesto cvetja na grob drage Jasne darujeta Pino in Marjuča 30,00 evrov za Chordoma Foundation Europe. Kakor kaplje smo na veji, veter pihne, padajo, kratko naše je življenje, dnevi hitro minejo. Draga mama in nona, hvala za vse! t Tiho je od nas odšla naša ljubljena mama in nona Aurelia Debernardi vd. Kermac Zalostno vest sporočajo sin Marino z Nevo, hčerka Rosanna z Žarkom, vnuka Alen in Sandi ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v soboto, 15.11.2014, od 11. ure do 12.30 v vežici pri Sv. Ani ter ob 13. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini. Zarni pogreb bo v družinskem krogu. Pogrebno podjetje Alabarda Za drago Aurelio žalujejo brata Silvano in Lučano ter sestri Ana in Marija z družinami Ob boleči izgubi matere sočustvujejo z Rosanno Marino, Livio, Samo in Mojmir Ob izgubi drage mame Jasne Pertot Pischianz sočustvujemo z učiteljico Nadio vsi na večstopenjski šoli Pangerc. Ob izgubi dragega Renata izrekamo Maksiju in družini iskreno sožalje OOZUS e 314 Četrtek, 13. novembra 2014 MNENJA, RUBRIKE / EXi Čestitke Ob okroglem rojstnem dnevu voščimo naši blagajničarki in neutrudni članici STANKI še mnogo zdravih in veselih let! Vsi pri SKD Rdeča zvezda. Draga STANKA, če bi bilo več ljudi tako dobrih in nesebičnih kot si ti, bi bolje povsod šle stvari. Ob tvojem 60. okroglem jubileju ti kličemo vse najboljše, tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove. Draga KARIN, tudi ta študij si opravila uspešno! Srečno naprej in iskrene čestitke. SKD Vigred. Draga IDA, za Vaš visok jubilej Vam SKD Barkovlje čestita in želi veliko zadoščenja, dobrega počutja in družinskega veselja. S Izleti SPDT prireja v nedeljj, 16. njvembra, jesenski pjhjd skjzi gejljški čas. Zbirališče jb 8.45 v Grjpadi na cesti, ki vjdi dj nekdanjega mejnega pre-hjda. Tri urnemu pohodu bo sledil ogled razstave »Pozabljeni rudniki« v Didaktičnem centru gozdne uprave v Bazovici. V primeru slabega vremena je predviden le ogled Didaktičnega centra in razstave. Za prečkanje državne meje morajo udeleženci obvezno imeti pri sebi veljavno osebno izkaznico. KRU.T - zaključuje se vpisovanje na izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Info in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Interstellar«. ARISTON - 18.45, 21.00 »La foresta di ghiaccio«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 20.00 »Terra di Maria«; 21.45 »Pelo-malo«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Torneranno i prati«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.10 »Words and Pictures«; 18.15, 22.00 »Tre cuori«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »Bes«; 16.00, 18.20, 20.00 »Butec in butec DA«; 18.00, 20.20 »Medzvezdje«; 17.40 »Na koncu mavrice«; 20.30 »Ouija«; 18.15, 21.10 »Skoraj policaja«; 20.35 »Spomenik Majklu Džek-sonu«; 19.10 »Vloga za Emo«; 16.40, 18.40 »Čebelica Maja«; 16.10 »Čebelica Maja 3D«; 16.10 »Škatlarji«; 17.10 »Škatlarji 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Interstellar«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La scuola piu bella del mondo«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.30 »Il mio amico Nanuk«; 18.20, 20.10, 22.10 »Nightcrawler - Lo sciacallo«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.10 »An-diamo a quel paese«; Dvorana 4: 18.15, 22.00 »Confusi e felici«; 16.40 »Doraemon«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.05, 21.25 »Interstellar«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La scuola piü bella del mondo«; 16.40, 19.00, 21.10 »II mio amico Nanuk«; 16.30, 19.00, 21.30 »Nightcrawler - Lo sciacallo«; 20.00, 22.05 »Clown - Nessun bambino é al sicuro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Andiamo a quel paese«; 16.40 »Do-raemon«; 20.10, 22.10 »Dracula Untold«; 16.05 »Un fantasma per amico«. TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:17.20, 20.30 »Interstellar«; Dvorana 2:18.00, 20.15, 22.15 »Andiamo a quel paese«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »La scuola piu bella del mondo«; Dvorana 4: 18.15, 20.10, 22.10 »Tre tocchi«; Dvorana 5: 17.15, 20.00, 21.30 »Tor-neranno i prati«. Z3 Obvestila DRUŠTVO UNIVERZE za tretje življenjsko obdobje Kras organizira dve predavanji mag. Stipeta Hečimoviča, ki bosta potekali v Domu upokojencev Sežana. Danes, 13. novembra, ob 14. uri. Prijave sprejema predsednica društva Nadja Mislej Božič na tel. (00386) 31351830. PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na prve pravljične urice, ki bodo danes, 13. novembra, v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Ob 16.30 za predšolske otroke in ob 17.30 za osnovnošolce. SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih Coop GranDuino v Devinu. Sejem: danes, 13., in 14. novembra, 16.00-19.30; 15. in 16. novembra, 10.00-19.30. Prevzem opreme: 17. in 18. novembra, 10.00-19.30. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 13. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano na srečanje »Kam nas vodijo zvezdne steze?«. O raziskovanju oddaljenega vesolja bo spregovorila astrofizičarka Dunja Fabjan. 50-LETNIKI IZ BREGA se srečamo na večerji v soboto, 22. novembra, ob 19. uri na Jezeru. Potrdite svojo prisotnost do petka, 14. novembra, s klicem ali sporočilom na tel. 348-2545080 (Franko) ali 347-0510554 (Damiana). DO SVOBODNEGA GIBA - revija otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Rok prijave zapade v petek, 14. novembra. Info: 040-635626 ali in-fo@zskd.eu. SKD SKALA iz Gropade organizira v petek, 14. novembra, v Domu Skala v Gropadi Martinovo večerjo. Nastopali bodo »Trijo midva« in »Jari in jarci«. Za večerjo so možne še prijave: 3311711096 (Egon) in 328-3923792 (Sonja). V soboto, 15. novembra, bo v Gropadi od 14. do 20. ure seminar vokalne tehnike v zboru. Predaval bo prof. Robert Feguš. V nedeljo, 16. novembra, ob 19.00 bo v Gropadi koncert MePZ Skala/Slovan, MIVS Ana-Krousis in ansambla Les 7 notas del cha-cha. SKD VESNA vabi v petek, 14. novembra, ob 20. uri v Sirkov dom v Križ na potopisno predavanje domačina Daniela Milana »Po poteh kubanske revolucije«. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo dr. prof. Jože Bajzek v petek, 14. novembra, ob 20. uri imel drugo predavanje iz sklopa 7 predavanj na temo »Sv. Pismo-knjiga življenja«. Na ta srečanja so vabljeni še posebej starši otrok v veroučnem obdobju in vsi, ki žele poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Naslov drugega predavanja je »Stara zaveza-Brez Stare Zaveze ne moremo razumeti Nove Zaveze«. Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst prireja začetniški čebelarski tečaj, ki se bo odvijal na društvenem sedežu na Padričah. Pričel se bo v torek, 18. novembra, ob 20.00 in se bo odvijal do poletja (zajeta celoletna čebelarska sezona). Predviden je teoretični del ter praktični del v društvenem čebelnjaku in ogledi čebelnjakov nekaterih naših članov. Vpiše se lahko vsakdo, ki bi rad spoznal čebele ali se s čebelarstvom tu- di resno ukvarjal. Vabljeni zainteresirani, da se čim prej vpišejo (do 15. novembra). Informacije na tel. št. 0039-3383881424. (Danijel). JUS MEDJAVAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 15. novembra. Obrazce za prošnjo dobite v vaški gostilni ali v osmici. KROG PRIJATELJEV BRUNA GROE-NINGA vabi na predavanje z naslovom »Pomoči in izcelitve po duhovni poti, s pomočjo učenja Bruna Groe-ninga - medicinsko dokazljivo« v soboto, 15. novembra, ob 16. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica. Predavala bo dr. med. Miljenka Blaževič iz Hrvaške, s prevodom v slovenščino in italijanščino. Info na tel. 00386-40216756. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 16. uri v Mladinski dom na srečanje z misijonarjem g. Bajcem. Misijonar nam bo prikazal svoje dolgoletno delovanje na Slonokoščeni obali. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Info na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. SKD VALENTIN VODNIK IN MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabita na tradicionalno Martinovanje, v nedeljo, 16. novembra, ob 17.00 v društvenih prostorih. Nastopajo MoPZ V. Vodnik in Mali kitaristi iz Brega. DSI vabi v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo z naslovom »Skok iz slovenske medijske predvidljivosti«. Sodelovali bodo zgodovinar Renato Podberšič ml, časnikar Tino Mamic in moderator Jani Drnovšek. Začetek ob 20.30. KROŽEK KRUT IN SKD VIGRED pristopata k solidarnostni akciji »Po-darimo.si« in zbirata oblačila, obutev (za otroke in odrasle), šolske potrebščine, igrače, posteljnino, itd... za Zvezo prijateljev mladine Slovenije še v ponedeljek, 17. novembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju po domeni na tel. 380-3584580. Manjše količine blaga se lahko odda tudi na društvenem sedežu Kruta, Ul. Cicerone. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na predavanje »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in dodatne info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi svoje člane na redni občni zbor v ponedeljek, 17. novembra, v prvem sklicu ob 20.00 in v drugem ob 20.30 v društveni prireditveni dvorani. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). MATEMATIKA JE NEIZČRPNA, zato matematični krožek nadaljuje z delom. Vabljeni vsi dosedanji zvesti člani in novinci, saj za naš konjiček ni potrebno predznanje. Zelo dobrodošli tudi strokovnjaki, ti bi občutno dvignili raven naših srečanj. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17.00 v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 18. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja. V petek, 21. novembra, ob 20.45 seja odbora. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje v četrtek, 20. novembra, srečanje za vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani. Po predavanju ob 18.30, bo sestanek, kateremu bo sledila družabna večerja. Info in TFSSTULEDI v Sgez tri gore, čez tri dole... (Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin) Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu v soboto, 15. novembra ob 20.30 v nedeljo, 16. novembra ob 17. uri pevski zborovski večer plesni in glasbeni popoldan Sodelujejo: Ženska pevska skupina STU LEDI Mešani pevski zbor FRANVENTURINI Ženska vokalna skupina VINIKA goriška Brda Moški pevski zbor AMICI DELLA M0NTAGNA Sodelujejo: Folklorna skupina GRADINA Ilirska Bistrica Folklorna skupina KLAS Horjul (Vrhnika) Glasbeni Ansambel ANO UR CO AL1 PEJ DVEJ - Trst Folklorna skupina ŽIVANIT - Benečija Folklorna skupina STU LEDI - Trst Origgio (Várese) V sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev ^ 'Vljudno vabljeni. prijava: 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com. ZALOŽBA MLADIKA, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN KRUT prirejajo v petek, 28. novembra, obisk 30. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00 in z Op-čin izpred Finžgarjevega doma ob 9.15. Povratek v Trst okrog 17.00. Prijave sprejema založba Mladika, Ul. Donizetti 3, tel. 040-3480818, redak-cija@mladika.com. Prijava je možna do srede, 20. novembra. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge sprejemamo do 21. novembra, na sedežu sklada (Ul. Gin-nastica 72) ali na tajnistvo@sklad-toncic.org. Podrobnejši pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu »Schioppettino di Prepotto«. Po-kušnjo bomo izpeljali v torek, 25. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in prijave na tel. 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com. PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK bo obiskala gostja, prevajalka in babica Irena Lampe, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob 17.00 podala v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14, pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni! 30-LETNIKI POZOR!! Vabljeni na večerjo v gostilno v Bazovici, ki bo v soboto, 29. novembra ob 20. uri. Potrdite vašo prisotnost odgovornim. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v nedeljo, 30. novembra, na obisk Knjižnega sejma s prevozom in ogled predstave »ArTSpre-hod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu«, ki bo ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Odhod s Trga Oberdan ob 10.00. Prijave na tel. 040635626, od ponedeljka do petka 9.0013.00. SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387. 'Vstop prost. H Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri hišnih opravilih. Tel.: 3497112722. 40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040200882, 328-1740877. GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 329-3227075. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800. PRODAM 2 soda inox po 400l vsak, 2 kadi po 500l, kad za pretok, stroj za mletje, stroj za prešanje. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-1597015. PRODAM 4 zimske gume znamke kumho, velikosti 135/80 R13 (rabljene 3.000 km). Tel. št.: 040-824528. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Cena po dogovoru. Tel. št.: 320-1614713. PRODAM mercedes CLK kompressor v zelo dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM plug obračalnik »ročni« znamke biagioli. Tel. št.: 338-1082653. PRODAM zazidljivo zemljišče pri Dom-ju 1300 kv. m. Tel. št.: 040-280595. V PREBENEGU imamo še enega psička majhne rasti. Ljubimci naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821. VRTEC NA KRASU išče v dar dva traktorja na nožni pogon za igro na vrtu, v odličnem stanju. Tel. št.: 3286238108. Turistične kmetije KMETIJA DEBELIS je na Kolon-kovcu odprla agriturizem do 16.11.2014. Tel. 347-3648603 - zaprto ob sredah OSMICA ŠTOK V MAREZIGAH je odprta. Tel.: 00386 5 6550131 Vabljeni! [TS Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu. Tel. št. 040-327135. prej do novice www.primorski.eu1 '■T / TRST Četrtek, 13. novembra 2014 7 dolina - Šolniki iz Dolenjske obiskali Večstopenjsko šolo Josipa Pangerca Spoznali so našo stvarnost V soboto, 25. oktobra, so šolniki z Osnovne šole Toneta Pavčka in iz vrtca Cepetavček iz Mirne Peči na Dolenjskem pobliže spoznali stvarnost tržaških in goriških kolegov ter v tem okviru izrazili željo, da si za vzorec ogledajo vrtec in osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Zanimali so jih delovanje, zakonska zasnova, didaktični in pedagoški oprijemi in še marsikaj, kar je povezano z delovanjem vrtcev in šol. Avtobus je petdeset šolnikov na čelu z ravnateljem Danijelom Brezovarjem in podravnateljico Ireno Kozlevčar pripeljal do gledališča Franceta Prešerna, kjer so jih pričakali in pozdravili otroci, oblečeni v ljudske noše. V Sprejemnem centru Doline Glinščice so sledili uradni pozdravi: dobrodošlico je izrekla odbor-nica za šolstvo na dolinski občini Franca Žerjal, ki je podala zgodovinsko, narodnostno in gospodarsko sliko dolinskega območja. Ob posnetku, ki ga je predstavil Davide Stolli, so lahko šolniki spoznali še naravoslovno plat rezervata Doline Glinščice. Sledil je pozdrav ravnateljice Fiorelle Benčič, ki je orisala delovanje petih otroških vrtcev, štirih osnovnih šol in nižje srednje šole, ki delujejo pod okriljem ravnateljstva Večstopenjske šole Josipa Pangerca na območju dolinske in miljske občine. Gostje so si ogledali stalno razstavo slikarja Borisa Zuljana ter eksponate iz ljudskega izročila, gledališče Franceta Prešerna, šahovski krožek, ki poteka ob sobotah v društvenih prostorih, pred gledališčem pa trto prija- Gostje iz Dolenjske so obiskali tudi Sprejemni center Doline Glinščice v Boljuncu teljstva, ki je zrasla iz cepiča mariborske najstarejše trte, ter kip Deklica s piščalko, ki izpričuje pobratenje med dolinsko in kočevsko občino. Dve podskupini sta si nato v spremstvu Katje Čuk in Fiorelle Benčič ogledali prostore otroških vrtcev Kekec in Mi-školin ter vrtca za otroke italijanske narodnosti, ki delujejo pod isto streho v Bo-ljuncu, ter prostore Osnovne šole Frana Venturinija v Boljuncu, ki skupno s poslopjem v Borštu in ukinjeno osnovno šolo na Pesku tvorijo sklop celodnevne osnovne šole. Šolnike je zelo zanimalo de- lovanje ustanov, iz poglobljenih analiz so izšle razlike, ki izhajajo iz različnih zakonskih zasnov, našle pa so se tudi skupne točke, saj se slovenski šolniki v Italiji sistematično izobražujejo v Sloveniji ali pa na posameznih ravnateljstvih (preko seminarjev, predavanj, ogledov in ekskurzij, didaktičnih knjig in revij, ki jih s pomočjo višje pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni omogoča in nudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo). Ob slovesu in izmenjavi priložnostnih knjižnih daril je sledila želja po nadaljnjem sodelovanju in izmenjavi obiskov. Program in organizacijo ekskurzije je sestavila Katja Čuk, ki je kolege tudi spremljala. Poleg osrednjega ogleda šole in vrtcev so gostujoči šolniki želeli spoznati tudi polpreteklo zgodovino teh krajev. Ob izčrpnem in doživetem pripovedovanju bivše dolinske didaktične ravnateljice Majde Mihačič so se šolniki poklonili bazoviškim junakom in žrtvam v Rižarni, ogledali so si tržaško središče, tiste dni svetovno prestolnico kave, Narodni dom in miramarski grad, na Goriškem pa Sredipolje in Romjan, kjer je profesor Dario Frandolič s svojo strokovnostjo poglobljeno podal zanimiv prerez prve svetovne vojne. Doživetje zase je bil obisk na Cerju, kjer razgled sega daleč naokrog in se obiskovalcu na dlani ponudi slika dogodkov, o katerih je komaj slišal, notranjost muzeja pa prikazuje dogajanja v prvi in drugi svetovni vojni. Pot je šolnike nato ob jesensko obarvanih vinogradih in tipičnih kraških vaseh vodila še v Tomaj, kjer se je spoznavanje Primorske zaključilo na Kosovelovi domačiji. Tam je kustosinja muzeja doživeto in zelo nazorno orisala kratko, a nadvse plodno življenjsko in pesniško pot Srečka Kosovela. Pester šolski dan, ki se je medtem prevesil že v noč, se je nato, kulinarično obarvan, nadaljeval na turistični kmetiji v Tomaju, kjer je kuhar sestavil in ponudil prikaz tipičnih kraških jedi. Za popolno doživetje kraško-pri-morske idile je tisti dan poskrbela še izredno močna burja, ki je s svojimi sunki spremljala goste do večera. Katja Čuk Kam vodijo zvezdnate steze? Nocoj se v Gregorčičevi dvorani obeta zvezdnat večer, ki bo, tako upajo pri Slovenskem klubu, očaral poslušalce in v njih sprožil nešteto vprašanj. Nekaterim izmed njih se že dolgo posvečajo astronomi, ki spremljajo in raziskujejo svetlobo iz vesolja. Kako se je pogled na oddaljene zvezde in galaksije spremenil v zadnjem stoletju? Kakšno je vesolje, kot ga danes poznamo? Kateri so bili glavni mejniki raziskovanja in kaj nas čaka v prihodnosti? In nenazadnje kaj sploh počnejo danes astronomi? Na ta in podobna vprašanja bo skušala odgovoriti astrofizičarka Dunja Fabjan, asistentka z doktoratom na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, v predavanju, ki nosi naslov »Kam nas vodijo zvezdne steze? Drobci o raziskovanju oddaljenega vesolja«. Pričetek ob 20. uri Devinski sholar v Devinu Na sedežu zborov v Devinu bo danes ob 20. uri predstavitev ponatisa prvega romana Alojza Rebule Devinski sholar, ki je izšel pri založbi ART. Predstavitev prirejata Občina Devin-Nabrežina in založba ART ob gostoljubnosti zbora Fantje izpod Grmade, na njem bosta knjigo predstavili Tatjana Rojc in Alenka Rebula, večer pa bosta obogatili Petra Pahor in Mira Tavčar. Dve razstavi v Trstu V Muzeju Revoltella bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del umetnika Enza Cogna iz 60. let prejšnjega stoletja z naslovom An-tinomije, ki bo na ogled do 11. januarja 2015. Isti dan in ob isti uri pa bodo v občinski razstavni dvorani na Velikem trgu odprli razstavo del slikarja Maria Girolo-minija - Gimija ob stoletnici njegovega rojstva z naslovom Trst v štiridesetih letih, ki bo na ogled do 3. decembra. kulinarika - Natečaj Mady Fast Zlato priznanje za gojenca Ad formanduma Na zlato priznanje so pri Ad formandumu upravičeno ponosni Na kuharskem natečaju Mady Fast, ki ga že šesto leto prireja tržaško združenje kuharjev, sodelujejo tudi dijaki tržaških gostinskih šol. Na letošnji izvedbi, ki je potekala prešnji ponedeljek, sta se odlično izkazala dijaka gostinske šole Ad formandum Isabel Bacilo in Filippo Persi, ki sta se uvrstila na prvo mesto. Po mnenju strokovne žirije je bil krožnik, ki sta ga pripravila za to priložnost, daleč najboljši. Mlada dijaka sta pod mentorstvom učitelja Matjaža Šinigoja predstavila recept za ra-viole, polnjene s polento in sirom Tabor v piščančji omaki s kostanjem in bučo. Na natečaju so sodelovali tudi dijaki zavodov IAL in Villaggio del Fanciullo. Po mnenju strokovne žirije, katere član je bila tudi Vesna Guštin, se tako kvaliteta kot predstavitev krožnikov, še zlasti v kategoriji, namenjeni gostinskim šolam, iz leta v leto večata. To dejstvo dokazuje, da se tudi mladi v njihovem učnem procesu ob podpori in izzivu njihovih mentorjev posvečajo raziskovanju in iskanju novih, inova- tivnih in kreativnih načinov, s katerimi pripraviti in okrasiti krožnike. Težnja po modernih trendih v enogastro-nomiji izpričuje tudi željo, da se tradicionalna kuhinja združuje z lokalnimi proizvodi, ki so osnova na tržaškem tekmovanju. V sekciji kuharjev sta se na prvo mesto uvrstila Daniele Valmarin iz gostilne Tre Magnoni in Mattia Sandrin iz gostilne Škabar, kjer je tekmovanje tudi potekalo. Med tekmovalci je bil tudi Pavel Marc, ki poučuje na slovenskem oddelku gostinske šole Ad formandum. Dijake in kuharje je nagradil predsednik gostinske sekcije Emilio Cuk. Na Ad formandumu so bili z odlično uvrstitvijo svojih dijakov seveda zadovoljni: uspeh na takih preizkušnjah, kot je natečaj Mady Fast, je dobro plačilo za vložen trud v študij, izobraževanje ter izpopolnjevanje in je odlična napotnica za prihodnost mladih, ki se v vedno večjem številu odločajo za gostinske poklice. glasba - Ob začetku nove sezone Načrti prenovljenega vodstva Društva prijateljev operne glasbe Operni flash-mob je v soboto sprejel (in prijetno presenetil) stranke zgodovinske kavarne San Marco, kjer je društvo Prijateljev operne glasbe - Amici della lirica priredilo letno srečanje ob otvoritvi sezone v ustvarjalnem slogu, ki napoveduje bistvene spremembe znotraj dolgoletnega krožka. Začetek nove poti je pokazal ustvarjalno vzdušje na temo torea-dorja iz opere Carmen, pri kateri so sodelovali operni pevci Giorgio Caoduro, Ilaria Zanetti, Mojca Milič, Selma Pasternak in Gabriele Ribis, ob klavirski spremljavi pianistke Harriett Lawson. Z novim vodstvom Elisabette D'Er-me in prenovljenim odborom, ki ga zdaj dopolnjujejo novi, mlajši člani, si društvo zelo aktivno in konstruktivno zastavlja tudi nove cilje. Do leta 2016, ko bo praznovalo 45 let neprekinjenega delovanja, namerava podvojiti število članov, ki jih bo privabilo z izjemno bogato dejavnostjo. Pogoj za pomladitev in širitev kroga prijateljev je primerno promoviranje operne glasbe, uveljavljenih in mladih pevcev, prikupnih in zanimivih vsebin in tem, ki so vezane na bleščeči svet opernih odrov. Za vsebine koncertne ponudbe bo skrbel nov umetniški vodja društva, že omenjeni baritonist Gabriele Ribis. Koncertni niz se bo pričel 1. decembra s koncertom dveh beneških opernih pevk z duhovitim naslovom »... e diamoci delle Arie...!!!«. V sodelovanju s festivalom Piccolo Festival FVG se bodo nekateri dogodki odvijali tudi na Goriškem. Tudi na področju predavanj bo program precej razvejan in bo ob opernih temah upošteval tudi muzikal. S popustom pri nakupu vstopnic in z možnostjo organiziranega avtobusnega prevoza se bodo člani društva podali na ogled najzanimivejših opernih uprizoritev, ki jih ponujajo gledališča v Celovcu, Gradcu in Ljubljani. Z ogledom bodo povezane uvodne predstavitve na sedežu Časnikarskega krožka (prvo srečanje bo na sporedu 9. decembra s predstavitvijo baročne opere Xerses Georga Friedricha Händla). Ogled vedno bolj uspešnih predvajanj v živo opernih predstav iz londonske Royal Opera House v kinodvorani The Space (v nakupovalnem središču Torri d'Europa) spada med konvencije društva, s posebnimi popusti pri nakupu vstopnic. Prijatelji operne glasbe iščejo vsepovsod zanimive priložnosti za ogled kakovostnih opernih uprizoritev, a ne pozabljajo na temeljno navezanost na tržaško operno gledališče, ki narekuje tudi pošteno kritičen odnos do operne ponudbe. Vsako leto člani poskrbijo za anketo, s katero preverjajo uspeh domače operne sezone. Rezultate najavljajo na letnem srečanju, ob prisotnosti vodstva gledališča Verdi. Mnenja obiskovalcev niso bila tokrat zelo spodbudna: glasovalo je veliko manj ljudi in povprečna ocena za celotno sezono je dosegla komaj 7.2 točke (najnižja doslej). Publiki niso bili všeč baleti in niti opereta, za operne predstave pa so bile posamezne ocene zmerno zadovoljive (od 7.5 do 8.1 točk). Kdor je glasoval, je bil zelo kritičen do dolžine predstav (prekratke), neprimerne drže orkestrašev, hrupnih skupin šolnikov brez spremljevalcev. Predstava, ki je dosegla najvišje število točk, je bil Verdijev Ples v maskah, dirigent pa Gianluigi Gelmetti. Društvo bo tudi v naslednji sezoni potrdilo pozornost in podporo gledališču s prirejanjem srečanj s pevci, ki bodo sodelovali pri vseh opernih uprizoritvah in z uvodnimi predstavitvami posameznih oper v dvorani Ba-zlen gledališkega muzeja Schmidl. V načrtu je tudi srečanje v poklon umetnosti in osebnosti Pavleta Merkuja. ROP SEZONA 2014-2015 Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK in društvo Časa del lavoratore teatrale Marko Sosič/ Carlo Tolazzi TRST, MESTO V VOJNI ^„„^ petek, 14. november, ob 20.30 - reda A, F sobota, 15. november, ob 20.30 - red B četrtek, 20. november, ob 20.30 - red T uj F i^i t, petek, 21. november, ob 20.30-reda A, F ^ sobota, 22. november, ob 20.30 - red B _ " V' nedelja, 23. november, ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom) petek, 28. november, ob 20.30 - red T sobota, 29. november, ob 19.00 - red K nedelja, 30. november, ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom) v Mali dvorani BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com • H -v 8 Četrtek, 13. novembra 2014_MNENJA, RUBRIKE / PISMA UREDNIŠTVU Voščilo Furlaniču Danes bodo v tržaškem občinskem svetu razpravljali o odstavitvi predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Tudi tokrat, kot se pogosto dogaja, se je med sabo pomešalo dve popolnoma ločeni vprašanji. Eno zelo razčlenjeno, ki zadeva našo zgodovino in eno zelo preprosto, ki se tiče sedanjosti in bodočnosti. Tak pristop je značilen za politike, ki nočejo rešiti posameznega vprašanja in ga zato raztopijo v širšem kontekstu, kjer zaradi velike kompleksnosti ni kratkoročnih rešitev. Mislim namreč na vprašanji osvoboditve Trsta in uporabe slovenščine v aktih občine Trst oz. pri zasedanjih izvoljenih organov. Vprašanji nista povezani, zato jima ne gre iskati skupnega odgovora. Prepričan sem, da zahtevamo enako dostojanstvo za slovenščino ne zaradi dogodkov iz polpretekle zgodovine, temveč zaradi upravičenih pričakovanj in pravic določenega pomembnega dela prebivalcev občine Trst, za katere je slovenščina prvi, najbolj intimen jezik. Kar se pa tiče zgodovinskih dogodkov Trsta ni nobenega dvoma, da predstavljajo zahtevno temo, ki jo gre obravnavati z največjo možno pozornostjo do vsestranske občutljivosti, saj je že sama uporaba določenega izrazoslovja lahko kamen spotike in povod za polemike. To so zelo dobro razumeli sami člani meddržavne zgodovinske komisije, ki so temu aspektu pred dvajsetimi leti posvetili številna zasedanja, ob zavesti, da že pri tem obstaja različna percepcija, ki jo gre najprej spoštovati in posledično premostiti. Ljudje, ki prihajajo iz različnih sredin so doživeli mesec maj 1945 na različne načine. Tudi tisti mlajši, ki smo imeli srečo in nismo doživeli najbolj groznih let prejšnjega stoletja smo si, na podlagi poslušanja spominov in prebiranja pričevanj, ustvarili svoje mnenje. Sam na primer doživljam partizansko vojsko kot osvoboditelja, celotno partizansko gibanje pa kot najsvetlejšo točko slovenske zgodovine, na katero smo lahko zelo ponosni. Osebno sem zelo ponosen na svojo nono in svojega nonota. Istočasno pa obsojam katerikoli zločin, ki ga je zagrešil kdorkoli pred vojno, med vojno in po njej ter razumem občutke vseh tistih, ki so te krivice doživeli ne glede če so to bili Slovenci ali Italijani. Tudi predsednik občinskega sveta ima seveda pravico do svojega mnenja, ki ga v svobodnem, demokratičnem sistemu lahko prosto izraža. V pomembni vlogi, kot je ta, ki jo zaseda Furlanič obstajajo pa tudi bolj ali manj primerni načini pri izpostavljanju svojega osebnega mnenja. Kot tudi bi moral vedno biti jasen cilj, ki ga zasledujemo politični predstavniki, ker na podlagi tega lahko volilci merijo našo učinkovitost v korist čim širše družbene realnosti. Vsak izmed nas, ki ima določene institucionalne odgovornosti, bi moral imeti vedno pred sabo splošno korist, kjer seveda ne zanika osebnih prepričanj, pač pa jih uokviri v kompleksno realnost, ki nas obkroža. To seveda predpostavlja velik vsakodnevni napor, ki zahteva veliko potrpežljivosti, sočutja in nenazadnje posebno razgledanost. Želim si, da bo Furlanič prestal razpravo okrog njegove odstavitve in da bo tudi v petek še vedno predsednik tržaškega občinskega sveta. Nato pa si želim, da bo kot predsednik občinskega sveta sklical sejo pristojne komisije za pravilnik in statut in tako začel postopek, ki bo omogočil uporabo slovenščine članom tržaškega občinskega sveta. Prepričan sem, da bo našel v levosredinskih svetnikih in še posebno v Demokratski stranki konstruktivne sogovornike pri sooblikovanju najboljših pogojev za polnopravno udejanjanje zaščitnega zakona v Trstu. Dajmo torej obravnavati vsak izziv posebej z največjo možno treznostjo, zmešnjava vodi samo do kaosa in do tega da se bomo ukvarjali z vsem zato, da ne bomo ničesar rešili. Upam, da ni to cilj nekaterih.... David Peterin, goriški občinski svetnik »Afera Furlanič« in osvoboditev Trsta Danes bo občinski svet tržaške Občine obravnaval in glasoval o resoluciji, ki sta jo vložila desničarja opozicije z zahtevo, da se prekliče imenovanje dosedanjega predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča in izvoli novega, zaradi njegovih izjav proti sklepu občinskega sveta od 21. letošnjega julija, proti kateremu je edini glasoval. Svoje stališče je Furlanič zelo podrobno obrazložil v intervjuju v dnevniku Il Piccolo, ko je na-glasil, da so enote IX. Korpusa in IV. Armade J.A. osvobodile od nemškega okupatorja in njegovih kolaboracionistov Trst že prve dni maja 1945 in s tem zaključile vojno kot tako. V tej zvezi si dovoljujem nekatere pripombe, ki slonijo na dokumentih in na obče priznanih dejstvih, kar je treba nujno upoštevati pri utemeljenih stališčih Furlaniča. 1) Italijanski general je podpisal dne 3.9.1943 v šotoru ameriškega vojaškega taborišča pri mestu Comiso na Siciliji predajo italijanske vojske silam Združenih narodov. Dne 28.9.1943 je na britanski kri-žarki Newton na Malti general Badoglio, v imenu Italije, podpisal tako zvani 'Ar-mistizio lungo", ki vsebuje 32 členov, s katerim so bile prenešene skoro vse svoje in-štitucionalne in ustavne pravice v korist Združenih narodov, ki jih je zastopal general D. Eisenhaver. Med 28 ustanovitelji Združenih narodov, meseca februarja 1942 v San Franciscu, je bila tudi Kraljevina Jugoslavija, ki je tako pridobila, enako kot druge države, vse pravice, ki so izhajale iz omenjenega "Velikega premirja". Na podlagi sporazuma Tito-Šuba-šič, so bile gornje pravice prenešene na novo nastalo Demokratično federativno Jugoslavijo, katere kopno vojsko so sestavljale štiri armade. Dne 2. marca 1945 je bila ustanovljena na Murterju pri Zadru IV. Armada s skoro 60.000 borcev s strateško nalogo, da osvobodi do 15. junija 1945 ozemlje do Soče. 2) Z izrednim junaštvom in velikimi žrtvami je napredovanje fronte bilo zelo uspešno do stare meje med Jugoslavijo in Italijo. 3) Tako vprašanje pripadnosti Trsta je bilo na dnevnem redu več ali manj že od leta 1940, v pričakovanju druge svetovne vojne, ker je to mesto bilo izredno važno iz strateških, političnih, gospodarskih razlogov. 4) Razgovora meseca avgusta 1944 Tita s Churcillom v Italiji in kasnejši meseca februarja 1945 v Beogradu Tita z generalom Aleksandrom, vrhovnim komandantom zavezniških sil v Sredozemlju, o upravljanju in končni pripadnosti Istre in Trsta, nista dala konkretnih rezultatov in niti dogovora o ravnanju čet ob predvidenem njihovem srečanju na koncu vojnih operacij. VIII. britanska armada je 15. aprila 1945 začela ofenzivo ter ukazala XIII. neozelandskemu oklopno-motoriziranemu korpusu, da osvobodi Trst. Z druge strani je IV. armada 15. aprila 1945 začela ofenzivo imenovano "Trščanska operacija", z istim ciljem, ki je zahtevala cirka 8000 padlih borcev. Po izredno krvavih bojih na stari jugoslovansko-italijanski meji, je dne 27. aprila 1945 štab IV. armade dal nalog XX. udarni dalmatinski diviziji in IX. korpusu, da kreneta proti Trstu in da takoj osvobodita mesto. 1. maja 1945 so njene enote očistile mesto nemških in kolaboracionističnih sovražnikov razen postojank na gradu, v sodni palači in v vili Geiginger. 5) Takoj je bila uvedena nova civilna oblast, ki je bila organizirana že od poletja 1944 in popolnoma nadomestila prejšnjo italijansko, na pravni osnovi "Velikega premirja" iz Malte. Ker so za-padne velesile in zlasti Churcill hoteli obvladati Trst, so nastali izredno hudi razgovori ter skorajšnji ultimatumi med Američani, Britanci in Jugoslovani ter proti koncu meseca maja tudi z Rusi, o re- šitvi tega izredno žgočega vprašanja. Churcill je pritiskal tudi za eventuelne vojaške posege, da bi zavezniki zasedli in upravljali naše kraje in Istro do stare meje med Italijo in Jugoslavijo. Med vojaškimi komandanti je bil dosežen vojaški sporazum konec maja v Beogradu in nato podpisan 9. junija 1945 v Devinu med generaloma Jovanovičem in Morganom, ki je stopil v veljavo 12. junija 1945, o razdelitvi zasedbenih con A in B s polno pravico vsakega, da organizira civilno oblast po svoji svobodni volji. 6) Pri tem treba naglasiti, da so An-gloameričani izrecno priznali, da je na teritoriju, ki ga je osvobodila jugoslovanska armada, delovala in deluje civilna oblast na zadovoljiv način, kar je pomenilo pohvalno za takratne izredno razburkane razmere. To je tudi potrdil Truman Stalinu. Jugoslovani so dosegli tudi, da je v coni A ostal njihov vojaški oddelek od 2000 mož. To se pravi iz pravnega, vojaškega in političnega vidika ta sporazum je le določal meje, v katerih je vsaka od prisotnih armad upravljala odnosni teritorij. Dogovor ni imel veljavnosti kakršnegakoli mednarodnega sporazuma in še najmanj pomena, da naj bi s tem bila zaključena vojna pri nas. Vojne operacije so se zaključile prve dni meseca maja, za tem ni bilo več spopadov ali operacij nikakršnega značaja na našem teritoriju, niti 12. junija 1945, saj se je šlo končno le za nekakšen "Gen-telman agreement" med dvema vojaškima komandantoma. Pri tem treba naglasiti, da italijanska vlada ni imela in ni mogla imeti nikakršne besede, ker je bila vezana na "Veliko premirje" iz Malte, ki jo je izločevalo iz odločitev in ukrepov sil držav in vojaških poveljnikov Združenih narodov na njenem ozemlju. 7) Angloameričani so postopoma zamenjali našo upravo, celo oborožena narodna zaščita je bila razpuščena kasneje. Zaradi vsega gornjega in dejstva, da je bila večina prebivalstva Trsta, celo na občinskih volitvah leta 1952 proti vrnitvi Italije v naše kraje, ne obstoja nikakršen razlog ali opravičilo, da bi danes praznovali 12. junij 1945 kot izmišljeni dan konca vojne v Trstu. Dr. Jože Skerk »Furlanič ne nabira političnih točk« Iz branja pogovora z novinarjem, manjšinskim politikom, nekdanjim predsednikom paritetnega odbora in svetovalcem deželne vlade za manjšinska vprašanja, sicer pa tudi dobrim poznavalcem evropskih manjšin (in ne nazadnje tudi predsednikom založbe PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik) je mogoče razbrati polemični ton do predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča, češ da nabira politične točke, ko povezuje zahtevo o rabi slovenščine v občinskem svetu z vprašanjem o tem, kdo je prvi osvobodil ali okupiral Trst leta 1945. Zdi se mi, da je nekdanji predsednik paritetnega odbora, svetovalec deželne vlade itd itd malce pomešal pojme, kajti Iztok Furlanič je sprožil vprašanje rabe slovenščine z utemeljitvijo zaščitnega zakona št.38/2001. Na seji načelnikov sve-tovalskih skupin so se dogovorili, da bodo delikatne teme obravnavali na koncu. Polemike pa so nastale zato, ker je Furlanič glasoval proti resoluciji, ki je predlagala, naj se v Trstu ulica poimenuje po 12.juniju 1945, ko je z umikom jugoslovanskih partizanov bilo mesto „končno osvobojeno" in je zadihalo v svojem italijanstvu. Še več, Furlanič, je datum 12. junija 1945 označil kot nepomembnega. Na to so se obesili nasprotniki iz vrst desnice in Grillovega gibanja, pri čemer so zagrabili še za izjavo, dano v daljšem intervjuju za tržaški Piccolo, da so Trst osvobodili 1.maja 1945 jugoslovanski partizani ter bataljoni tržaške „Delavske enotnosti". Nobenega nabiranja političnih točk, torej. Kvečjemu nasprotno, saj je demo- krščanski senator Russo zahteval, naj se Furlaniču odvzame mesto predsednika občinskega sveta. Če bi to storili bi, seveda, pomenilo, da je preklican dogovor v okviru pred tremi leti zmagovite levo-sredinske koalicije in da se v Trstu oblikuje zavezništvo z desnico, podobno onemu, s katerim Renzi vlada v Rimu. Stojan Spetič Solidarnost s Furlaničem Glede afere Furlanič berem in poslušam razne izjave in vedno manj mi je je jasno, kam hočemo priti. Sramotno se mi zdi, da v demokratični državi zahtevajo odstavitev nekoga samo zato, ker zagovarja zgodovinska dejstva in je svojo funkcijo opravljal resno in vestno. Vse skupaj se je začelo, ko sta občinska svetnika desne sredine Bandelli in Rosolenova 22. julija predstavila resolucijo, s katero zahtevata med drugim od tržaške občinske uprave (odlomek iz resolucije) »l'intitolazione di una via cittadina o l'ap-posizione di una targa che commemori la fine dell'occupazione jugoslava il 12 giu-gno 1945 e la fine della seconda guerra mondiale per Trieste«. Resolucijo so podprli predstavniki desne sredine a tudi predstavniki 5Z, DS, SEL in SSK, edini glas proti je bil Furlaničev. Potem se je začela gonja nekaterih proti Furlaniču, desna sredina zahteva njegov odstop, samo zato, ker je javno in jasno povedal kar se je zgodilo pred 70 leti, in sicer da so Trst izpod nacifašističnega jarma osvobodili 1.maja 1945 partizani, ki so bili na strani zaveznikov in od teh tudi priznani. Vrstijo se izjave, ki nas skušajo prepričati o spoštovanju do različnih spominov, v meni pa se poraja vprašanje, kaj pa spomin in spoštovanje na vse in do vseh, ki so trpeli nacifašistični teror, ki so bili odpeljani v posebne bataljone in v koncentarcijska taborišča ter na prisilna dela, ki so končali v Rižarni. Kaj pa spomin na vse tiste, ki so prebili zime v gozdovih, še in še bi lahko naštevala. Skupaj z nekaterimi, ki so bili tam mučeni in zaprti, sem bila pred časom na ogledu hiše, kjer je bila mučilnica in zapor v Ulici Kolonja. Ko smo si ogledovali prostore, mi je bilo najtežje gledati solzne oči prič, ko so nam pripovedovale, kako so prišli v iste prostore v povojnem času narediti osebne izkanice (tam je bil potem občinski urad) in so za pisalno mizo dobili svojega mučitelja, ki se jim je smejal. Tudi tem ljudem dolgujemo spoštovanje in spomin na njihovo trpljenje, ki je bilo v Trstu večkrat potisnjeno v ozadje, saj večina fašistov ni nikoli plačala za svoja grozedjstva, veliko pa jih je ostalo na položaju tudi po vojni. Spomin in spoštovanje dolgujemo tudi vsem tistim slovenskim in italijanskim tržaškim partizanom, za katere po koncu vojne v Trstu ni bilo delovnega mesta samo zato, ker so bili partizani in so morali s trebuhom za kruhom. Dragi Iztok, popolno solidarnost in podporo. Menim, da bi si morali nekateri, namesto da zgubljajo čas na sejah (plačanih z javnim denarjem) s potvarjanjem zgodovine, zavihati rokave in se posvetiti raje perečim in realnim problemom, ki jih tudi v našem mestu posebno v tem kriznem času ni malo. Elena Legiša Slovenci so imeli v PSI važno vlogo Na podlagi časopisnega članka sem zvedel za predavanje zgodovinarja Jožeta Pirjevca o krizi v zvezi s Kominformom. Kot vedno, je bilo njegovo izvajan je natančno in zgodovinsko točno. S tem v zvezi pa bi rad spomnil, da so se po letu 1950 tako imenovani tržaški Slovenci »titovci« v veliki meri pridružili socialistični stranki, še posebej v obdobju pokrajinskega tajnika Arnalda Pittonija, pa tudi potem, ko sva tajniški položaj zasedala Augusto Seg-hene in podpisani. Slovenski socialisti so imeli tudi pomembne vloge v tržaškem občinskem svetu, v pokrajinskem svetu, pa tudi kot župani in podžupani v manjših občinah. Branko Pahor je bil dolgo pokrajinski podtajnik, socialistične sekcije v Dolini in na Vzhodnem Krasu pa so bile večinsko slovenske. To zgodovinsko obdobje je trajalo dobrih 40 let do leta 1993, ko se je italijanska socialistična stranka PSI zaradi sodne intervencije razpustila. Nekateri Slovenci so še danes prisotni v strankah s socialistično tradicijo. Z zadovoljstvom se spominjam, da so slovenski tovariši z vso prizadevnostjo vključili v življenje stranke in je niso zapustili niti takrat - razen redkih izjem -, ko je v 80. letih padla odločitev o dogovoru z Listo za Trst, čeprav se z dogovorom niso strinjali. So se pa popolnoma prepoznavali v reformistični in avtonomni politiki Bettina Craxija. Po moji oceni je njihova prisotnost v tržaški socialistični stranki predstavljala obogatitev in pomemben vir, kar je prispevalo k volilnim uspehom v takratnih letih. Alessandro Perelli Pismo SSG Spoštovani umetniški vodja/ravnatelj, g. Eduard Miler,spoštovana predsednica upravnega odbora, ga. Breda Pahor, z možem sva že vsaj 30 let zvesta ljubitelja Slovenskega stalnega gledališča. Ogledala sva si, upam si trditi, 95 odstotkov vseh predstav bodisi v Trstu bodisi na bolj redkih gostovanjih v Ljubljani. Spremljava tudi razgibano in težko »življenjsko pot« SSG Trst. Zavedava se, da ne vodstvu, ne igralskemu ansamblu in vsem, ki delajo v gledališču ni bilo nikoli lahko, saj vsako leto znova pred sezono beremo in poslušamo, kako je financiranje pod vprašajem, za kar sta odgovorni tako italijanska kot slovenska država. Predvsem se zdi, da je Slovenija do tega gledališča zelo oddaljena, saj tudi mediji le redko poročajo o njem in njegovih ustvarjalcih. In opazno je, da gostovanja SSG Trst v matični domovini niso pogosta. Prav zato sva se kot ljubitelja gledališke umetnosti razveselila koprodukcij-skega dela s SNG Drama Čarobna gora. Čudovita predstava! Te dni bo premiera v Trstu. In tu opozarjava na problem. Prav in lepo je, da je gledališče poskrbelo za ustrezno reklamo in plakate, toda, spoštovani umetniški vodja, spoštovana predsednica Upravnega odbora, se vama zdi primerno, da je na plakatu odsekana glava igralca, ki je zagotovo eden od stebrov vašega gledališča? Bosta odgovorila, da je plakat pač komunikacijski medij, ki ga je oblikovalec zasnoval v vsej svoji avtorsko-umetniški svobodi? Lahko da je tudi tako. Za naju pa je zelo poveden. Nama kot ljubiteljema gledališča in dvema od tistih, ki jim je plakat namenjen se zdi, kot da gre za žalitev igralca. Nedopustna nerodnost? Vladimir Jurc je zanesljivo eden pomembnejših in najbolj talentiranih igralcev, ki jih vaše gledališče, predvsem pa slovenski kulturni mediji, kakor da ne vidijo. In vendar so njegove tudi še tako majhne vloge pravi biseri. Se bo zgodilo kot že za koga, da bo kulturniška srenja prepoznala njegovo veličino nekoč ... nekdaj ... po smrti?! Bodo morebiti nekoč ... nekdaj ... razglasili posebno nagrado z njegovim imenom, denimo za odličnost dikcije, po kateri se med drugim odlikuje igralec?! Zelo podobno menim za igralko Majo Blagovič. Oba sta v tržaškem ansamblu že okroglo vrsto let. Ju bomo gledalci imeli letos priložnost počastiti na kakšen poseben način? Primerno bi bilo. Spoštovana, ni najina navada javno pisati, vendar meniva, da je prav, da se sliši glas ljubiteljev tega našega tržaškega gledališča, da tudi mi, ki mu zvesto sledimo, povemo naše mnenje. Z najboljšimi željami, Anamarija in Janez Podgornik / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. novembra 2014 9 GLOSA Rusijo vse bolj zanima Slovenija Jože Pirjevec Na sedežu Zveze borcev, pri kateri vodim zgodovinsko komisijo, smo v torek 4. novembra imeli pomembnega gosta. Armadne-ga generala Mihaila Moisejeva, predsednika vseruske organizacije veteranov, poslanca Državne dume Ruske federacije in člana njenega obrambnega sveta. V spremstvu sodelavcev je tokrat prišel k nam prvič na obisk. Predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek mu je predstavil delovanje naše zveze, nato pa sta še Janez Stanovnik in Bogdan Osolnik povedala nekaj besed o naši partizanski zgodbi. S svoje strani nam je general Moisejev orisal vlogo svoje organizacije, ki šteje štiri milijone članov, med katerimi pa niso samo veterani druge svetovne vojne, temveč tudi drugih vojaških spopadov, v katere je bila vpletena Sovjetska zveza po njej. Prvih je pravzaprav še malo živih - komaj 140.000 ali 150.000. Pomislil sem na Rebulovo novelo Prehod čez Hele-spont, v kateri se perzijski cesar Kserkses ob pogledu na svojo mogočno vojsko zgrozi, ko pomisli, da od nje čez sto let ne bo ostalo nič. Kje so milijoni, ki so šli v boj proti Hitlerju? Kljub temu kancu pelina sem bil zelo vesel srečanja z rusko delegacijo. Naj zveni še tako čudno, toda naš partizanski boj dobiva v zadnjem času vedno večje mednarodno priznanje. Najprej smo ga dobili od Francozov, ki so nas povabili na veličastno srečanje ob sedemdesetletnici izkrcanja v Normandiji, sedaj pa od Rusov, s katerimi smo podpisali pogodbo o sodelovanju in ki so obljubili, da nam bodo pomagali pri naših zgodovinski raziskavah. To me posebej zanima, ker že dolgo časa želim priti do poročil, ki so jih pošiljali v Moskvo člani sovjetskih vojaških misij pri Titovem vrhovnem štabu in pri generalnih štabih raznih partizanskih enot. Rad bi vedel, kaj je od februarja 1944 dalje poročal svojim nadrejenim general Nikolaj V. Korneev, ki se je mudil v Bosni, še bolj pa major B. N. Bogo- molov in polkovnik N. K. Petrahalcev, ki sta bila poslana na slovensko ozemlje. Pred leti sem skušal preko našega veleposlaništva v Moskvi stopiti v stik s tamkajšnjim vojaškim arhivom, od katerega pa sem dobil samo osnovne biografske podatke omenjenih oficirjev. Premalo. Upajmo, da bo zveza, ki sem jo vzpostavil prejšnji teden, bolj plodna. Srečanja nisem bil vesel samo iz profesionalnih razlogov, temveč ker je potrjevalo zanimanje Rusije za Slovenijo, ki ga opažam zadnje čase. V preteklosti smo bili predvsem Slovenci tisti, ki so gojili do mogočne Rusije prijateljska čustva, sedaj pa se dogaja, da se Rusi vedno bolj zanimajo za nas, verjetno zaradi našega geopolitičnega položaja v srcu Evrope. Razumeli so, da smo jim od vseh slovanskih narodov še najbolj naklonjeni in to drugače od Srbov, Bolgarov ali Črnogorcev. V našem primeru ne gre za nikakršno folkloro, temveč za zavest, da imamo z Rusi tesne gospodarske in intelektualne vezi, ki jih je mogoče zaradi sorodstva naših jezikov še okrepiti in to v skupno korist. Začutili so, da jim je naše javno mnenje, posebno od srede devetdesetih let dalje, vedno bolj naklonjeno in nam zato dvorijo, saj so sicer v zahodni Evropi še vedno dokaj nepriljubljeni. Po krivici mislim, kajti naj imam še take pomisleke glede Putinove notranje politike, se ne morem strinjati z napadom na ruske koristi v črno-morskem prostoru, ki si ga je v zadnjem času privoščil Zahod z ZDA na čelu. Prisostvovali smo rožljanju z orožjem in povezovanju s skrajno desničarskimi ukrajinskimi silami, kar ni obetalo nič dobrega. Če ne bi bilo srednjeazijske krize, ki so jo povzročili sami Američani s svojo nepremišljeno politiko do arabskega sveta, je vprašljivo, ali ne bi zabredli v tretjo svetovno vojno. Nevarnost še obstaja. Slovenci pri tem ne moremo in ne smemo molčati. VREME OB KONCU TEDNA Od nocojšnjih ur začasno premirje, v soboto nov ciklon Darko Bradassi_ Skupni imenovalec zadnjih izrazitih poslabšanj, ki so marsikje prinesla hude poplave in razdejanje, katerim se niso izognili niti nekateri predeli naše dežele, je izrazita južna vremenska slika z enormnimi količinami vlage. Šlo je za neobičajno vztrajen dotok vlažnega sredozemskega zraka ob izrazitih atlantskih vremenskih frontah, ki so bile več dni zaustavljene nad severnimi italijanskimi predeli in nad našim širšim območjem. Okrepljeni in dolgotrajni južni vetrovi ter ogromna vlaga pa so bili, kot smo pisali, na žalost idealna zmes, da so nastajale močne, mestoma obilne padavine, ki so bile zaradi mirujočih front tudi zelo vztrajne. Temu je treba dodati za ta čas nenavadno visoke temperature kopnega in morja. Energija je bila zato zelo izrazita. To se je dogajalo v preteklih dneh in se še dogaja. Naše kraje je ravno sinoči zajela še ena solidna vremenska fronta, za katero pa bo na srečo, od nocojšnjih ur nastopilo vsaj začasno kratkotrajno premirje. Med odhajajočim ciklonom, ki bo zvečer zapuščal naše kraje in prihajajočim, ki ga pričakujemo v soboto, bo nastal manjši anti-ciklonski greben, ki nam bo jutri zagotovil povečini sončno vreme ob šibki burji. Oddahnili si bomo, toda le za kratek čas. V soboto bodo ob prihodu novega ciklona vetrovi znova obrnili iz južnih smeri in bo proti nam spet pritekal zelo vlažen zrak. Zapihal bo okrepljen jugovzhodni veter. Pojavljale se bodo padavine, ki se bodo čez dan okrepile. Največ dežja bo padlo v Karnijskih Alpah in predalpskem svetu ter v predalpskem svetu Julijcev, postopno manj proti južnejšim predelom. Zaradi močnega jugovzhodnega vetra bodo padavine na Tržaškem predvidoma le občasne in skromnejše. Podobno vreme se bo sprva nadaljevalo še v nedeljo dopoldne, nato bo v nedeljo čez dan prišlo do vsaj delnega izboljšanja. V noči na ponedeljek Afe bodo padavine spet pogostejše in se bodo ponekod občutno okrepile. Kaže, da bo vlažen zrak vztrajal v naši bližini še v torek, medtem ko naj bi se sredi prihodnjega tedna vremenska slika začela umirjati. Kaže, da se bo predvidoma od srede okrepil anticiklon, ki bo postopno solidnejši in bi nam lahko prinesel vsaj nekajdnevno obdobje s stanovitnim in precej sončnim vremenom, vsekakor brez omembe vrednih padavin. Nadaljevalo se bo nenavadno toplo obdobje, čeravno bodo temperature postopno vendarle nekoliko nižje kot v minulem obdobju, ko smo beležili oktobrske ali mestoma in občasno celo septembrske vrednosti. V vsakem primeru bodo tudi v prihodnjem tednu temperature stalno višje od dolgoletne normalnosti, vendar ne več tako izrazito. Zaenkrat tudi v daljšem roku ni pričakovati občutnejših preobratov, pa vendar se bo nekaj začelo spreminjati. Izrazitejših dolgotrajnih južnih vremenskih faz, ki bi lahko povzročale težave, zaenkrat (zlasti od sredine prihodnjega tedna) ni več videti. Kaže bolj na prehod občasnih in hitrejših atlantskih vremenskih front. V srednjem roku tudi občutnejših ohladitev ne gre pričakovati. Na sliki: naše kraje je zajelo novo ciklonsko območje benečija - Jutri in v soboto Dneva slovenskih cerkvenih glasbenikov nvn i i HTy T Slovensko Cecilijino društvo bo jutri in v soboto v Špetru priredilo Dan slovenskih cerkvenih glasbenikov. Redno letno strokovno srečanje društva je namenjeno članom, a tudi vsem zainteresiranim organistom, zborovodjem, študentom glasbe in cerkvenim pevcem. Odvijalo se bo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v sodelovanju z Glasbeno matico Trst in s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Udeleženci se bodo ob pestrih kulturnih in strokovnih vsebinah srečali s krajevnimi glasbeniki in njihovim izročilom. Z njihovo pomočjo bodo spoznali utrip glasbe in cerkvene glasbe, kulturo, jezik in narečja Benečije, prav tako vprašanja in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem pomembnem narodnem in kulturnem poslanstvu. Jutri se bo delovni dan pričel ob 18. uri, ko bo prihod udeležencev pozdravil nastop učencev špetrske glasbene šole. Beneško stvarnost bosta predstavila Giorgio Bancig in Živa Živa Gruden in Giorgio Banchig bosta udeležencem strokovnega srečanja predstavila beneško stvarnost arhiv Gruden. Ob 20. uri bo sledil koncert v Ažli, na katerem bodo nastopili zbor Pod lipo, otroški zbor Mali lujerji, solistka Elisa Iovele in organist Antonio Qualizza. V soboto se bo srečanje pričelo ob 9. uri na Inštitutu za slovensko kulturo, kjer bo Nino Špehonja predaval o slovenski cerkveni glasbi v Benečiji. Sledila bo zborovska delavnica s Tomažem Faganelom in Damijanom Močnikom. Srečanje se bo nato dotaknilo raznih zanimivih tem: dediščine Ivana Trinka, sedanjega utripa cerkvene glasbe pri Slovencih v FJK, slovenskega šolstva v Italiji (predavali bodo Lucia Trusgnach, Miloš Pahor, Marko Tavčar, Dario Bertinazzi, David Clodig, Bogdan Kralj). Popoldne bo na sporedu ogled muzeja Slovensko mul-timedialno okno pod vodstvom Do-natelle Ruttar in Davida Clodiča. Tako v petek kot v soboto bo v krajih srečanja odprta prodajna razstava muzika-lij z založniki iz Slovenije in Italije. ROP Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu prejeli smo Samo kapital ne pozna meja in zidov Rojenim v desetletju 1980-1990 ni pomoči: sprijaznijo naj se s tem, da ne bodo imeli stalnega delovnega mesta in da se bodo morali v poznejših zrelih letih pogosto soočati z brezposelnostjo. To se ne bo zgodilo edinole v primeru, če bodo politiki tej generaciji omogočili, da stopi v korak s tekočimi tehnološkimi spremembami. To beremo v uvodu k poročilu World Economic Foruma (WEF) o "stanju sveta', ki ga je napisal bivši ameriški podpredsednik Al Gore pred vsakoletnim zasedanjem te organizacije v Davosu. Iz poročila je razvidno, da se bo število nezaposlenih na svetu dvignilo z letošnjih 206 milijonov na 215 milijonov leta 2018. Če se ne bo gibanje zaposlitvene ravni medtem zasukalo na bolje, se bo lahko kar četrtina dela sposobnih srednje starosti v razdobju ene generacije znašla vsak hip brez službe, kakor je Al Gorea dopolnil nekdanji nosilec ameriškega zakladnega resorja Larry Summers. Po njegovem bi se bilo mogoče temu izogniti s takojšnjim globalnim zagonom šolskega in poklicnega izobraževanja. Ob takšnih napovedih, ki jih sicer potrjuje tudi Eurostat, te spreleti kurja polt, a generacija, kateri so na- menjene, se kaj lahko preda malodu-šju, če celo ne obupu. Vprašujem se, kako naj pravzaprav tolmačimo napoved WEF-a: kot iskreno spodbudo k ukrepanju v prid 25 do 30-letnikom ali zgolj kot neprizanesljiv računovodski rezultat. Če na eni strani upoštevamo, da je zdravje ekonomskih sistemov v posameznih državah bolj ali manj odvisno od gibanja borz oziroma finančnega kapitala, in če na drugi strani vemo, da organizacijo WEF financira približno tisoč multinacionalk s področja industrije in denarne politike, torej "smetana" mednarodne oligarhije, ki odloča, kako naj se vrti naš svet, potem je na dlani, da nas čakajo res hudi časi. Kajti forum WEF nas svari pred posledicami nečesa, kar je bilo skuhano tudi v njegovih loncih. Vse torej kaže, da bo mogoče socialne razmere izboljšati samo z malone utopičnim bojem zoper prevlado globalnega finančnega kapitalizma. Vendar bi bil tak boj uspešen samo, če bi ga vodile osebnosti, kakor so bile recimo Olof Palme, Willy Brandt, Enrico Berlinguer, Mihajl Gorbačov in še kdo, ki jim pa danes ni videti enakih in niti podobnih. Ne, nisem pozabil papeža Frančiška. Je pač razred zase. Te dni je po- vabil revne in vse, ki životarijo na družbenem obrobju, naj se odločno borijo za svoje pravice. Ni se torej omejil zgolj na prošnjo k molitvi, ampak izrekel besede, kakršnih ni noben njegov prednik. Vendar sam ne more kaj prida postoriti, saj nima za sabo vse Rimskokatoliške cerkve. Mnogo več je je imel na svoji strani poljski papež, drugače ne bi bil mogel odločilno prispevati k razkroju Sovjetske zveze in njenega zalednega imperija, nad katerim odtlej bolj odkrito kot prikrito bdi ameriški ekonomski in vojaški aparat. Ob pravkaršnjem praznovanju 25-letnice podrtja Berlinskega zidu sem prebral in slišal marsikaj pametnega, a žal tudi veliko retorike. Pa sem si rekel: čemu neki nihče uradno ne obeležuje tudi dveh nič manj sramotnih zidov: izraelskega, ki obkroža Gazo tako, da so Palestinci za njim dobesedno zazidani, odrezani od sveta; in tistega, ki vdolž meje med ZDA in Mehiko omejuje resda ilegalno priseljevanje siromašnih Mehičanov v bogato Ameriko. Oba so začeli graditi leta 1994, torej teče zdaj njuna 20-letnica. Ali ni zanimivo, da se ju razen papeža ni spomnil nihče? Drago Gašperlin 10 Četrtek, 13. novembra 2014 KULTURA / književnost - Pesniška zbirka je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi Janez Povše: Pesmi ob poti glasba Svoje pesmi je besedni ustvarjalec Janez Povše zbral v knjigi z naslovom Pesmi ob poti, ki je pred kratkim izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Pesmi so razvrščene v šest razdelkov in uokvirjene v letnice nastajanja, vsak del zaobjema desetletje, prve pesmi so nastale v šestdesetih letih, zadnje pa segajo v leto 2012. Avtor izriše šest emocionalnih portretov lirskega jaza, ki se iz vedrega mladeniča prebije do odraslosti in zrelosti. Gre torej za izpovedno avtobiografijo v verzih, v središču katere je opis notranjega iskanja, ki vzklije iz vprašanja o smislu bitja in bivanja. Osrednja doživljajska napetost izvira iz neprilagodljivosti pesniškega jaza, ki ne najde kompromisnega polja med notranjo in zunanjo dimenzijo bivanja. Iz te nepovezanosti se izvije di-hotomija eksistence oziroma nihanje med izgubo in iskanjem smisla. Pesnikov jaz se voljan zažene v svet in grabi drobce sreče, nato se utrujen od iskanja, izmučen od zasledovanja rešitve, upehan zaradi občutkov nemoči in prestrašen od vednosti, da je bivanje minljivo in začasno, zateče v samoto polzeče praznine, kjer se zrahlja smiselno jedro in prevlada položaj skrajnega obupa. Vendar negativna drža se nikoli ne ustali, temveč jo pregazi novo upanje in pojavijo se izviri svetlobe, ki se razlije čez sinjino ljubezenskega neba. Ljubezen se zapiše kot najvišja vrednota in se kaže v različnih preoblekah: kot erotična dvojina, starševska bližina in univerzalna sila; za pesnika je odrešujoči prah, ki celi najgloblje rane človeškega trpljenja ali valujoči navdih, ki narekuje mavrične pesmi kot odsev čiste lepote. Iz spoja med ljubeznijo Janez Povše in naslovna stran njegove pesniške zbirke in božjim sijem se izcimijo humanistične vrednote sočutja, strpnosti, usmiljenja in tolažbe. Smrt - življenje, življenje - smrt: vesoljna simfonija narave... Katera tišina smo? V pesmih iz naslednjega desetletja je opazen premik iz samospoznavnega kroga v opazovanje skupinskih obnašanj. Samospraševanje se prevesi v razmišljanje o družbenih ureditvah, ki z uteče-nostjo ustvarjajo v posameznikih občutke varnosti. V stereotipnih ureditvah se smisel zapiše kot igra črk, besed, številk in ločil, saj ljudje postajajo brezsrčni birokratski roboti, ki v aklimatizirani dvorani gledajo posnetke mučenja. Z enako mero brezbrižnosti posegajo po številnih informacijah in podatkih, jih nalagajo v brezpomenske kupe ubeseditev, gradijo neobvladljive konstrukte stavkov, čez katere se naenkrat razleze gosta ljubljanska megla. In je nevednost. Tretji razdelek predstavlja pomenski vrh zbirke, kjer se izkristalizira temeljno življenjsko spoznanje, pesniški jaz dojame svojo edinstvenost, ki pa ni samozadostna, temveč se udejanja v ča- sovnem loku življenja. Iz začrtane perspektive bivanja odpade ugodje uteče-nosti, vsakdan se ogiba obrednih ponovitev in prevlada iskanje samosvoje poti, ki vodi do zadnjih vrat razpoznavne čistosti, do univerzalnih in absolutnih čutenj. V vsakem človeku je središčno jedro duha, kjer sta izvor in konec, kjer se izmenjujeta življenje in smrt, kjer se zadržuje pračutenje bivanja: Zato iščem velikih stvari, ki se izpolnijo v neskončnosti, pa najsi bo to namizni hišni Bog, ali pa večnostni zvezdni krog. V naslednjih razdelkih kliče zavest novo prerojenje, pesniško iskanje se usmeri v slišanje doslej tujega, v razumevanje nepoznanega, v zaznavanje trst - Nastopila sta pianist Pietro De Maria in kvartet Bennewitz Odprtje 83. sezone Koncertnega društva v znamenju Mozarta Z Mozartom se je odprla simfonična sezona gledališča Verdi, salzburške-ga genija pa je izbralo tudi tržaško Koncertno društvo za otvoritev svoje triino-semdesete sezone. Predsednik Nello Gonzini se je zahvalil vsem pokroviteljem, ki omogočajo delovanje društva, od Dežele FJK in Občine Trst do Sklada Tržaške Hranilnice-CRT in Sklada Casali. Ze več let zapored si sklad CRT prizadeva, da bi čim več mladih napotil v koncertno dvorano in v ta namen daruje vsako leto od 200 do 400 abonmajev, sicer pa društvo za mlade, ki še niso dopolnili petintridesetega leta, ponuja paket dvanajstih koncertov za res simbolično vsoto 50 evrov. Mlajšemu občinstvu so namenjene galerije, v parterju in ložah pa prevladujejo starejši člani, katerih vrste se žal redčijo, zato so v veliki dvorani gledališča Rossetti marsikje zevale praznine. Nova sezona, ki sta jo oblikovala predsednik Gonzini in novoimenovani umetniški vodja Enrico Bronzi, čelist in član Tria iz Parme, napoveduje vrsto odličnih solistov: 15.decembra bo igral slavni klarinetist Alessandro Carbonare, 26. januarja Duo Labeque in sijajna Viktoria Mullova, 19. januarja mlada violinistka Nicola Benedetti, od 9. februarja do 2. marca bodo na vrsti kar trije pianisti - Andrea Lucchesini, Angela Hewitt in Paul Lewis; 16. marca bo igral kvartet Kele-men, 23. pa najboljši učenci pianistke Maureen Jones. 30. marca bo na vrsti Trio Guarneri, 13. aprila zbor FJK, Trio iz Parme pa bo zaključil sezono 27. aprila. Mozart torej, kot svetilnik, ki ožar-ja poslušalce z neprisiljeno lepoto svoje glasbe, je povezal pianista Pietra De Mario s češkim godalnim kvartetom Bennewitz v monografski program; prijetna novost letošnje sezone je koncertni list, ki ga podpisuje Corrado Rojac s Kvartet Bennewitz arhiv strnjeno, a izčrpno predstavitvijo skladb. Simetrično sta večer uokvirila dva koncerta, ki ju je Mozart predstavil dunajskemu občinstvu kot vizitko, s katero si je želel pridobiti njegovo naklonjenost. Oznaka Kammerkonzert -komorni koncert - pomeni različico, v kateri namesto simfoničnega orkestra solista spremlja le godalni kvartet in je res ospuljivo, kako se zna zvok godal strniti in ojačiti do prave simfonične dimenzije, nato pa mehko prepletati s klavirjem v partitu-ri, kjer ima tudi najrahlejša poteza loka veliko harmonsko težo. Razlike med koncertom v A-Duru KV 414 in dve leti kasnejšim KV 449 v Es-Duru so opazne: če v prvem prevladuje dvorno uglajena ljubkost, skoraj lahkotni rokoko, je v drugem slišati globlje občutke, pa ne samo v prelepem Andantinu, temveč že od samega začetka. Tako pianist Pietro de Maria kot kvartet Bennewitz, ki ga sestavljajo vio- komaj slutenega, ker se v doživetju enkratne medsebojnosti skriva nadzem-sko sporočilo. Tako prinaša glas pevca v goriški cerkvi svetega Ivana oznanilo radosti iz božjih višav. Sledi še več pesmi, posvečenih ljudem, ki jih je pesniški jaz srečal na svoji življenjski poti; z nekaterimi je vzpostavil dolgoletna znanstva, prijateljstva in sobivanja, z drugimi pa le naključna srečanja z zgoščenim stikom, v katerega se je vtisnilo angelsko oznanilo. V nekaterih pesmih ubeseduje Povše goriško, zamejsko in slovensko lo-kalnost in njene zagonetke. Tako obravnava koncept meje, ki se iz konkretnega prostora preseli v intimo tukajšnjih prebivalcev, zaustavi duhovni razvoj, zoži prostor doživljanja in ga obremeni s predsodki in zadržanostmi. Zadušljivost premaguje zaupanje v materni jezik, ki človeka spremlja od rojstva do smrti, ki odstrani strah pred izgubo in narekuje sopotništvo z drugim in drugačnim. S svojo liriko stopa goriški pesnik Janez Povše na pot vsebinske in oblikovne individualizacije, njegovo verzno ustvarjanje ostaja namreč izven uveljavljenih literarnih vzorcev, čeprav poudari avtorica spremne besede Majda Cibic sinkretično prisotnost različnih literarnih smeri, ki segajo »od impresionizma do ekspresionizma in avantgardističnih ali celo ludističnih«. Z besednimi oznakami pesnik izpoveduje posredno, izraža miselna dognanja in upesnjuje konkretne podobe, v katerih se imaginacij-ska moč in metaforična spretnost podrejata intelektualni refleksiji. S temi značilnostmi ustvarja opazno poezijo. Vilma Purič filmi@primorski.eu Klavirski dnevi Ta konec tedna bodo v Laškem potekali 14. Mednarodni klavirski dnevi, na katerih bodo med drugimi sodelovali primorski klavirski pedagogi. Slovenske klavirske dneve pripravlja Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA, tokratni klavirski dnevi pa bodo potekali ob partnerski podpori Glasbene šole Laško-Radeče, in sicer v Kulturnem centru Laško. Tema letošnjega srečanja bo v znamenju povezovanja; klavir bo osrednji povezovalni element. Program vsebuje predavanja, koncerte, izbrane projekte glasbenih šol ter tri posebne dogodke - okroglo mizo, delavnico in mojstrski tečaj. Na konferenci bo sodelovalo čez sedemdeset udeležencev. Predavali bodo priznani slovenski in tuji klavirski pedagogi ter specialisti s področja sodobne pedagogike. Na predavanjih bo pregled svetovne literature za klavirski duo razgrnil novosadski profesor Milan Miladinovic, spregledane skladbe za klavir štiriročno slovenskih skladateljev bo predstavil Bojan Glavina. Marina Horak in Lovorka Nemeš Dular bosta osvetlili kvaliteto v šti-riročni igri na klavir za najmlajše. O korepetitorstvu bo predaval Zoltan Peter. Nedelja bo v znamenju brazilske pianistke Carine Joly, ki bo vodila delavnico in mojstrski tečaj. Na koncertnem odru bodo nastopili ugledni pianisti, med njimi tudi Tamara Ražem, pedagoginja Glasbene šole Sežana in Glasbene matice Trst. (M.S.) GREMO V KINO Pelo Malo linista Jakub Fišer in Štepan Ježek, violist Jiri Pinkas ter čelist Štepan Doležal, so pokazali zelo dovršeno muzikalnost, ki se je zlila v blagozvenečo ubranost. Monografski program sta dopolnili dve skladbi z različnim sestavom: Adagio in fuga v c-molu KV 546 za godalni kvartet, v katerem so češki godalci potrdili svoje vrline, ter klavirski Kvartet v g-mo-lu KV 478, partituro, v kateri poslušalec lahko zazna odseve nove dramaturške vizije, ki jo je Mozart izoblikoval med kom-poniranjem Figarove svatbe ter to, na novo pridobljeno zavest, prelil tudi v komorno glasbo. Nekateri poslušalci so se pritoževali nad enoličnostjo programa, velika večina pa je pianista in godalce nagradila z dolgimi aplavzi ter izvabila prav lep dodatek, temperamentni Scherzo iz Brahmsovega klavirskega kvinteta v f-molu op.34. Katja Kralj Režija: Mariana Rondón Igrajo: Beto Benites, Samantha Castillo, Samuel Lange Zambrano, Nelly Ramos in Maria Emilia Sulbarán Venezuela, Argentina 2013 Ocena: Štiri zvezdice Če si lahko še enkrat izposodimo prepričanje Darka Bratine, ki je trdil, da so filmi izredna priložnost tudi za potovanja in spoznavanje drugih, oddaljenih svetov, delo Pelo Malo oseminštiridesetletne režiserke Mariane Rondon to teorijo absolutno potrjuje. Film, ki je bil nagrajen na festivalu v San Sebastianu in je lani v Turinu prejel nagrado za najboljšo žensko vlogo, pripoveduje o Juniorju, devetletnem dečku, ki z brezposelno mamo in manjšim bratcem živi v predmestju milijonske prestolnice. Njegov oče je umrl pred nedavnim, kot žrtev ene tolikih vojn za oblast v barriosih Caracasa. Junior je očetu zelo podoben; temnopolt, s kodrastimi lasmi, ki si jih hoče na vsak način zravnati, da bi se lahko z novo pričesko tudi postavil za šolsko sliko. Marta, Juniorjeva mama pa teh sinovih poz nikakor ne mara. Sina ne razume ter noče sprejeti njegovih bizarnih sanj in projektov; sploh ideja, da bi se deček oblačil kot pop zvezdniki, se ji gnusi. Junior tako najde veliko prijateljico v babici, očetovi mami, ki se trudi, da bi vnuku omogočila drugačno in lepšo prisotnost od tiste, ki je je bil deležen njen sin. Kodrasti deček si pomaga kot ve in zna in išče ljubezni pri mali prijateljici in pri Mariu, prodajalcu vžigalic. Vseeno pa si Junior na vsak način želi mamine pozornosti in je za to pripravljen na vse, celo na to, da se odpove vsem sanjam in željam ... Pomanjkanje materinih objemov in frustracije, s katerimi Marta greni sinov otroški vsakdan, kot tudi nevidno nasilje, ki je v neskončnih stolpnicah še kako zaznavno, naredijo iz tega malega filma veliko zgodbo. Zgodbo, ki je ob pripovedovanju odmaknjenih družinskih dinamik postavljena tudi v realen čas, saj v ozadju sledimo dogodkom v Venezueli in smrtni bolezni predsednika Huga Chaveza. (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 13. novembra 2014 1 1 rim - Volilni zakon Srečanje med Renzijem in Berlusconijem napol saniralo nesoglasja RIM - Za včerajšnje srečanje med Renzijem in Berlusconijem je vladalo splošno zanimanje, saj je bolo odprto vprašanje, ali se bo dogovor med voditeljema, potem ko je vodstvo Demokratske stranke delno spremenilo osnutek volilnega zakona, prekinil ali ne. Rezultat dveurnega srečanja je, da se dialog nadaljuje, čeprav sporazum o novi varianti volilnega zakona drži le delno. Tako Renzi kot Berlusconi pa sta v skupni izjavi včeraj poudarila, da potrebuje Italija tak institucionalni sistem, da bo zagotovil upravljivost države, gotovega zmagovalca volitev, ki bo znan že na večer štetja glasov. Poleg tega je treba preseči tako imenovani »popolni« dvodomni parlamentarni sistem. Potrebno je spoštovanje med političnimi silami, ki naj se soočajo brez sovraštva. Iz skupnega sporočila izhaja dogovor, da bo volilo nagrado dobila tista lista, ki bo na volitvah presegla 40 odstotkov glasov. Na včerajšnjem srečanju pa ni bilo pojasnjeno, ali bo nagrada šla listi, kot želi Renzi, ali koaliciji, za kar se zavzema Berlusconi. Kaže, da se v volilni zakon vračajo preference, za kar se zavzemajo skoraj vsi. Obenem pa bo zraven tudi ostanek zloglasnega »porcelluma«, kajti nosilca liste, ki bo predstavljal stranko ali koalicijo na prihodnjih volitvah, bodo izbrala tajništva strank. Iz tega vidika naj bi bila nova verzija zakona nekakšen hibrid. Vstopni prag za parlament še vedno ločuje Demokratsko stranko in Forza Italia. Prva se zavzema za znižanje praga na 3%, kar je očitna koncesija zavezniški vladni stranki Angelina Alfana. Za najmanj 5-odstotni prag pa se zavzema Berlusconi, ki tako upa, da bo našel način, kako spraviti desnico spet pod skupno streho. V državi naj bi bilo skupno sto volilnih okrožij, v vsakem pa naj bi bilo izvoljenih osem ali devet poslancev. To pomeni, da bo z blokiranim mestom nosilca liste v parlamentu sto poslancev, ki jih bodo določila vodstva strank, kar predstavlja nenormalno dozo oblasti slednjih. Tako Demokratska stranka kot Forza Italia imata, tako kaže, skupni cilj, da se mandatna doba sedanjega parlamenta zaključi ob rednem izteku leta 2018. Poleg tega Renzi vztraja na tem, da se volilni zakon sprejeme v senatu do konca letošnjega leta. Dogovor med Renzijem in Ber-lusconijem je včeraj ob odobravanjih (Alfano) pričakovano naletel tudi na kritike leve struje v Demokratski stranki. Kritična je zlasti do blokiranih nosilcev list, ki jih določijo tajništva, saj se tako kar sto poslancev izmakne volji ljudstva. Gianni Letta in Silvio Berlusconi se peljeta na srečanje z Renzijem ansa pariz - Vesoljska sonda Rosetta uspešno ponesla na komet laboratorij Philae Zgodovinski pristanek na kometu Sonda je potovala deset let - Veliko navdušenje znanstvenikov v centru za nadzor evropske misije v Darmstadtu PARIZ - Laboratorij Philae, ki se je včeraj dopoldne ločil od sonde Ro-setta, je včeraj popoldne uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimen-ko, poročajo tuje tiskovne agencije. Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva in zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije (ESA). V centru za nadzor te misije v nemškem Darmstadtu je uspešen pristanek sprožil bučno veselje. Mnogi strokovnjaki današnji zgodovinski podvig primerjajo s pristankom na Luni. »Smo na kometu,« so malo po 17. uri po srednjeevropskem času sporočili iz ESA, takoj potem ko so iz vesolja dobili potrdilo, da se je vse izteklo po načrtih. »Zagotovo lahko potrdimo, da je laboratorij na površju. Ne bi mogli biti bolj zadovoljni,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kmalu zatem dogodek opisal direktor operacij vesoljskih plovil pri ESA Andrea Acco-mazzo. »Gre za velik korak za človeško civilizacijo,« pa je dejal generalni direk- Posnetek prikazuje simulacijo vesoljske sonde Rosetta, od katere se je ločil laboratorij Philae, da bi pristal na kometu ansa tor agencije Jean-Jacques Dordain. »Naša ambiciozna misija si je zagotovila mesto v zgodovinskih knjigah. Z Rosetto odpiramo vrata izvoru Zemlje in prispevamo k boljšemu razumevanju naše prihodnosti,« je dodal. Zgodovinski pristanek na kome- tu s premerom nekaj več kot štiri kilometre je sicer potekal več kot 510 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Signal o pristanku je zato do Zemlje potoval skoraj pol ure. Laboratorij Philae v velikosti hladilnika, ki vsebuje deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa, je na kometu pristajal sedem ur, potem ko se je dopoldne ločil od Rosette. A pristanek ni minil povsem brez težav. Laboratorij bi se moral na komet pritrditi s harpunami, ki pa se niso izstrelile, kot bi se morale. Laboratorij se je zato v komet pogreznil le za štiri centimetre. Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo. Rosettino misijo, ki je stala kar 1,3 milijarde evrov, so odobrili že davnega leta 1993. Sondo so v vesolje izstrelili leta 2004. V dobrem desetletju je prepotovala okrog 6,5 milijarde kilometrov in se nato avgusta letos utirila v orbito kometa, ki potuje s hitrostjo približno 55.000 kilometrov na uro. (STA) bruselj - Predsednik Evropske komisije včeraj na žerjavici novinarskih vprašanj Jean-Claude Juncker o davčni aferi podal serijo neprepričljivih odgovorov BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije in dolgoletni luksemburški premier Jean-Claude Juncker je včeraj prvič po izbruhu luksemburške davčne afere stopil pred javnost. Zavrnil je očitke in obljubil odločen boj proti izogibanju davkom. Sodeč po odzivih na evropski politični sceni je afera Junckerja ranila, vendar njegov položaj za zdaj ni ogrožen. Juncker je včeraj najprej nepričakovano stopil pred novinarje na rednem opoldanskem brifingu v Bruslju. Poudaril je, da »ni nobenega navzkrižja interesov« med njegovim sedanjim in prejšnjim položajem, ter napovedal odločen boj proti izogibanju davkom. Takšen je bil prvi Junckerjev odziv na razkritje preiskovalnih novinarjev v začetku meseca o dogovorih luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami, kot so Ikea, Amazon, Pepsi in Volkswagen, ki omogočajo izogibanje davkom, ki bi se morali stekati v državne blagajne. Gre za dogovore na podlagi predhodne davčne odločbe (v angleščini tax rulings), ki po Junckerjevih besedah obstaja v 22 članicah EU. Ta sicer etično sporna praksa tako po njegovih navedbah nikakor ni zgolj luksemburški problem, temveč to vprašanje terja evropski odgovor. V odgovor je Juncker včeraj napove- dal novo evropsko direktivo o samodejni izmenjavi podatkov med članicami unije v povezavi s sporno predhodno davčno odločbo. Prav tako je obljubil neodvisno preiskavo spornih praks v Luksemburgu, ki že poteka. Bivši evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je zaradi suma nepravilnosti že lani začel pregledovati davčne posle v sedmih državah, med katerimi so bili poleg Luksemburga še Irska, Malta, Ciper, Belgija, Velika Britanija in Nizozemska. A izbruh afere je postavil Juncker-ja in njegovo komisijo takoj ob začetku dela v središče pozornosti kritične javnosti, sploh v državah, ki morajo sprejemati ostre varčevalne ukrepe. Čeprav so ti posli zakoniti, namreč sprožajo etična vprašanja. Nato se je Juncker popoldne nepričakovano pojavil tudi na razpravi o luk-semburški davčni aferi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Glavni igralci v parlamentu so z Junckerjem ravnali v rokavicah, poslanci manjših političnih skupin pa so bili ostri. Slišati je bilo tudi poziv k odstopu. Odnos največjih političnih skupin do Junckerja je bil kljub nekaterim ostrim komentarjem iz parlamenta v minulih dneh Jean-Claude Juncker ansa včeraj pričakovano blag, saj spodkopavanje njegove avtoritete škodi tudi njihovi hiši, ki ga je predlagala in na koncu podprla za predsednika komisije. Vodja des-nosredinske Evropske ljudske stranke Manfred Weber je izpostavil, da izogibanje davkom nikakor ni ne nova ne izključno luksemburška tema, da je davčna politika v glavnem v rokah članic in da izid komisijine preiskave spornih luksem-burških poslov še ni znan, ter izrazil podporo Junckerju, ki je sicer prav tako član evropske desnosredinske družine. Tudi vodja evropskih socialdemokratov Gianni Pittella ni bil ostrejši, celo posvaril je pred slabljenjem Junckerjeve komisije. Pozval je k spremembi pravil, k davčni harmonizaciji ter nekaterim konkretnim ukrepom, tudi k opredelitvi jasne definicije davčnih oaz. Šef evropskih liberalcev Guy Ver-hofstadt je Junckerja opozoril, da nad komisijo zaradi te afere visi senca in da bo imel problem, če bo komisijina preiskava pokazala nepravilnosti. Pozval je tudi k vzpostavitvi posebnega parlamentarnega odbora, ki bi preučil sporne prakse, in h končanju komisijine preiskave do konca leta. Predstavnik Zelenih Philippe Lamberts ni presenečen, je pa zgrožen nad »temeljno kršitvijo socialne pogodbe«. Juncker je v odzivu na kritike zatrdil, da nikakor ni najboljši prijatelj velikega kapitala, in pripomnil, da je v evropski politiki več boljših prijateljev kapitala. Poudaril je tudi, da ga pozivi k odstopu niso posebej ustrahovali, sploh ker prihajajo od poslancev, ki ga niti niso podprli kot predsednika komisije. Evropska levica sicer zbira podpise o predlogu nezaupnice Junckerjevi komisiji, a v včerajšnji razpravi tega ni omenil nihče. Evropski parlament lahko izreče nezaupnico celotni komisiji z dvema tretjinama oddanih glasov, ki predstavljajo absolutno večino. Za vložitev predloga nezaupnice je potrebna podpora desetine oziroma 76 poslancev. izpusti plinov Zgodovinski dogovor med ZDA in Kitajsko PEKING - Kitajska in ZDA sta se včeraj dogovorili za nove cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. ZDA nameravajo do leta 2025 zmanjšati svoje izpuste za med 26 in 28 odstotki glede na leto 2005, Kitajska pa si konkretnega cilja ni zastavila, je pa napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli leta 2030. Kitajska je s tem prvič doslej določila datum, čeprav okviren, do katerega naj bi raven njenih izpustov nehala naraščati. Sporočilo o dogovoru je iz Bele hiše prišlo v času srečanja ameriškega predsednika Baracka Obame in kitajskega predsednika Xi Jinpinga po forumu Azijsko-ti-homorskega gospodarskega sodelovanja (Apec). Obama je zadane cilje označil za zgodovinske. Obe državi skupaj proizvedeta približno 45 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. Nepričakovano sporočilo z njune strani se uvršča v okvir prizadevanj za zagotovitev globalnega dogovora o zmanjšanju emisij po letu 2020, ki naj bi ga dosegli na mednarodni podnebni konferenci v Parizu prihodnje leto. 1 2 Četrtek, 13. novembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorico - Včeraj so županu izročili uradno prošnjo Slovensko-furlanska naveza zahteva spet rajonske svete Walter Bandelj Giorgio Stabon Nekdanji predsedniki štirih goriških rajonskih svetov so na župana Ettoreja Ro-molija naslovili uradno prošnjo za ponovno ustanovitev teh občinskih upravnih teles. Pod dopis, ki so ga včeraj izročili na goriški občini, so se podpisali Giorgio Stabon, Mario Brescia, Walter Bandelj in Lorenzo Persoglia, ki so do leta 2012 vodili rajonske svete za Ločnik, Štandrež, Podgoro in Pevmo-Oslavje-Štmaver. Kot so zapisali, je ukinitev rajonskih svetov s strani Romoli-jeve uprave, prizadela krajevne skupnosti, saj so se znašle brez pravih institucionalnih sogovornikov, ki bi bili seznanjeni z njihovimi potrebami in težavami. Ukinitev je po njihovi oceni tudi znižala raven zaščite furlanske in slovenske skupnosti, ki sta ravno v teh občinskih izvoljenih telesih uživali določeno administrativno in upravno avtonomijo. Podpisniki zato od goriškega župana pričakujejo, da ponovno ustanovi rajonske svete in na prihodnjih občinskih volitvah omogoči njihovo izvolitev. Kot nam je pojasnil Bandelj (sicer tudi občinski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti), so se za uradni dopis odločili potem, ko so dobro leto čakali, da bi se Romolijeva uprava odzvala na spremembo deželnega zakona 11/2011. Lani je namreč Dežela FJK sprejela amandma svetnika Igorja Gabrovca, ki izrecno izpostavlja prisotnost manjšinskih skupnosti, in v občinah, kjer te živijo, dovoljuje večjo koncentracijo rajonskih svetov. Na podlagi tega zakona bi lahko goriško občinsko ozemlje razdelili na šest krajevnih skupnosti. Za to pa je potreben nov občinski statut (sedanji predvideva nekdanjih 10 rajonskih svetov). Čez dve leti bodo v občini volitve, Bandelj in sopodpisniki pa pričakujejo, da bodo takrat lahko volili tudi rajonske svete. Zavedajo se, da to ne bo lahko, tudi zato, ker so bili v preteklosti večkrat trn v peti tako levim kot desnim občinskim upravam ... Medtem pa še dalje opravljajo nekdanje delo. »Problemi z vodo, pločniki, jaški in celo merjasci namreč ostajajo, ljudje pa se še dalje obračajo na nas. V bistvu opravljamo funkcijo nekakšnega filtra med krajevno skupnostjo in županom. Kot nekdanji predsedniki imamo direkten stik z ljudmi, hvala bogu pa tudi z nekaterimi ustanovami, ki nam pomagajo reševati probleme.« Podobnega mnenja je nekdanji predsednik ločniške krajevne skupnosti Giorgio Stabon. »Periferne rajone je ukinitev svetov zelo prizadela, zato se od vsega začetka borimo za njihovo ponovno uveljavitev. Medtem se trudimo, da bi ohranili nekdanje dejavnosti, še dalje na primer skrbimo za knjižnico, naši uradi ostajajo odprti. Vse to delamo na prostovoljni ravni, isto smo pripravljeni delati tudi po ponovni ustanovitvi rajonskih svetov.« V dopisu županu Romoliju so sicer zapisali, da je treba rajonskim svetom zagotoviti finančne dotacije za njihovo delovanje in simboličen honorar za predsednike, kot sta pojasnila naša sogovornika pa zahtevajo le povračilo živih (v glavnem potnih) stroškov. (pd) gorica - Župan o rajonskih svetih »Zahteva skregana z dramatičnimi časi« Ni bilo zanimanja za zastopnika v občinskem svetu »Zahteva o oživitvi rajonskih svetov je anahronistična. Skregana je s sedanjimi dramatičnimi časi, ko se ukinjajo odvečne javne uprave - na primer pokrajine -, ker je denarja za vse manj.« Župan Ettore Romoli včeraj ni prikrival odpora do vprašanja, za katerega je bil prepričan, da je odpisano. »Rajonski sveti so sicer odigrali vlogo po kulturni in politični plati, kar zadeva upravno področje, pa malo ali nič,« je še komentiral zahtevo štirih predsednikov nekdanjih rajonskih svetov. Povedal je, da njihove naloge lahko opravljajo združenja družbene promocije (t.i. APS), ki jih občina uradno prizna in jim tudi omogoči, da se še naprej poslužujejo sedeža rajona. »Moja pobuda, da bi v občinskem svetu interese vsakega rajona zastopal po en svetnik, pa se ni uresničila, ker za to ni bilo zanimanja,« je še izjavil župan. Ettore Romoli bumbaca pribežniki Župan Romoli: »Zmagala naša neomajnost« Včerajšnja selitev afganistanskih in pakistanskih pribežnikov iz Gorice v Bresso (o kateri poročamo v spodnjem članku) je zelo razveselila goriškega župana Ettoreja Romolija. »Zmagala je naša neomajnost, ki smo jo vedno zagovarjali, ne da bi popustili lažni dobroti, ki je žal samo okrepila problem,« so zapisali v županovem uradu. Selitev v predmestje Milana naj ne bi bila slučajna, ampak posledica prizadevanj mnogih, ki niso želeli, »da bi Gorica postala središče beguncev, za kar bi se rad zahvalil notranjemu ministru Angelinu Alfanu, ki nam je prisluhnil, in prefektu Vittoriu Zappalortu, ki je zavzel pogumno stališče in se ni pustil ustrahovati. (... ) Zmagala je torej odločnost, s katero sta se podpisani in občinska uprava soočila z izrednim stanjem, ki so ga v veliki meri ustvarili majhni in bedni interesi, ki žal ne obstajajo samo v Gorici. Problem s tem seveda ni rešen, pomembno pa je posredovati sporočilo, da Gorica ne bo nikoli postala mesto beguncev, ampak bo še dalje kraj, v katerem je prijetno živeti.« gorica - Nepričakovan razplet zgodbe, ki se je začela poleti na bregovih Soče Odpeljali 106 pribežnikov Odločitev prefekture prekinila bivakiranje v nekdanjem avtosalonu na Tržaški ulici - V mestu ostaja okrog 130 prosilcev za azil Na rdečih aluminijastih vratih je ostal angleški in arabski napis Prosim zapirajte vrata. V notranjosti na desetine žimnic, rjuh, plaht, oblačil, nekaj ostankov hrane in čistil. Sto šest afganistanskih in pakistanskih pribežnikov, ki so v nekdanjem avtosalonu Lancia v Tržaški ulici preživeli zadnje tedne, pa včeraj ni bilo več na spregled. V jutranjih urah so jih s tremi avtobusi odpeljali v Bresso v bližini Milana. Tako se je nepričakovano razpletla zgodba, ki se je začela septembra z odkritjem begunskega taborišča na mestnih bregovih Soče, nadaljevala pa s šotoriščem, ki ga je pokrajinska uprava postavila v Ulici Brass. Še včeraj smo zapisali, da goriška prefektura vztrajno išče novo lokacijo, saj je bilo vsem jasno, da predstavlja nekdanji avtosalon le začasno in izredno rešitev. Na vrhu seznama potencialnih objektov se je znašla gabrska vojašnica, ki pa ni bila takoj uporabna, saj je potrebna nekaterih popravil. Sovodenjska županja Alenka Florenin nam je tudi včeraj potrdila, da bi obnovitvena dela zahtevala svoj čas, poleg tega pa bi bila izbira gabrske vo- Nekaj utrinkov z včerajšnjega dogajanja na Tržaški ulici bumbaca jašnice iz logistična vidika precej ponesrečena (predvsem zaradi oddaljenosti od goriške kvesture in pomanjkanja javnih prevozov). Prefektura je zato poiskala alternativno rešitev in Afganistance ter Pa-kistance odpeljala v kraj Bresso, kjer se nahaja zbirni center Rdečega križa. Na prefekturi včeraj niso želeli dajati izjav. Potrdili so le, da so z avtobusi odpeljali 106 moških in da je celotna akcija potekala v sodelovanju z notranjim ministrstvom in milansko prefekturo. Vsem je bilo namreč jasno, da je bilo treba čim prej poiskati ustreznejše prostore. Da je postajalo stanje v avtosalonu nevzdržno, nam je potrdil tudi predsednik goriškega Karitasa Paolo Zuttion. »Že med tednom so nekatere pribežnike odpeljali v Bocen in druga mesta, danes zjutraj (včeraj, op. nov.) pa me je prefekt obvestil, da bodo odpeljali tudi preostalih okrog sto pribežnikov, ki so bili nameščeni v avtosalonu. Odločitev je bila nepričakovana, angažirani smo bili pri iskanju alternativnih lokacij na Goriškem. V avto-salonu, ki je brez oken, pa je bil položaj res V nekdanjem avtosalonu so ostala razmetana ležišča bumbaca nevzdržen, predvsem zaradi higienskih razmer,« je ocenil Zuttion. Duhovnika smo vprašali, kaj se bo zgodilo s prošnjami za azil, ki so jih vložili afganistanski in pakistanski državljani. »Kdor je že dobil tako imenovani obrazec C3, se bo najbrž moral vrniti v Gorico na kolokvij, vendar mislim, da se za ve- čino postopek ni še začel. Na goriški kve-sturi so samo sprejeli njihove prijave, ki jih bodo sedaj posredovali milanskim kolegom.« Koliko pribežnikov pa ostaja v Gorici? »Uradno okrog 130, ne vemo pa, ali se v mestu zadržujejo tudi taki, ki se niso prijavili. Vemo pa, da bodo žal še prihajali.« (pd) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. novembra 2014 13 nova gorica - Usoda prekomorcev »Z zbornikom in razstavo oprali čast teh fantov« Prekomorec Iztok Čebron (levo), omizje v kromberškem gradu (zgoraj) foto k.m. Prekomorec Bojan Bizjak foto k.m. Antonija Valentinčič foto k.m. gorica - Alpinci Najprej gorski tek, leta 2016 v • v • I I množični shod Goriška sekcija združenja alpincev ANA bo v nedeljo, 23. novembra, organizirala drugi kompetitivni gorski tek Calvario Alpin Run iz Ločnika preko Kalvarije in nazaj v ločniško kočo alpincev; proga je dolga 17,700 kilometra in bo speljana po kar zahtevnih stezah - samo 10 odstotkov po asfaltu -, višinska razlika znaša 620 metrov. Start bo ob 9.30, teka pa bo največ za tri ure in pol. Na tek, ki so ga vključili v program obeleževanja stoletnice prve svetovne vojne, vpisujejo že od septembra, lani so našteli 250 udeležencev, letos računajo, da jih bo še več; informacije lahko vsakdo dobi prek naslova cal-vario.alpinrun@gmail.com. Kakor že lani, pričakujejo tekače tudi iz Slovenije, saj je so-organizator goriška skupina Marciatori, ki prireja vsakoletno čezmejno »maratonino«. Pobudo so včeraj predstavili na občini, kjer je župan Ettore Romoli izrazil zadovoljstvo, »ker tudi s tem tekom Gorica potrjuje svoj status alpskega mesta, na stičišču dolin Soče in Vipave. Idealno si prisvaja teritorij, ki ji zgodovinsko pripada, čeprav je danes na drugi strani meje«. Župana tudi veseli, da bo junija 2016 v Gorici shod alpin-cev iz Triveneta in hkrati državni shod divizije alpincev Julia. Pripeljalo naj bi se okrog 50 tisoč praznujočih alpincev. »Odpeljali so ga nekega jutra, uspel je še pojesti polento z mlekom. Odvedli so ga na orožniško postajo, kjer so zbirali večinoma mladoletne fante. Še isti dan so jih odpeljali proti srednji Italiji, v kraj Massa Car-rara,« se vpoklica v italijansko vojsko svojega 17-letnega brata Ljuba spominja Antonija Valentinčič iz Kanala ob Soči. Ljubo se je vrnil domov dvajsetleten, s svincem v glavi, kamor ga je zadela krogla v bitki za Trst, še prej pa je bil pri Splitu ranjen v obe nogi. »Umrl je leta 1975, ponižan in razžaljen, ker je oblastni napuh poteptal človeško dostojanstvo z zanikanjem prispevka slovenskih prekomorcev za osvoboditev domovine,« Va-lentinčičeva trpko zaključuje pripoved o bratovem življenju. Zgodba Ljuba Valentinčiča je podobna številnim usodam slovenskih prekomor-cev, domoljubov in borcev za svobodo in pravičnejši svet. Zgodba prekomorcev se je začela z raznarodovalnim projektom fašistične Italije in nacistične Nemčije: po dolžnosti so bili italijanski vojaki, prisilno nemški vojaki in prisilno vključeni v italijanske posebne bataljone, internirani in konfinirani v italijanska taborišča. »Med afriško puščavo in sibirskim mrazom so sodelovali v najsrditejših in ključnih spopadih druge svetovne vojne na strani Italije in Nemčije in izkusili fašistično nasilje. Zajeti in osvobojeni okupatorjevih spon so bili z levjo podporo Britancev, iz tujine 'preko morja' poslani v Jugoslavijo, kjer so v zadnjem letu in pol vojne močno okrepili partizansko gibanje. Za povojno komunistično oblast v Sloveniji so bili drugorazredni partizani,« pojasnjujejo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer so skupaj s koprskim Pokrajinskim arhivom ob lanskoletni 70-letnici prihoda prvih prekomor-skih enot na jugoslovansko bojišče postavili prvo večjo razstavo o prekomorcih v prestolnici in prvo na to temo v zgodovini delovanja muzeja. Razstavi v letošnjem letu sledi še zbornik »Prekomorci«. »Z zbornikom in razstavo ste končno oprali čast teh fantov, ki so res šli v boj za svobodo in pravičnejši svet,« je na ponedeljkovi predstavitvi zbornika v prostorih Goriškega muzeja v gradu Kromberk poudarila Valentinčičeva. Večera so se poleg strokovnjakov - Irene Uršič, Antonije Valentinčič, Nade Čiej, Mihe Kosmača, Blaža Torkarja, Marka Gličine in Gorazda Bajca - udeležili tudi štirje od še živečih prekomorcev iz Goriške: Iztok Čebron, Bojan Bizjak, Dušan Ko-zem in Anton Sever. »Najbolj nas je prizadelo, ko so nam pravili 'čokoladarji',« je povedal Iztok Čebron iz Vrtovina. »O prekomorcih se je namreč govorilo tudi, da s to tisti, ki so uživali pri zaveznikih, ob koncu vojne so se 'prišli pokazat', potem pa zahtevali svoje pravice. Resnica je daleč od tega,« je pojasnila Nada Či-bej, predsednica odbora prekomorcev in di- rektorica Pokrajinskega arhiva Koper, ki je skupaj z Ireno Uršič, kustosinjo iz Muzeja novejše vojaške zgodovine Slovenije, poudarila, kako prispevek in krvni davek prekomorcev za osvoboditev domovine po drugi svetovni vojni nista bila cenjena in obravnavana enakovredno z ostalimi partizanskimi borci. »Komunistična oblast je bila preko-morcem sicer javno naklonjena, toda dolgo časa jim ni priznavala pravic in statusa borca. Šele leta 1968 je slovenska skupščina sklenila, da jim bo pod določenimi pogoji zagotovila enake pravice kot drugim partizanskim borcem, v čemer pa ni bila dosledna. Do leta 1990 je bilo obravnavanih več kot 6000 prošenj iz udeležbe v partizanskem gibanju in 2000 prošenj iz naslova udeležbe pri zavezniški vojski, toda izdanih je bilo le 1966 potrdil za priznanje posebne delovne dobe,« sta Čibejeva in Uršičeva poudarili v zborniku. Tudi Dušan Kozem iz Prvačine v njem opisuje, kako prekomorci po vojni niso bili obravnavani enako kot preostali partizani, in obsoja likvidacije padalcev. »Bil je božič leta 1943. Polnočnica, ki jo je v hangarju zavezniškega letališča Maisin Blanche daroval alžirski škof, je bila ena najlepših v mojem življenju. Amerikani, Francozi, Grki, Poljaki, Angleži ... vse to je bilo. Oficirji so stregli škofu, Slovenci smo bili zadolženi za petje. In začnemo peti Sveta noč. Angleži po angleško, Francozi po francosko, Poljaki po Poljsko. Vsak v svojem jeziku. To je bilo nekaj takega, kar ne bom nikoli pozabil,« se je spominjal Bojan Bizjak iz Branika, ki je bil kot italijanski vojak najprej odveden v posebne bataljone, nato vojak kraljeve jugoslovanske vojske, tenorist in zborovodja slovenskega pevskega zbora v pilotski šoli RAF v Južni Afriki in nato povojni zapornik. Konec leta 1945 je odšel prvič na dopust in prišel domov. »Takrat sem izvedel žalostno novico ...,« se je 91-letnemu nekdanjemu vojaku za nekaj dolgih trenutkov skrhal glas, ». da je tata umrl v taborišču Auschwitz.« »Dodelili so me v Ferraro, v šolo letalskih specialistov,« pa se je svoje vojaščine spominjal Anton Sever iz Nove Gorice. Tam se je spoznal s Slovencem, ki mu je povedal, kaj se dogaja v domovini. Z njegovo pomočjo je hotel pobegniti v Jugoslavijo, a so ga na poti ujeli in zaprli . Tudi v zborniku so zajeta pričevanja prekomorcev, njihovih dvaindvajset življenjskih zgodb zaokroža strokovne prispevke petnajstih avtorjev, preučevalcev tega dela slovenske zgodovine, ki so jih spisali Gorazd Bajc, Nada Čibej, Monika Kokalj Kočevar, Miha Kosmač, Marko Ličina, Janko Maček, Nadja Mirnik, Sara Perini, Marija Stanonik, Nataša Strlič, Jožica Šparovec, Blaž Torkar, Irena Uršič, Antonija Valentin-čič in Marta Verginella. Katja Munih štandrež - Obletnica zborovske dejavnosti Ze 140 let pojejo Prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Oton Župančič v sodelovanju z župnijo sv. Andreja ap. bosta jutri, 14. novembra, ob 20.30 priredila v župnijski dvorani Antona Gregorčiča prav posebno, slovesno praznovanje. Priložnost bo namreč 140. obletnica zborovske dejavnosti v Štandrežu, ki bo povezala v znamenju pesmi vaške zgodbe, osebe in spomine, kot je povedal Damjan Paulin, prosvetni delavec in raziskovalec štandreške preteklosti, ki so mu organizatorji zaupali slavnostni govor. »V devetnajstem stoletju oziroma v čitalniški dobi, se je v Štandrežu dogajalo marsikaj zanimivega na nivoju institucij, šolstva, kulturnih pobud. Leta 1869 je bilo ustanovljeno Bralno in pevsko društvo, zbor pa je začel nastopati leta 1874,« je začetke povzel Damjan Paulin: »Takrat in do prve svetovne vojne je bil Josip Ko-mavec učitelj v štandreški šoli, organist v cerkvi in pevovodja. Franc Lupinc pa je Jutrišnja slovesnost v župnijski dvorani bo povezala v znamenju pesmi vaške zgodbe, osebe in spomine prevzel vodstvo zborov v fašistični dobi in v vojnem času. Po vojni je prišlo do internih sporov, zato je dolgoletni pevovodja zapustil cerkveni zbor in je nadaljeval z vodenjem izključno posvetnega petja v novoustanovljenem društvu Župančič. Po vojni je dejansko vsako društvo imelo svoj zbor, mi pa ne bomo praznovali obletnice posameznega društva, temveč začetka pevske dejavnosti v Štandrežu.« Tem besedam pritrjuje tudi predsednica društva Oton Župančič, Nataša Paulin: »V Štandrežu se je vedno pelo. Zborovska dejavnost je od nekdaj izjemno pomembna, tako v prostih kot organiziranih oblikah. Zato smo želeli obeležiti obletnico skupaj in v znamenju petja. Poleg čustvene povezave imamo tudi zelo konkretne razloge za skupno praznovanje, saj so zbori na začetku imeli tudi istega pevovodjo. Skozi pesem, v izvedbah skupin različnih generacij, bomo skušali prikazati življenje vaščanov in vse po- štandrež - Priprave na jutrišnji praznik »Na generalki lepo, v gostilni še lepše« V Štandrežu se vneto pripravljajo na jutrišnjo obeležitev 140-letnice zborovskega petja v vasi. O prireditvi pišemo na drugem mestu, nekaj stavkov pa bomo namenili tudi generalki, ki je v torek minila v znamenju prijetnega vzdušja in skorajšnjega praznika. Na zaključni vaji so se zbrale vse skupine, ki bodo nastopile na jubilejni slovesnosti. Prišli so mladi pevci otroškega cerkvenega zbora, dalje člani mešanega pevskega zbora Štandrež, cerkvenega mešanega pevskega zbora, ženske pevske skupine, moške pevske skupine, ki ima korenine v nekdanjem zboru Oton Župančič in so se ji pridružili pevci zbora Jezero iz Doberdoba, ter vokalna skupina Sraka. Vsi omenjeni sestavi redno ali občasno vadijo in nastopajo, predvsem pa so najboljši dokaz, da Štandrež ima rad zborovsko petje, ki je v vasi dokumentirano že 140 let. Na generalki so preizkusili tudi tehnološke pripomočke in celotni potek jutrišnjega dogodka, ki zahteva soliden organizacijski pristop. O programu naj le povemo, da bosta na odru protagonista tako pevska kakor gledališka dejavnost; slednja ima dolgo in častitljivo tradicijo pri Prosvetnem društvu Štandrež. Namesto klasičnega napovedovanja so povezovalno besedilo zaupali dvema vaškima »klepetuljama«, ki bosta občinstvo seznanili z marsičim zanimivim o vasi, pri čemer bosta uporabili tudi domačo govorico. Prireditev torej dobro obeta. Po dolgi vaji so se pevci v torek odločili, da gredo nekaj spit v bližnjo gostilno Turri. Ko pa je na dan privrela pesem, so nameravanih pet minut potegnili do polnoči in čez. Ne dogaja se ravno pogosto, da se kakih štirideset pevcev in pevk znajde v gostinskem lokalu, kjer z ubranim petjem ustvari vzdušje, ki ga po naših vaseh v zadnjih letih zelo pogrešamo. Prepevali so od narodnih do pivskih pa še od romantičnih do udarnih in partizanskih pesmi. Vmes je bilo tudi nekaj dalmatinskih in italijanskih. Na mizo so neprestano nosili steklenice vina in pečen kostanj, kar je še dodatno dalo duška pevcem. Tudi drugi gostje v lokalu so bili prijetno presenečeni in navdušeni nad nenapovedano pevsko prireditvijo, tako da se je marsikdo od njih pridružil in »prispeval« še svoj glas. Ob slovesu so se razšli z lepimi občutki zaradi navdušujočega večera, ki je jasno dokazal, da je slovenska pesem v Štandre-žu doma in da zna povezovati tudi različne sredine v vasi. (vip) membne etape življenja posameznika, ki jih je petje spremljalo. Začeli bomo zato z rojstvom in otroštvom, nakar bodo nastopile pesmi o ljubezni, o družabnih trenutkih in vse do poslednjega slovesa. Pesmi so posvetne in nabožne narave: cerkveno občestvo je bilo vedno zelo vitalno, predvsem okrog marijinega čaščenja in praznika zavetnika, ob tem pa je cerkev imela nenadomestljivo vlogo za ohranitev slovenskega jezika in petja v fašistični dobi. V okviru prireditve bomo ob tem poudarili smisel vaščanov za pomen skupnosti, za druženje. Božidar Tabaj je koordiniral potek slovesnosti, ki ne bo samo koncert, saj bo posamezne točke povezoval vezni tekst, ki bo podan tudi v štandreškem narečju.« Pri jutrišnji prireditvi bodo sodelovali otroški cerkveni pevski zbor, mešani pevski zbor Štandrež, cerkveni mešani pevski zbor, ženska pevska skupina, moška pevska skupina Oton Župančič in vokalna skupina Sraka, skratka vsi, ki oživljajo 140-letno štandreško tradicijo prepevanja. Vezno besedilo bosta podali Majda Zavadlav in Marta Bizjak. ROP 1 4 Četrtek, 13. novembra 2014_GORIŠKI PROSTOR nova gorica Najboljši je Modri planet Investitorji in projekti iz 25 držav Sodelujoči investitorji letošnje konference 2014 Coinvest Venture Days, ki poteka v Novi Gorici, so med 70 predstavljenimi projekti kot najboljšega izbrali 3D Survey slovenskega podjetja Modri planet. Projekt je brezpilotno plovilo z dodelano programsko opremo, ki je specializirano za zajem podatkov iz okolja. Na tokratni konferenci so združili dva sklopa dogodkov - prvi dan je potekala predstavitev projektov dvema mednarodnima paneloma investitorjev v okviru evropskega projekta Pacino znotraj programa IPA, drugi in tretji dan konference pa se projekti investitorjem predstavljajo znotraj projekta Balkan Venture Forum -Coinvest Edition. Oba sklopa povezuje dejstvo, da se mednarodnim investitorjem predstavljajo res izvrstni slovenski in tuji projekti, poudarjajo organizatorji. Letos sodelujejo investitorji in projekti iz 25 držav sveta; v vseh treh dneh bo Novo Gorico obiskalo 72 investitorjev, ki se jim bo skupno predstavilo 70 tehnoloških projektov. Skupno pa v teh dneh Nova Gorica gosti 300 udeležencev, ki ne prihajajo samo iz skupine investitorjev ali projektov, pač pa tudi iz skupine oblikovalcev evropskih finančnih in inovacijskih politik. / gorica - Fundacija Goriške hranilnice bo razdelila 3,2 milijona evrov Za socialo milijon Sedež fundacije bumbaca Fundacija Goriške hranilnice bo tudi prihodnje leto razdelila preko tri milijone evrov pomoči in podpore goriškemu ozemlju. Vsota ostaja v primerjavi z letošnjo skoraj nespremenjena, in to kljub napovedanim davčnim ukrepom, ki bi lahko v prihodnje občutno zmanjšali razpoložljiva sredstva. Ampak huda ekonomska, finančna in socialna kriza, ki jo doživljajo Goriška in njeni prebivalci, je vodstvo sklada spodbudila, da se kljub vsemu pogumno in odločno odzove na potrebe lokalne skupnosti, so zapisali v tiskovnem sporočilu. Če ostaja višina razpoložljivih sredstev enaka, pa se spreminja njihova namembnost. V okvirnem programskem načrtu, ki ga je konec oktobra sprejel upravni svet in bo dokončno odobren z bilanco za leto 2014, so namreč nakazane smernice, ki so upravitelje vodile pri razdeljevanju sredstev. Ti so letos na prvo mesto postavili so-cialo in javno zdravje, katerima bodo skupno namenili skoraj milijon evrov (približno tretjino sredstev). Prosto-voljstvu in oskrbi bo tako šlo 25,5 od- stotkov razpoložljive vsote (še pred nekaj leti le 12 odstotkov), medtem ko bo letošnji vložek v kulturo in umetnost nekoliko nižji (približno 800.000 evrov ali okrog 25 odstotkov); upravni svet si bo vsekakor prizadeval, da bo čim bolj varčeval pri upravljanju kulturnega in razstavnega središča fundacije ter raje namenil večino sredstev kulturnim projektom, ki nastajajo na teritoriju. Na tretjem mestu ostaja izobraževanje, kateremu bo Fundacija namenila 23 odstotkov sredstev, na četrtem pa podpora krajevnemu razvoju (11,5 odstotkov). Upravitelji sklada, ki ima sedež v Gosposki ulici (Ulici Carducci), so se torej letos odločili, da skoraj tretjino razpoložljivih sredstev namenijo najšibkejšim členom goriške stvarnosti, v prvi vrsti brezposelnim in ljudem v stiski. Še dalje bodo na primer podpirali Solidarnostni emporij, dve človekoljubni trgovini, ki ju Karitas upravlja v Gorici in Tržiču. Pomoč bodo namenili tudi novemu tržiškemu nočnemu centru za brezdomce Marcelliana, skladu, ki pomaga brezposelnim do vsaj začasne zaposlitve ter na primer projektom posoškega zdravstvenega podjetja za šolsko integracijo in boljše počutje med šolskimi klopmi. Sredstva bodo tudi letos delili na podlagi razpisov in programov. Prosilci bodo lahko preko spletnega servisa ROL vložili eno samo prošnjo, izjemo predstavljajo le šolske institucije (največ dve prošnji). Prednost bodo imeli projekti, ki bodo sad sodelovanja med različnimi ustanovami in/ali društvi. Fundacija Goriške hranilnice si je namreč postavila ambiciozen cilj, ki pa je po besedah predsednika Gianluigija Chiozzija tudi težko uresničljiv, saj je krajevna skupnost zelo deljena in vajena individualnega nastopanja. Fundacija pa želi kljub temu spodbuditi in olajšati delo tistim ustanovam, ki so se pripravljene vključiti v bolj sistemsko ponudbo. V letošnjem letu je Fundacija Goriške hranilnice - osrednja podporna ustanova na ozemlju pokrajine - sprejela skoraj 700 prošenj. Doslej je podprla 576 projektov v skupni vrednosti preko 3,16 milijona evrov. gorica - Naravoslovno združenje Comel S školjkami in hrošči odpirajo majniški muzej Hi-« A K P & m Eksponati v obnovljenih prostorih nekdanje šole 7dru7fnjf a. comf1 Lepo, lepo, lepo. To je ocena, ki jo zlahka damo prenovljenim prostorom pred dvema letoma zaprte osnovne šole Serra na goriških Majnicah. Enako velja za vsebino razstave, ki jo bo Zavod za naravoslovne raziskave z Naravoslovnim združenjem Alvise Comel odprl v soboto ob 11. uri. V pritlično prostorno vežo, tri sobe in konferenčno dvorano so namestili v viseče ali namizne okvirje nekaj sto hroščev najrazličnejših oblik in velikosti ter več kot tisoč školjk. Svojo sobo ima knjižnica, sicer pa razpolagajo tudi z uradom in potrebno računalniško tehnologijo ter projektorji za prikazovanje slikovnega gradiva. Celotna koristna površina meri 400 kv. metrov. Someščan Alvise Comel je preminil pred dvema desetletjema, prej pa je bil geolog univerzitetne ravni in ravnatelj kmetijskega zavoda v Gorici. Finančno zapuščino je daroval stroki, imenovano združenje pa jo je namenilo ustanovitvi za- voda in potrebni opremi. Na predogled nas je povabil predsednik združenja Giuliano Spangher in nam navdušeno obrazložil - simbolno tudi v slovenščini - vsebino razstave ter celotno pobudo, ki bo obogatila razstavno in muzealsko ponudbo našega mesta. Ob 45-letnici ustanovitve Združenja naravoslovcev Alvise Comel so uspeli zlesti na zeleno vejo in z lastnimi sredstvi opremiti sedež na novo ustanovljenega Zavoda za naravoslovne raziskave. Pohištvo so sami sestavili z omarami serijske proizvodnje. Z naložbo so si prislužili desetletno brezplačno uporabo nekdanjih šolskih prostorov, ki so sicer občinska last. Pričakujejo si zanimanje in obiske zlasti študentov in raziskovalcev, saj bo po tej namenski razstavi muzej naravoslovno usmerjen v prikazovanje naravnih okolij Posočja z najdbami, posnetki, besedili, zgibankami in didaktičnimi ogledi. To zahteva dolge raziskave in veliko postopnega dela. Zato so se odločili, da za začetek prikažejo nekaj že pripravljenega gradiva. Podpredsednik Rosario Bisesi je v letih nabral ogromno zbirko školjk z vsega sveta - pravo pašo za oči. Član upravnega odbora Fa-bio Nicoli pa je dal na razpolago zbirko hroščev z vsega sveta in iz naše dežele ter jih je podrobno razvrstil. S svojo zbirko ga je dopolnil (sicer že pokojni) Auro Siega. Pri nameščanju in oblikovanju razstave je sodelovala Graziella Bressan. Pobuda je nastala namensko za odprtje novega sedeža, razstavljeno gradivo pa bo na brezplačen ogled do 15. maja naslednjega leta, in sicer vsak torek in petek od 10. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Šole se lahko najavijo na naslov associazio-nenaturalisti.comel@gmail.com, po telefonu pa na št. 342-8699900. (ar) goriška brda - Ministrica na obisku Vilo Vipolže bodo odprli prihodnje leto spomladi Prenovljeno vilo Vipolže je v torek obiskala slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Prenova objekta bo stala 13 milijonov evrov in predstavlja eno večjih investicij ministrstva v zadnjih letih. Z enajstimi milijoni evrov bo obnovo edine renesančne vile v Sloveniji delno financirala Evropska unija iz sklada ERS za regionalni razvoj, preostala dva milijona bo prispevalo ministrstvo. Bizjak Mlakarjeva se je sestala tudi s predstavniki Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki bo vilo prevzel v upravljanje. Pogovor je tekel o aktivnostih zaključne faze projekta, nameščanjem opreme in terminu odprtja. »Vila Vipolže bo vrata odprla naslednje leto spomladi kot multikulturno središče, v katerem bodo glavno nit dogajanja pletle dejavnosti kulture, kongresnega turizma ter izobraževanja,« sporočajo iz zavoda, (km) Ministrica s spremstvom v Vili Vipolže gorica - Včeraj v vojašnici Cascino Spominjajo se umrlih v mednarodnih misijah Ob dnevu spomina na umrle v mednarodnih misijah in ob enajsti obletnici pokola v Nasiriji je svečanost potekala včeraj v goriški vojašnici Cascino, kjer ima sedež poveljstvo 13. karabinjerskega regimenta. Ob udeležbi mestnih oblasti so se spomnili vojakov goriškega regimenta Danieleja Ghioneja, Ivana Ghittija in Andree Filippe, ki so 12. novembra 2003 umrli v bombnem atentatu v iraški Nasiriji, ter še Angela Focciaja, umrlega 3. junija 1999 v BiH, in Manueleja Braja, ki je 22. junija 2012 padel v afganistanskem Adraskanu. Kljub časovni oddaljenosti je spomin nanje danes še posebno živ, je bilo poudarjeno pred spomenikom, postavljenim na območju vojašnice. Sledila je maša pri Sv. Ani. Včerajšnja svečanost v vojašnici GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 13. novembra 2014 1 5 /— dijaški dom Bodimo pozorni do doživljanja svojih otrok Na temo »Življenjski krog družine - Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb« bo danes ob 17.30 v goriškem Dijaškem domu (Ulica Montesanto 84) predavala psihologinja in psihoterapevtka sistemsko relacijskega pristopa Jana Pečar, ki bo predstavila družino kot mrežo medosebnih odnosov. Vsak najmanjši dogodek, sprememba ali problem, ki zadevajo katerega koli izmed članov, močno in neizogibno vpliva prav na vse člane, običajno še najbolj na otroke. Ko so v družini težave, jih starši pogosto prikrivajo otrokom v prepričanju, da jih bodo tako obvarovali. V resnici so otroci neverjetno dojemljiva bitja in se zato težav, sprememb, spremenjenih dinamik zavejo takoj. Ker starši o teh težavah z njimi ne govorijo, so zaradi tega še bolj zbegani in kažejo svoje nelagodje na zelo različne načine: s težavami v prehranjevanju, apatijo, agresivnostjo ... Zelo pomembno je, da se tega starši zavedajo in da so v teh obdobjih, ki jih pozna vsaka družina, posebno pozorni, da spremljajo doživljanje otrok in seveda tudi svoje. Tudi starši so bili nekdaj otroci: izkušnje, ki so si jih pridobili v družini, v kateri so odraščali, jih neizogibno usmerjajo tudi kasneje v življenju, tudi v starševstvu. Cilj družinskega sistema je, da posamezniku omogoči oditi v svet, razviti nove odnose in lasten način življenja, oblikovati lastne življenjske cilje ter postati samostojen, funkcionalen in odgovoren posameznik. Srečanje bo danes med 17.30 in 19. uro; poskrbljeno bo za varstvo otrok. V ponedeljek, 17. novembra, bo isto predavanje v italijanščini. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Koncerti OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz koncertov z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare« ob četrtkih ob 20.30: 13. novembra kvartet Stradivarius, Stefano Picotti -prva violina, Caterina Picotti - druga violina, Annalisa Clemente - viola, Lisa Pizzamiglio - violončelo (Hazdn, Malipiero, Shostakovich, Part). PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Las Kras in Julijaest vabi v sklopu projekta »Kjer se Kras in Soča srečata« na koncert DVS Bodeča Neža z naslovom »V jesenski tihi čas«, ki bo v nedeljo, 16. novembra, ob 18. uri v kleti kmetije Grada Rubije na Vrhu. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. novembra ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. »Slovenci v Reziji?« V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo nocoj ob 20. uri srečanje »pod lipami« na temo »Slovenci v Reziji?«. Gostje bodo avtor znanstvene monografije Dejan Valentinčič ter družbeno kulturna delavca iz Rezije Sandro Quaglia in Pamela Pielich. Boj proti raku na dojki S skupnimi močmi je lahko boj proti raku na dojki uspešnejši. V to so prepričani pri državnem združenju ANDOS, ki danes v palači Attems prireja predavanje na to temo. Sodelujejo onkologi, kirurgi in drugi strokovnjaki. Pričetek ob 17.30. V podporo patronatov Na tržnici pri Rdeči hiši bodo danes zbirali podpise proti napovedanemu krčenju sredstev, namenjenih patronatom. Zbiranje prirejajo pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL ter krajevne podružnice patronatov. Brezplačno o vzgoji Tretje iz sklopa petih brezplačnih predavanj za starše, ki jih Mladinski center Nova Gorica organizira v okviru meseca preprečevanja zasvojenosti, nosi naslov »Od skrbi za otroke, vzgoje do soočanja z njihovimi zmožnostmi«. Predavala bo docentka za pedagogiko Sonja Rutar. Predavanje bo danes ob 17. uri v vrtcu Ciciban na Cankarjevi ulici 1. (km) Avtorski večer Sanjam V novogoriškem Kulturnem domu bo drevi ob 20.15 avtorski večer skladatelja Ambroža Čopija z naslovom Sanjam. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, z avtorjem se bo pogovarjala muzikologinja Tatjana Gre-gorič. Vstopnice so v prodaji po 14 evrov, znižane 10. (km) ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi na 56. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Radu Si-monitiju ob 100-letnici rojstva. 9 Šolske vesti NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015. IZ CIKLUSA »ŠOLA ZA STARŠE« bo v Dijaškem domu v Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici prvo letošnje srečanje, ki ga bo vodila psihologinja Jana Pečar z naslovom »Življenjski krog družine. Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb«. Predavanje bo danes, 13. novembra, ob 17.30 v slovenščini in 17. novembra ob 17.30 v italijanščini in bo trajalo poldrugo uro. Zagotovljeno bo varstvo otrok. RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR ZOIS VEGA obvešča, da bo roditeljski sestanek s starši v sredo, 19. novembra, od 17. do 19. ure. Ob 16.45 bodo koordinatorji zavodov predstavili letošnjo vzgojno izobraževalno ponudbo. ui Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.45 »Interstellar«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 3: 17.45 »Torneranno in prati«; 20.30 »Les enfants du paradis« (»Viaggio nella memoria - Il grande cinema ritrovato«). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Interstellar«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »An- diamo a quel paese«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 4: 18.15 - 20.10 - 22.10 »Tre tocchi«. Dvorana 5: 17.15 - 20.00 - 21.30 »Tor-neranno i prati«. □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo zaprta še danes, 13. novembra. SKRD JADRO organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanja). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je odprta od ponedeljka do petka 10.00-18.00. KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob torkih 16.00-18.00, ob četrtkih 15.00-18.00 in ob petkih 8.30-10.30. ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. NOVI URNIKI PLAČLJIVEGA PARKIRANJA v modrih conah v goriškem mestnem središču: od 9. do 13. ure in od 15. ure do 19.30. KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik Sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domač kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo, 16. novembra, pred 10. uro h kulturnemu domu v Sovodnjah. SKRD JEZERO prireja tečaj kvačkanja in pletenja ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure na sedežu društva v Doberdobu; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. novembra. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da se bodo Mirka Špacapa-na in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko in bili aktivni v njenih organih, spomnili pri maši v petek, 21. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI - sekcija za Sovodnje vabi somišljenike in prijatelje na kongres sekcije, ki bo v torek, 25. novembra, ob 19. uri v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. Razstave V GALERIJI FRNAŽA, Erjavčeva ul. 4, v Novi Gorici bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri odprtje razstave slik Marie Grazie Per-solja z naslovom »Magičen pogled«. Slikarko bo predstavila Petra Paravan. RAZSTAVA SLIKARKE SILVE STAN-TIČ PRINČIČ v galeriji Kulturnega doma v Gorici bo na ogled še do jutri, 14. novembra. Odprta je med 9. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, v večernem času pa med prireditvami. NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V REDIPU-LJI je na ogled razstava slikarja Davida Ceja ob 100-letnici prve svetovne vojne z naslovom »La Grande guerra tra i fiumi«; do 16. novembra vsak dan 9.30-12.30, 15.00-18.00. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 19. novembra ob 20.45 »Il mercante di Venezia« (William Shakespeare). Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 13. novembra, ob 21. uri gledališka predstava »Forbici & follia«, nastopajo Roberto Ciufoli, Nino For-micola, Milena Miconi, Max Pisu, Nini Salerno, Barbara Terrinoni; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistias-sociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 13. novembra, ob 20. uri pravljična satira »Zmaj« (Jevgenij Švarc), premiera. 14. novembra ob 20. uri pravljična satira »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 15. novembra, ob 20.30 »The Puppeteer« (clown comedy iz Shake-spearjevega Otella), nastopa gledališka skupina Arlekin iz Vilniusa (Litva); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). M Izleti SPDG prireja 16. novembra martinov pohod na Vitovlje, z družabnostjo v popoldanskem času. Zmerne hoje (s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine) bo dve uri in pol. Začetek pohoda pri prireditvenem prostoru na Vitovljah; informacije in prijave po tel. 0481-390826 (Fanika, v večernih urah), tel. 338-3550948 (Mitja) in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel. 0481-532358. ÈSTORIABUS: od 15. do 17. decembra bo izlet v London z novinarjem Wil-liamom Wardom; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. SS Prireditve KD SOVODNJE vabi občane na tradicionalno martinovanje, ki bo potekalo pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 16. novembra, ob praznovanju vaškega zavetnika Sv. Martina. Praznovanje se bo začelo ob 11. uri, po maši. Poleg blagoslova kmečkih pridelkov bodo praznik popestrili nastop otroškega pevskega zbora KD Sovodnje, tržnice domačih izdelkov in občasna razstava ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. VŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na predstavitev zgodovinskega koledarja o prvi svetovni vojni, ki bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v dvorani kulturnega centra v Jamljah. Nastopili bodo MPZ Fantje izpod Grmade, ženska vokalna skupina Elianico iz Fo-ljana-Redipulje, skupina Sentieri di pace iz Foljana-Redipulje. Predstavitev bo vodil Mitja Juren. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo srečanja, posvečena holističnemu dobremu počutju v sklopu niza »DolceMente«: vsak torek 16.30-17.30 sprostilna tehnika s Flaviom Komaulijem; vsak četrtek 16.30-18.00 yoga s Floridio San-toro in 18.00-19.00 tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin; vsak 2. in 4. torek v mesecu shiatsu z Donatello Senes; vsak 1. in 3. četrtek v mesecu shiatsu z Barbaro Popazzi; vsako 1. in 3. sredo v mesecu energetske izmenjave s tehniko reiki, vodi Liliana Visintin; vsak 1. četrtek v mesecu svetlobne slike in meditacija s Sereno Ferletti; en ponedeljek na mesec »Le musiche e il silenzio dell'ani-ma«, vodi Marco Bertali; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 13. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige Flavie Scotti de Garcia »Quell'in-no chiamato Serbidiola«. Z avtorico se bo pogovarjal zgodovinar Roberto Todero, kulturnega združenja Zenobi. »KNJIŽNI ČETRTKI - I GIOVEDI' DEL LI-BRO« v občinski knjižnici v Tržiču ob 18. uri: danes, 13. novembra, bo predstavitev knjige »Oltre la costa: centu-riazione e insediamento nell'Istria romana« arheologa Antonia Marchiorija. ZDRUŽENJE TENDA PER LA PACE E I DIRITTI vabi otroke med 3. in 6. letom starosti, da se v ponedeljek, 17. novembra, ob 16.30 udeležijo bralne predstave »Malina e Lampone, skupaj za mir« izpod peresa Genni Fabrizio v občinski knjižnici v Štarancanu. Otroci bodo prisluhnili pravljici o Malini in Lampone-ju, ki prijateljsko sodelujeta. Gre za zgodbo za otroke o zadrugi Insieme v bosanskem Bratuncu, ki z izdelovanjem marmelad in sokov iz malin omogoča nekdanjim beguncev vrnitev domov in gospodarski razvoj. Sledila bo pokušnja marmelad iz Bratunca. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Guido Sgu-bin iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 11.00, Cosimo Carbone iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Mirella Dimich por. Filippi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Fanni Roma-nello iz bolnišnice v cerkev Sv. Odreše-nika in na pokopališče; 12.15, Giuseppe Romaz iz bolnišnice na pokopališče. DANES V KRAJU SAN PIER: 15.00, Antonino Bocin (iz videmske bolnišnice) cerkvi in na pokopališču. 19.4.1931 4.11.2014 Irena Prinčič -Slavica roj. Humar Vedno v naših srcih. Mož Teofil, hčerki Alenka in Vesna z družinama, sestri Almira in Marica, brata Srečko in Avgust ter ostalo sorodstvo. 16 Četrtek, 1B. novembra 2014 RADIO IN TV SPORED RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx: Berlin 1989 - 2014, 25-letnica padca zidu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.50 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole RAI PREMIUM 6.10 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.35 Talk show: Porta a porta RETE4 7.10 Nad.: Heartland 8.35 Nad.: Le sorelle McLeod 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta CANALES ITALIA1 21.05 Film: Ieri, oggi, domani (kom., It., '63, i. S. Loren) 23.15 Serija: The Newsroom _RAI4_ 11.50 15.40 La vita segreta di una teenager americana 12.35 16.25 Joan of Arcadia 13.20 Heroes 14.05 20.20 Beauty and the Beast 14.50 Greek 17.10 Novice 17.15 Streghe 18.05 Xena 18.50 La spada della ve-rita 19.35 Supernatural 21.10 C'era una volta 22.45 Film: Blade 2 (horor) 0.35 Steins Gate _RAI5_ 13.10 Street Art 14.10 Mari del Sud 15.00 Capolavori della natura 15.45 Nove novembre - Berlino 1989 17.45 Cool Tour Arte 18.35 Novice 18.40 Trans Europe Express 19.45 Art of... America 20.30 Passepartout 21.15 Petruška presenta 21.20 Glasba: Don Q 22.55 Petruška - Incontri Lang Lang 23.25 David Letterman Show RAI MOVIE 14.00 Film: Seduzione pericolosa (triler) 16.00 Film: La strana coppia (kom.) 17.50 Novice 17.55 Film: Pane, amore e Andalusia (kom., It., '58) 19.30 Film: Il brigadiere Pasquale Zagaria ama la mamma e la poli-zia (kom., It., '73) LAEFFE 21.15 Film: La casa di sabbia e nebbia (dram., '03, i. J. Connelly, B. Kingsley) 23.25 Movie.mag 23.55 Film: La ciociara (dram., It., '60) CIELO / 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Betty la Fea 13.0019.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Rubrika 15.50 Nad.: Tutta la musica del cuore 17.35 Novice 17.40 Nad.: Pasion prohibida 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Made in Sud 0.00 Serija: Squadra Speciale Vienna 12.30 Hell's Kitchen 13.15 14.30, 15.30 MasterChef 13.45 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.40 Film: Mogambo 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Dok.: Life - Uomo e natura 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Show: Zelig 23.30 Talk show: Matrix 7.05 Nan.: Tutto in famiglia 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: Psych 10.25 Serija: The Closer 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Serija: How I Met Your Mother 16.45 Serija: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Homefront (toiler, '13, i. J. Franco) 23.10 Film: Bangkok Dangerous (akc., '99) _IRIS_ 11.25 Film: La cicala (dram.) 13.2019.15 Serija: Hazzard 15.30 Film: L'amica (dram.) 17.30 Film: Oh, Serafina! (kom., It., '76) 21.00 Film: Intervista col vampiro (fant., '94, i. T. Cruise, B. Pitt) 23.15 Adesso cinema! 23.45 Film: Magnolia (dram., '99, i. T. Cruise) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Film: McBride 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menu di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 23.10 Dok. film: Vittorio D TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Italia da sco-prire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 23.55 Trieste in diretta 20.00 Fe-de, perché no? 20.05 Happy hour 21.00 Ring 23.30 Tisane, uguenti e cachet 21.10 Film: Blood - The Last Vampire 23.00 Dok.: Amore e sesso in Cina _DMAX_ 12.35 Property Wars 13.25 Container Wars 14.15 20.20, 23.15 Banco dei pugni 15.10 Sei spacciato! 16.00 River Monsters 16.50 22.00 Affari a quattro ruote 17.45 21.10 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Storage Wars 22.50 Mixologist 23.40 Most Shocking SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.20 Lepote mo-krišč 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 23.05 Osmi dan 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.35 Panoptikum SLOVENIJA2 6.00 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 11.00 Dobro jutro 14.00 18.55, 23.45 Točka 14.45 Posebna ponudba 15.35 Evropski magazin 15.55 Točka preloma 16.30 Mostovi - Hidak 17.10 Ljudje in zemlja 18.00 Dok. serija: Zgodovina sveta 19.45 Onesnaženje mokrišč 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Fantje so nazaj 21.40 Nan.: Sodobna družina 22.05 Film: Goya v Bordeauxu _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Avtomobilizem 14.45 Viktor Parma 1858 -192415.15 Istra skozi čas 15.50 Ciak Junior 16.20 Potopisi 16.50 Alpe Adria 17.20 Fol-kest 201418.00 23.40 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.20 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City folk 13.45 19.45 Novice 14.00 18.00 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 15.00 Green Designs 16.10 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 17.05 Citta nascoste 18.55 Serija: Bourdain - Senza prenotazione 19.55 Dalla A a LaEffe 21.10 Dok.: Come il sesso ha cambiato il mondo 23.10 Marco Paolini rac-conta 23.20 Marco Paolini - I miserabili 20.30 Film: Lažnivec Billy 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx magazin _POP TV_ 6.00 Risane in otroške serije 7.2013.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.1514.50 Queen La-tifah Show 9.1010.20, 11.35, 12.45 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Barva strasti 10.35 16.45 Nad.: Sila 11.50 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Zvezda dizajna 17.00 18.55, 22.20 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Odd.: Epilog 22.50 Serija: Mafijska zdravnica 23.45 Serija: Rizzoli in Isles IRIS Četrtek, 13. novembra Iris, ob 23.45 VREDNO OGLEDA Magnolia ZDA 2006 Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Philip Seymour Hoffman, Julianne Moore, Tom Cruise, Philip Baker Hall in John C. Reilly Paul Thomas Anderson je tokrat poskrbel za skupinski portret ameriškega življenja. Sliko sestavlja serija zabavnih in tudi zagrenjenih trenutkov, zgodb in dogodkov, ki so se zvrstili v življenju devetih oseb. Vse se odvija v San Fernando Valleyu, kjer se umirajoči oče, mlada žena, bolničar, izgubljeni sin, zaljubljeni policist, talentiran deček, televizijski voditelj, svojevrstni najstnik in odtujena hči zapletejo v splet prepletajočih se dogodkov, ki sestavljajo celotno zgodbo. Linda Partridge, ki se je pred leti samo iz interesa poročila z Earlom, se zave, da ga res ljubi samo zdaj, ko Earl umira. Istočasno bolničar Phil, ki pomaga Lindi in Earlu skuša odkriti kje se skriva Frank, njun sin, ki se je pred časom oddaljil od hiše in bi ga oče še zadnjič rad videl. Ob njih poteka življenje ostalih protagonistov: ob številnih naključjih se namreč njihove zgodbe srečajo, križajo in se prepletajo do neverjetnega vrhunca. KANAL A 6.50 Risanke 8.20 Serija: Mladi po srcu 9.15 18.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.1014.00 Nad.: Terra Nova 11.0012.35, 13.45 Tv prodaja 11.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 12.50 Serija: Živalski svet 14.50 Film: Ubežnikovo maščevanje 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Butec in butec (kom., '94, i. J. Carrey) 22.00 Film: Bennenov izhod 23.45 Film: Nevidni bojevnik PLANET TV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.40 Serija: Chuck 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 21.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Lepotica in aktovka (kom.) 18.2518.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Serija: Castle 22.00 Nan.: Ljubice 23.30 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 3. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 13. novembra 2014 17 likovna umetnost - Jutri v Čedadu odprtje razstave del Franka Vecchieta Memorabilia Predmeti kot spomin ali kot ozvezdja na lastnem nebu ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trin-ko in Občina Čedad tudi letos prirejata v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu razstavo del priznanega slovenskega umetnika. Letos je na vrsti Franko Vecchiet z razstavo Memorabilia, ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri. Pri pobudi sodelujejo še Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, Inštitut za slovensko kulturo in Beneška galerija. Čedajska razstava se navezuje na obsežnejšo razstavo, ki je bila letos v muzeju Revoltella v Trstu. Na splošno označuje izraz memorabilia predmete, ki ohranjajo v spominu določen kraj, dogodek ali osebo; v širšem pomenu so to lahko celo zapisi, podobe ali zvoki. So »kot ozvezdja na lastnem nebu«, tako je sam Vecchiet označil izbrana dela (na posnetku NM eno od njih), ki uvajajo v njegov svet vizij, igre in eksperimentiranja. Obsežen sklop je posvečen tisku: nekateri eksponati kažejo na začetek tiskarstva, na izum premičnih kovinskih črk; drugi se nanašajo na sodobno preobilno tiskarsko produkcijo, kar je razvidno v »Dnevnikih« in v paradoksalnih »Svinčenih knjigah«. Grafika je osnova Vecchietovega umetniškega oblikovanja. Kompleksni grafični procesi odražajo zdaj konkretne predmete, vezane na teritorij, kot so na primer izdelki »iz soli«, zdaj abstraktne in simbolične pojme, kot so na primer »Ploščice«. Skrbno hranjeni predmeti se na razstavi spreminjajo v podobe: v njih se gledalcem odstirajo umetnikovi vizualni in čustveni spomini. Franko Vecchiet ima za seboj številne samostojne razstave v Evropi in Ameriki, sodeloval je tudi na mnogih pomembnih mednarodnih razstavah. Med prejetimi nagradami je treba omeniti nagrado Prešernovega sklada leta 1989 in nagrado na Bienalu v Sar-cellesu leta 2009. Leta 2004je zmagal na mednarodnem natečaju za realizacijo mozaika pred Severno postajo v Gorici. Razstavo si bo mogoče ogledati do 8. decembra po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. Obogatila jo bosta tudi dva spremna dogodka. V nedeljo, 23. novembra, bo voden ogled razstave z Vecchietom, 3. decembra, ob 20.30, pa bo v okviru gledališke sezone SSG v Benečiji večer šansonov in pesmi Miroslava Košute Zlati prah imaš v očeh. Info: tel. 0432 731386 ali e-mail naslov kdivantrinko@libero.it. (NM) lahka glasba V Vidmu danes Franco Battiato VIDEM - Danes bo Videm gostil še enega predstavnika zlate generacije italijanske glasbe. Le nekaj dni po Baglioniju, ki je nastopil v Trstu, bo v gledališču Teatro Nuo-vo Giovanni da Udine ob 21. uri stopil na oder Franco Battiato s koncertom v sklopu turneje Joe Patti's Experimental Group, ki je tudi naslov zadnjega dela na Siciliji rojenega pevca. Gre za novo poglavje v dolgi glasbeni poti tega avtorja, pevca, pisatelja in režiserja. Battiato, ki je pred nekaj meseci izdal novo ploščo, se na tej turneji znova vrača k svojim začetnim glasbenim idejam in izvajanju, kjer je bila elektronska eksperimentalna glasba v ospredju. In v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je šlo za pravo glasbeno avantgardo. Battiato se bo danes delil med sintetizatorjem, klavirjem in klaviaturami, ob njem pa se bo elektronskim vragolijam posvetil Pino „Pinaxa" Pischetola, medtem ko bo za drugim klavirjem sedel Carlo Guaitoli. Cene vstopnic: gold parter 60,00 €, oštevilčeni parter 55,00 €, prvi balkon 45,00 €, drugi balkon 35,00 €, tretji balkon 25,00 €. (I.F.) Torre Natisone eCollio ZBOR ZBIRK: Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom V projektu smo si zadali nalogo ovrednotiti in promovirati zbirke kulturne dediščine, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini in so posebna kulturna dragocenost krajev v Kanalski dolini, Reziji, Nadiških in Terskih dolinah na italijanski in v Gornjesavski dolini, na Tolminskem, Kambreškem, Ligu in v Brdih na slovenski strani. Med njimi je nekaj lokalnih muzejskih zbirk, večinoma pa gre za zbirke, ki jih hranijo zbiralci na svojih domovih. Večina jih je nastala brez kakršnekoli finančne pomoči, le iz zavesti in želje domačinov, da bi pričevanja o krajevni kulturi ohranili pred propadanjem. V njih so predmeti, fotografije in listine, ki pričajo o gospodarskih dejavnostih, od poljedelstva, živinoreje, gozdnega gospodarstva do prehrane, prometa, obrti in trgovine, o sezonstvu in izseljenstvu, o družbenih odnosih in zgodovinah družin, o šegah družinskega in letnega ciklusa, o vaških praznikih, glasbi, umetnosti, verovanju itd. Skoraj vse zbirke vsebujejo tudi predmete iz 1. in 2. svetovne vojne, saj gre za kraje, ki so bili prizorišče vojnih spopadov. Vsebina zbirk z redkimi izjemami večinoma ni popisana. Sodelujoči na projektu spoštujemo delo zbiralcev in menimo, da je treba te zbirke strokovno obdelati, ovrednotiti in promovirati ter uveljaviti kot neizkoriščen turistični potencial teh krajev, izbrane objekte pa nameniti za postavitev zbirk in turističnih informacijskih središč (info-točk). Predmeti, fotografije in listine bodo dokumentirani, fotografirani in skenirani, zbrani bodo podatki o njihovi izdelavi in uporabi, zapisana in videodokumentirana bodo pričevanja o predmetih, zbrano bo pripovedno izročilo o krajih, kjer se zbirke nahajajo. Izbrane pripovedi bodo transkribirane in dialekto-loško predstavljene. Presneto in na digitalne nosilce preneseno bo arhivsko avdiovizualno gradivo iz Kanalske doline, Rezije, Terskih in Nadiških dolin. Zbirke predmetov bodo tako dopolnjene z arhivskimi dokumentarnimi filmskimi in avdio posnetki. Zbirke bodo umeščene v širši kulturni in zgodovinski kontekst ter predstavljene v knjižnem vodniku, na zloženkah, plakatih, označevalnih tablah, v strokovnem zborniku in na spletni strani, skupaj z izbranimi posnetki pogovorov s prebivalci in video zgodbami predmetov. Tako bo projekt prispeval k poglobljenemu poznavanju kulturnih značilnosti in jezikovne raznolikosti v obmejnem območju. Sodelovanje pri projektu bo omogočilo boljše medsebojno poznavanje in sodelovanje prebivalcev obmejnih krajev. Izbrane zbirke v Kanalski dolini, v Reziji, v Nadiških in v Terskih dolinah, v Gornjesavski dolini, na Kobariškem in Kanalskem bodo opremljene kot info-točke in povezane v digitalno informacijsko mrežo. V okviru projekta bo na Kambreškem organizirana delavnica, namenjena srečanju zbiralcev, izmenjavi izkušenj med njimi in razpravi o pomenu zbirk za povezanost med kraji in prebivalci. Na strokovnem seminarju na Univerzi v Vidmu bodo sodelavci projekta skupaj s študenti in drugimi strokovnjaki pravljali o ustnem izročilu, povezanim z zbirkami, in o kulturnem turizmu, predavanja pa bodo objavljena v zborniku. Zaključna konferenca bo rezultate projekta razgrnila tako domačinom kot tudi strokovni in širši javnosti. Projekt bo prispeval k razvoju turističnih potencialov krajev, poznavanju in ohranjanju kulturne dediščine in čezmejnemu povezovanju, pa tudi k poznavanju in ohranjanju jezikovne raznolikosti in kulture slovenske manjšine v Videmski pokrajini ter prebivalcev krajev na slovenski strani, kjer je kulturna dediščina vse manj poznana in narečja usihajo zaradi prevlade medijev in knjižnega jezika. ZBIRKE 1. Zbirka Kolovrat 1917, Livek 2. Etno-vojna zbirka, Breginj 3. Zbirka Zdravko Marcola, Breginj 4. Zbirka Ivana Šavlija - Posočje 1915-1917, Idrsko 5. Etnološka zbirka družine Sirk, Brda 6. Zbirka Lukčeve hiše, Kambreško 7. Bucikova zbirka, Kojsko 8. Zbirka cerkvenih podobic, Ročinj 9. Jugova zbirka, Avšje 10. Zbirka Joška Gabrijelčiča, Lig 11. Etnološko-rezbarska zbirka Franca Je- rončiča, Melinki 12. Liški pustje, Kanal 13. Zbirka razglednic Kanalskega, Morsko 14. Zbirka rateške noše pri Kajžnk, Rateče 15. Mizarska zbirka pri Jervah, Rateče 16. Zbirka etnografskega muzeja v Bardu, Bardo/Lusevera 17. Zbirka občine Tipana/Taipana 18. Zbirka župnišča Prosnid/Prossenicco 19. Črna kuhinja, Prosnid/Prossenicco 20. Zbirka pustov, Bijače/Biacis 21. Zbirka v Čarnem Varhu/Montefosca 22. Zbirka Elia Qualizze - Kaluta, Gnjiduca/ Gnidovizza 23. Zbirka Mattea Balusa - Mačkina, Gorenji Tarbij/Tribil Superiore 24. Zbirka v Trinku/Trinco 25.Zbirka podobic Dreka/Drenchia 26. Muzej varha Matajura, Mašere/Masseris 27. Kovačija, Mašere/Masseris 28. Zbirka grabelj, Tarčmun/Tercimonte 29. Zbirka Odda Lesizze, Oborča/Oborza 30. Zbirka Riccarda Ruttarja, Videm/Udine 31.Zbirka Marine Cernetig, Srednje-Špeter/ Stregna-S.Pietro al Natisone 32. Zbirka v Beli Peči/Fusine Laghi 33. Zbirka v Ukvah/Ugovizza 34. Muzej brusačev, Solbica/Stolvizza 35. Muzej rezijanskih ljudi, Bila/San Giorgio foto: Oddo Lesizza cooperazione territoriale europea programma per la cooperazione transfrontaliera Italia-Slovenia 8 evropsko teritorialno sodelovanje program čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija Investiamo nel vostro futuro! Naložba v vašo prihodnost! www.ita-slo.eu Progetto cofinanziato dal Fondo europeo di sviluppo regionale Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj ^J^Sifir M 'Í HSR® MM ^■■■■■^(■■■■JPIIJI^H Stran je financirana iz skladov, predvidenih z 8. členom zakona št. 38/2001 in z 19. členom Deželnega zakona št. 26/2007 Določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini »Projekti za rabo slovenskega jezika v javnih upravah Furlanije Julijske krajine«. Gorska skupnost Ter, Nediža in Brda Via Arengo della Slavia, 1 33049 Špeter (UD) Tel. 0432 727552 - 727629 www.cm-torrenatisonecollio.it info@cm-tnc.regione.fvg.it 1 8 Četrtek, 13. novembra 2014 APrimorski r dnevnik Rekord Nowitzkega DALLAS - Nemec Dirk Nowitzki je postavil rekord za največ doseženih točk tujega košarkarja v NBA. Igralec iz Würzburga je na tekmi dosegel 23 točk in na lestvici s skupno doseženimi 26.953 točkami prehitel Hakeema Olajuwona (26.946). Nemec je zdaj na devetem mestu. Njegovo moštvo je doma s 106:98 premagalo Sacramento Kings. Slovenski košarkar Beno Udrih (16 točk, tri podaje in skok.) pa je z Memphis Grizzlies gostil moštvo Los Angeles Lakers in vknjižil zmago s 107:102. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Direktorica? Ne, tajnica. LJUBLJANA - V Leviju se bo ob koncu tedna s slalomoma nadaljeval svetovni pokal v alpskem smučanju. Žensko ekipo bo predstavljala samo Tina Maze. Pred tekmo je 31-letnica spregovorila za Ekipo24 tudi o svoji prihodnosti. Vse možnosti so odprte, najboljša slovenska športnica se ne jezi nad medijskimi špekulacijami in ugibanji, ki jo v prihodnosti slikajo kot poslovno žensko in direktorico. »Sebe si v tem trenutku še ne predstavljam kot direktorico, prej kot Massijevo tajnico,« se je ob tem pošalila. gorsko kolesarstvo - Primorka Tanja Žakelj že razmišlja o olimpijskih igrah 2016 »Zdaj sem se utrdila« LJUBLJANA - Gorska kolesarka Tanja Žakelj v sezoni 2014 ni ponovila izjemnega leta 2013, ko je osvojila skupni seštevek svetovnega pokala. A je kljub vsemu dokazala, da sodi v svetovni vrh, tako kot lani v Švici pa je tudi letos v Nemčiji osvojila naslov evropske prvakinje. Njeni rezultati niso ostali neopaženi v Sloveniji, saj je znova postala kolesarka leta, Žakljeva pa je z mislimi že v letu 2015. Tekmovalka slovenske profesionalne ekipe Unior Tools je leta 2013 priko-lesarila do prve slovenske zmage v olimpijskemu krosu, sezono kronala z lovoriko za skupni seštevek svetovnega pokala, na EP pa je končala povsem na vrhu. Med številnimi priznanji, ki jih je prejela, je tudi zmaga med ženskami na skupni prireditvi primorskih medijev iz Italije in Slovenije Naš športnik v Sežani. Sezono pozneje je svetovni pokal končala na tretjem mestu, na EP pa sta z Blažo Klemenčič slavili dvojno zmago. Čeprav se leto 2014 še ni končalo, bo Žakljeva sezono 2015 začela že konec tedna, ko bo na Madeiri nastopila na dirki v enduru. «Če že moram kam umestiti to tekmo v endu-ru, jo uvrstim medpripra-ve na naslednjo sezono. Za mano je nekaj dni prostih treningov, nisem imela točnega načrta ali navodil trenerja. Spočila sem si telo, glavo, duha in sem pripravljena na naslednjo sezono, ki jo bom začela v miru, s prijetnim tekmovanjem na Madeiri,» je uvodoma dejala 26-letni-ca iz Ledin nad Idrijo, ki bo tudi v prihodnje nosila dres Unior Tools Teama, trenirala pa pod vodstvom Sama Rauterja. Letošnja sezona ni bila tako šam-pionska kot ena prej, vendar je Žakljeva kljub temu dokazala, da sodi v svetovni vrh. «Zelo sem osebnostno zrasla in se utrdila. Pričakovanja v zadnji sezoni po lanski zmagi svetovnem pokalu so bila res visoka, ne samo moja osebna, tudi javnosti. Zdaj sem se utrdila, mislim, da znam iti mimo tega in se osredotočiti na tiste stvari, ki so pomembne, da dosežem vrhunske rezultate,» je na vprašanje, kaj je tisto, kar je odnesla od sezone 2014, odgovorila Žakljeva. Leto 2015 bo predolimpijsko. Gorski kolesarji točke za olimpijske igre v Rio de Janeiru leta 2016 zbirajo od maja, Slovenke so trenutno na visokem tretjem mestu. Žakljeva in Klemenčičeva sta od 2453 točk prispevali 2283, preostalih 170 jih je dodala Tina Perše. Če bodo do 25. maja 2016 ostale med osmerico, potem bosta v Braziliji slovenske barve branili dve gorski kolesarki, v nasprotnem primeru bo v Braziliji lahko kolesarila le ena. «V prvi vrsti si želim, da ostaneva z Blažo zdravi in nadaljujeva z nizom visokih uvrstitev, kot sva jih imeli v letošnji sezoni. Na ta način si bova z lahkoto priborili še drugo mesto za OI, kar pomeni, da niti ne bo internih kvalifikacij med nama. V miru se bova lahko pripravili na olimpijsko sezono in same olimpijske igre. V naslednji sezoni bodo majhne spre- 26-letna Tanja Žakelj iz Idrije v svetovnem pokalu (desno) letos ni bila tako uspešna kot lani, v nemškem Sankt Wendlu pa je vsekakor ubranila naslov evropske prvakinje (spodaj) ansa membe, ki nam bodo koristile pri pripravi na OI. To so dolgoročni načrti. Osebno se raje prilagajam in oziram na trenutno stanje,» pravi Žakljeva, ki priznava, da se ji največji športni dogodek občasno že prikrade v misli. Capella ne plačujejo MOSKVA - Član izvršnega odbora ruske nogometne zveze Sergej Stepašin je izjavil, da si zveza ne more privoščiti selektorja Fabia Capella. »Dejstvo je, da preprosto nimamo dovolj denarja za plačo. Nismo ponosni na to, da selektorju ne moremo izplačati sredstev, ki smo mu jih dolžni. Ko smo sklepali dogovor, bi morali razmišljati, iz katerih virov ga bomo plačali, a smo se znašli v položaju, ko moramo iskati nove vire,« je za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal Stepašin. Fabio Capello, ki se te dni mudi v Avstriji, kjer ga čaka kvalifikacijska tekma za Ep, ne prejema plače že pet mesecev. Kot kaže, bo na ureditev razmer počakal do konca decembra meseca, potem pa se bo pritožil Fifi. Ste-pašin sicer pravi, da želijo težave rešiti pred sobotno tekmo proti Avstriji. Capello naj bi vse do leta 2018 prejemal 8 milijonov evrov letno. je peti najbolj plačan trener na svetu. Za dopingirance zapor! BERLIN - Nemška vlada je predstavila osnutek zakona, ki predvideva do 10 let zaporno kazen za vrhunske športnike, ki jemljejo prepovedane substance, zdravnike in druge posameznike, ki jih dobavljajo. odbojka - Ženske EP 2015: Italija tudi proti Sloveniji? ANTWERPEN - Včeraj so izžrebali skupine ženskega odbojkarskega evropskega prvenstva leta 2015 v Belgiji in na Nizozemskem. Italija bo igrala v skupini A z Nizozemsko in Poljsko, četrta reprezentanca pa bo lahko Slovenija. Slovenke se na prvenstvo še niso uvrstile: maja jih čakajo dodatne kvalifikacije, v katerih se bodo pomerile s Francijo. Zmagovalka bo nato uvrščena v skupino A. V skupini B v Antwerpnu bodo igrale Belgija, Turčija, Madžarska in Azerbajdžan ali Slovaška, v skupini C v Rotterdamu Rusija, Hrvaška, Bolgarija in Ukrajina ali Belorusija, v skupini D pa Srbija, Nemčija, Romunija in Češka. Prvenstvo bo na sporedu od 25. septembra do 4. oktobra. WORLD LEAGUE - V Lozani so določili, da bo finale moške svetovne lige World League bo v Riu De Janeiru med 14. in 19. julijem. TENIS - Češki teniški igralec Tomaš Berdych je zanesljivo dobil drugi dvoboj na zaključnem turnirju sezone ATP v Londonu. Čeh, šesti nosilec, je brez težav premagal osmo-postavljenega tekmeca, zmagovalca odprtega prvenstva ZDA Hrvata Marina Čilica s 6:3, 6:1 in ohranil možnosti za uvrstitev v polfinale. Z zmago proti Čilicu pa je Berdych še v igri za polfinale, a bo moral za to v petek premagati Novaka Bokovica. Hrvat pa zdaj po drugem porazu nima več niti teoretičnih možnosti za napredovanje iz skupine A. NAGRADA - Prestižna nagrada Candido Cannavo, ki so jo prejeli tudi Sebastian Coe, Stefano Baldini in Jelena Isinbajeva, je letos šel v roki 19-letni Federica Del Buono, ki se je izkazala z odličnim napredkom v teku na 1500 metrov (4.05:32) in 800 m (2.00:38). ŽENSKI GIRO - Ženski kolesarski Giro, ki se bo začel v Ljubljani, se bo zaključil na konuc zahtevnega vzpona v San Domenico di Varzo. ŠAH - Norvežan Magnus Carlsen, branilec naslova, in izzivalec Indijec Viswanathan Anand sta opravila tretjino boja za naslov šahovskega svetovnega prvaka. Četrta partija v olimpijskem Sočiju se je končala z remijem, izid je zdaj 2:2. Na šahovskem SP v So-čiju bo na sporedu 12 partij. nogomet - Težave Afriške nogometne zveze (CAF) Ebola ogroža Afriški pokal Maroko se je odpovedal organizaciji celinskega prvenstva - V nekaj dneh naj bi poiskali novega prireditelja MARAKEŠ - Potem ko je afriška nogometna zveza (CAF) Maroku odvzela prvenstvo te celine, ki bi moralo biti januarja in februarja 2015, bo novega prireditelja poiskala v nekaj dneh, je včeraj zatrdil predsednik zveze Issa Hayatou in obenem zavrnil govorice, da bodo tekmovanje zaradi grozeče epidemije ebole prestavili. »Počakajte dva ali tri dni. Turnir bomo pripravili med 17. januarjem in 8. februarjem. Vse, kar lahko rečem, je, da nekje bo,« je v pogovoru za francosko televizijo dejal Hayatou. V torek je CAF Maroku odvzel tekmovanje, ker v tej državi do roka, ki so jim ga postavili v krovni celinski zvezi, niso potrdili, da bodo nogometno prvenstvo res izvedli. Maroko je pred tem zaradi nevarnosti širjenja ebole predlagal, da bi prvenstvo prestavili za eno leto. »Če bomo zdaj prestavljali tekmovanja, bomo izgubili vso kredibilnost. To bo smrt za afriški nogomet, nihče več nam ne bo zaupal. Ničesar več ne bomo mogli organizirati,« je še dejal Hayatou. Za zdaj je znano, da so med nadomestnimi kandidati Angola, Gabon in Nigerija, v nekaterih afriških medijih pa so kot močnega kandidata označili skupno kandidaturo Gane in JAR. V skrajnem primeru pa naj bi afriško prvenstvo izvedli celo na kateri od drugih celin, če ne bodo našli primernega kandidata. Takoj so se pojavili namigi o tem, da je pripravljen vskočiti Katar, kar pa so v tej zalivski državi že zanikali. (STA) Maroko zaradi nevarnosti okužbe z virusom ebolo ne bo organiziral Afriškega pokala ansa ŠPORT Četrtek, 13. novembra 2014 19 Gantar kaznovan Igralec Kontovela (D-liga) Marko Gantar je bil kaznovan s krogom prepovedi igranja, ker je na tekmi proti Goriziani v Gorizi zaradi izrečene kletvice. Tako piše v sodniškem poročilu deželne košarkarske zveze. Igralec nam je včeraj sicer pojasnil, da je res izrekel kletvico, a potiho, sam sebi, a kaj ko je bil zraven sodnik, ki je vse slišal, dosodil tehnično napako in ga naposled tudi kaznoval, zato ga na sobotni tekmi prot Monfalconeju ne bo na klopi. Rekordno v Palmanovi V nedeljo bo v Palmanovi 12. polmaraton, ki velja za enega izmed najbolj hitrih. Maraton v furlanskem mestecu obdanim z obzidjem raste iz leta v leto. Že na lanski izvedbi so zabeležili rekordno število vpisanih (3400 tekačic in tekačev, veliko jih je tudi iz Slovenije). Letošnji polmaraton je že rekorden, saj se je do sinoči vpisalo 3589 tekmovalcev in tekmovalk. Start bo ob 10.00 na glavnem Velikem trgu. □ Obvestila SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih trgovskega središča Coop GranDuino v Devinu s sledečim programom: prodaja: danes, četrtek 13. in jutri, petek, 14. 11. od 16.00 do 19.30; sobota, 15. 11. od 10. do 19.30; nedelja, 16. 11. od 10. do 19.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 17. in torek, 18. 11. od 10. do 19.30. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za ostale informacije: 3470473606. atletika - Odsek ŠZ Bor se je v štirih letih številčno zelo okrepil Deklet je bistveno več Ko so pri Športnem združenju Bor pred štirimi leti na pobudo aktivistov pri Športni šoli Trst ponovno obudili atletski odsek, so imeli sedem atletov. Zdaj jih štejejo okrog sedemdeset. Razdeljeni so v tri skupine. Trenerski kader je domač. Za osnovnošolsko skupino skrbi prof. telesne vzgoje Silva Meulia, ekipo kategorije deklic vodi Biserka Cesar, starejšo pa je pred nekaj tedni prevzela Nastja Gherlani. Tako Cesarjeva kot Gherlanijeva sta diplomirani pedagoginji in nekdanji atletinji, Cesarjeva je bila metalka na zelo visoki državni ravni. Iz ozadja društvu rad priskoči na pomoč tudi njen oče Vojko, ki je med trenerji na Tržaškem prava institucija, ter Bruno Križman, ki pomaga v odboru in predvsem pri organizaciji srednješolskih tekmovanj. Čeprav je ŠZ Bor mestni klub, prihajajo mladi tekmovalci atletskega odseka od vse povsod: z Opčin, Trebč, Proseka, Cerovelj in še katerega drugega konca Krasa, mestnih pa je največ iz Škednja, centra, Šempolaja, skupina se je osnovala tudi v Barkovljah. Meščani so v rahli manjšini. Zanimivo je tudi to, da je deklet bistveno več kot fantov. Nekaj več teh se je klubu približalo šele letos. Med tekmovalci in tekmovalkami so tudi taki, ki jemljejo atletiko kot dopolnilo za svoj prvi šport. Zlasti je ta pojav razširjen med jadralci in smučarji. Biserka Cesar, ki z Mitjo Kalcem in Sandro Foraus vodi tudi organizacijske niti odseka (predvsme pri organizaciji tekmovanja za srednje šole pa jim pomaga Bruno Križman), je izpostavila še eno značilnost kluba. »Tako kot za Športno šolo tudi za sprejem v atletski odsek velja pogoj o znanju slovenščine. Tega načela se trdno držimo tudi za ceno, da se komu zamerimo. Kar se je tudi že zgodilo. Vendar smo prepričani, da je to edini način, da slovenščino pri našem delovanju ne izpodrine italijanščina,« je povedala Cesarjeva. Kljub temu Cesarjeva pravi, da je atletski odsek lepo vključen v atletsko Atletinje ŠZ Bor na atletski stezi na stadionu Draghicchio na Kolonji nad Trstom zvezo in na splošno zelo dobro tudi sprejet med tržaškimi klubi. »Za največje zadoščenje si štejem to, da nas hvalijo, kako so naši mladi tekmovalci lepo vzgojeni in urejeni, da na treningih vse pospravijo za sabo in se na tekmovanjih vedno lepo obnašajo,« je povedala. V strokovnem štabu odseka podpirajo vsestranskost vadbe. »Želimo, da se naši atleti preizkusijo v vseh disciplinah. Vadimo tudi skok s palico in met kladiva, čeprav ju v mlajših kategorijah ni na tekmovalnem sporedu. In je organizacija treningov v teh dveh disciplinah zahtevna. Sicer pa takšno usmeritev podpira tudi stroka. Čedalje bolj se namreč uveljavljajo troboji, to so tekmovanja, ki vsebujejo po eno tekmo v metih, skokih in tekih,« je povedala Cesarjeva. Specializacijo prvih atletov Bora napoveduje šele za prihodnjo sezono, ko bodo nekateri prestopili med kadete. To je tudi ena od ključnih dilem kluba. Kako boljšim zagotoviti ustrezno vadbo in primeren razvoj v matičnem klubu? »To je zelo zahtevno vprašanje, ki je odvisno od kadrovskih in finančnih možnosti. Trenerji smo že zdaj obremenjeni. Odsek se zdaj še lahko preživlja s samo financiranjem, prispevkom ZSŠDI in do-nacijami zasebnikov. Nekdanji atleti Bora so na primer nabavili in nam podarili osnovno opremo in rekvizite. Stroški za atletski stadion na Kolonji so simbo- lični. Včlanjeni smo v UISP, ki zahteva minimalno plačilo. To je naša sreča. Sezona nas zato stane približno 15.000 evrov. Drugače je, ko atlet odraste. Atletika je zelo zahteven šport. V njem resnično uspe morda le en tekmovalec vsakih sto. Biti moraš izredno motiviran. Že v starejših mladinskih kategorijah je treba trenirati vsak dan. To je tudi za klub velik zalogaj. Imeti moraš trenerja, ki je atletu stalno na razpolago. Povečajo se tudi stroški. Registracija vsakega kadeta stane 400 evrov. V Trstu sta samo dva kluba, ki se ukvarjata s tekmovalci, ki nastopajo v absolutnih kategorijah. To sta CUS za ženske in Trieste Atletica za moške. Naša želja je, da bi našim atletom, ki si bodo to želeli, omogočili, da bi tudi ko odrastejo, še naprej tekmovali v okviru Bora. Prizadevamo si, da bi tako tudi bilo,« je težave, a tudi ambicije Bora opisala Cesarjeva. Se bo iz njihovih vrst kmalu (ali prej ali slej) razvil kakšen vrhunski atlet, kot jih je imel Bor v svoji zgodovini že kar nekaj? Odgovoriti pritrdilno je (še) nemogoče. Vendar obeti niso slabi. Tekmovalna sezona, ki se je končala pred kratkim, je postregla z dobrimi rezultati. Meta Sterni (letnik 2000), Mateja Taučer in Gaia Gregori (obe 2001) so se zelo izkazale. »Vse so tudi potencialne sedmerobojke,« ocenjuje Cesarjeva. Pri Boru se lahko ponašajo tudi z deželno prvakinjo. To je šprinterka Sophia Aniaku. Obžalujejo pa, da se je odločila, da bo prestopila v drug klub. Pri mnogih je delovna vnema na primerni ravni. Za starejše atletinje in atlete so se dogovorili za četrti trening, a niso našli ustreznega termina med tednom in kompromisna rešitev je postala ... nedelja! A je četrti trening kljub temu zelo dobro obiskan. Dež in mraz prav tako ne smeta biti ovira. Atleti in atletinje Bora pridejo v tem primeru na trening s kapo in rokavicami. Atletika je prvenstveno šport za zunanje površine. A. Koren nogomet - U14 Dober nastop in zmaga Sovodenj Pieris - Sovodnje 1:2 (1:1) Strelca za Sovodnje: 1:1 Trevisan, 1:2 Trevisan. Sovodnje: Devetak, Faidiga, Lu-poli, Piovesana, Pintar, Bolteri (Ož-bot), Lavrenčič, Soban, Argentin (Demma), Solinas (Liut), Trevisan. Trener: Cijan. Najmlajši Sovodenj so v zaostalem srečanju prikazali lepo igro in zasluženo zmagali v gosteh v Pierisu. Gostitelji so prvi povedli v 18. minuti po predložku s kota. Sovodenjska obramba je slabo pokrivala nasprotnikovega napadalca. Pred iztekom polčasa je izenačil Trevisan po lepi akciji La-vrenčiča (pred tem je Soban zadel prečko). V drugem polčasu so vajeti igre prevzeli v svoje roke so-vodenjci. Po lepi akciji Demme je v polno znova zadel Trevisan. Zelo dobro sta včeraj igrala mlada Demma in Liut, pa tudi Lovren-čič. DRŽAVNI POKAL - Elitna liga: Virtus Corno - Ufm 3:1, Cor-denons - Chions 1:4 Proti Triestini tudi Colja in Stanic Na proseški Rouni so včeraj igrali prijateljsko nogometno tekmo med člansko ekipo Trie-stine (D-liga) in deželno reprezentanco mladincev, ki jo vodi selektor Pecile. Slednji je od prve minute zaupal igralcema Vesne Davidu Colji (letnik 1997) in Stefanu Stanicu (1996). Oba sta igrala v prvem polčasu. V drugem delu je namreč Pecile zamenjal celotno ekipo, saj je imel na razpolago 22 igralcev. Po prvem polčasu je bil izid 2:1 za Triestino, ki je nato v drugem polčasu prevladala in zmagala z 8:2. Za mladinsko deželno selekcijo sta v polno zadela Del Riccio (Lumignacco) in Micelli (Tolmezzo). Mladinske tekme 19. novembra Deželna nogometna zveza je sporočila, da bodo mladinske tekme, ki so jih v soboto in v nedeljo preložili zaradi slabih vremenskih razmer, nadoknadili v sredo, 19. novembra. V soboto po TV Sacilese-Belluno V 11. krogu D-lige bo že v soboto na sporedu tekma med Sacilesejem in Bellunom. Srečanje bodo ob 14.00 neposredno predvajali po Raisport. Kras in Triestina bosta igrala v nedeljo. Kras bo v Repnu gostil Arzignanochiampo, Triestina pa bo igrala v gosteh proti Clodienseju. PLANINSKI SVET Martinovanje Čeprav označuje celotno prvo polovico novembra izredno slabo vreme z obilnimi padavinami, so bile za nedeljo, 9. novembra, napovedi kar obetavne. Tudi nedeljsko jutro je bilo suho in prijetno, primerno za lep jesenski izlet. Pri Športnem centru Zarja v Bazovici so se v jutranjih urah zbirali planinci s Tržaškega, pridružili so se jim tudi prijatelji, člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Zbrala se je kar lepa skupina pohodnikov (našteli smo jih 120, med njimi je bilo kar 20 otrok in dva psa) ter se podali po gozdni poti v smeri proti Jezeru. Med potjo so se spustili v faaško dolino, kjer je bilo po ustnem izročilu nekoč jezero, po katerem naj bi vas dobila ime. Pot so nadaljevali proti zaselku Jezero in do razgledišča, od koder se odpira pogled na dolino reke Glinščice. Po-vratek po kraškem robu je obogatil izredno lep razgled na Tržaško in Istrsko obalo. Pot jih je nato vodila po gozdu Bazzoni do Črne jame in lepo urejenega kala, za okolje dragocenega mokrišča. Preko travnikov so se začeli nato vračati proti zbirnemu mestu in to še pred poslabšanjem vremena. A kaj za to, če je spet začelo deževati, saj po-hodniki so bili že pod streho. Sledil je družabni del martinovanja v dvorani Športnega centra Zarja. Med kosilom, pri katerem ni manjkalo ne slaščic, ki so jih pripravile neutrudne članice, ne novega vina, pa tudi kostanja ne, je zavladalo prijateljsko vzdušje in veselo razpoloženje. Geološki izlet Da bi bolje spoznali posebnosti in značilnosti kraškega okolja, načrtujejo tržaški planinci za nedeljo, 16. novembra 2014, jesenski pohod skozi geološki čas. Med sprehodom bodo spoznavali apnenčasto zemeljsko površje, na katerem so se zaradi delovanja vode razvile značilne površinske in podzemne oblike. Njihov nastanek in razvoj bo prikazal geološki izvedenec, gospod Paolo Sossi. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.45 v Gropadi, na cesti, ki vodi do nekdanjega mejnega prehoda in to ob vsakem vremenu. Če bo vreme naklonjeno, se bodo podali na krožno pot po zakraselem pobočju med vzpetinami za vasjo Gropada ter naprej po ravnici zahodno od kobilarne Lipica. Od tod bodo nadaljevali pot v smeri proti Bazovici in Gaji ter se vrnili na izhodiščno točko v Gropadi. Ob strokovni razlagi bodo med potjo spoznavali raznoliko geološko zgradbo območja in njegovo geomorfo-loško pestrost. Kot dopolnilo videnemu, pa se bodo ob zaključku pohoda podali v Bazovico, kjer bodo imeli v Didaktičnem centru gozdne uprave voden ogled razstave Pozabljeni rudniki. V primeru slabega vremena pa se bodo kar iz zbirnega mesta podali v Bazovico na ogled Didaktičnega centra in njegove občasne razstave. Za pohod so predvidene približno 3 ure zložne hoje. Kerje med pohodom pred- videno prečkanje državne meje, morajo udeleženci obvezno imeti pri sebi tudi veljavno osebno izkaznico. Martinov pohod V sklopu martinovanja na Proseku so v nedeljo, 9. novembra priredili že 6. Martinov pohod. Približno 80 udeležencev vseh starosti se je zjutraj zbralo pri spomeniku na Proseku (fotografija spodajj) in krenilo v Grljan. Zaradi slabega vremena so organizatorji (ŠD Kontovel, SDD Jaka Štoka, Jus Prosek in Taborniki Rodu modrega vala) morali spremeniti traso pohoda, saj so bile kraške dolinice,po kateri bi se morali sprehoditi, poplavljene. Udeleženci so se tako sprehodili do Grljana, kjer so v sodelovanju z Miramarskim morskim parkom spoznali tudi značilnosti tega območja. Vsem udeležencem so organizatorji nato ponudili kosilo v osmici, ki jo je priložnostno za martinovanje odprlo ŠD Kontovel. 20 Četrtek, 13. novembra 2014_VREME, AVTOMOBILI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Oblačno bo z zmernimi ali rahlimi padavinami. Popoldne bodo padavine prenehale. Ob obali bo pihala zmerna burja. Oblačno bo in sprva deževno. Dež bo najprej ponehal na Primorskem, do večera pa tudi drugod. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V nižinah in ob obali bo pretežno oblačno do spremenljivo, z zmerno burjo dopoldne ob obali. V gorskem svetu bo oblačno. Na zahodu bo pretežno jasno, drugod pa večinoma oblačno ali megleno. 2000 m............3 2500 m............1 2864 m............0 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 2. Honda accord se poslavlja Pri Hondi so potrdili, da se z njihovih cenikov prihodnje leto poslavlja Accord, zato bodo zanj v kratkem ponudili primeren popust. Zamenjave ni na vidiku. Novico je uradno napovedal šef avstralske Honde, Stephen Collins, ki navaja, da bodo Accorda z evropsko specifikacijo v tovarni proizvajali samo še do konca februarja. Potem je zgodbe konec tako za Avstralijo, Evropo in druge države po svetu. A skrb vzbujajoča informacija je, da naslednika Honda nima. Kitajci končno proti onesnaženju Kdor je bil kdaj v Pekingu, ve, kako je onesnaženo ozračje v kitajskih mestih. Kaže pa, da so Kitajci le doumeli, da se kaže v velikih mestih precej bolj boriti z onesnaženim zrakom, zato naj bi že sprejeli prve ukrepe. Iz prometa načrtujejo umik kopice starih avtomobilov. Za zdaj je znano le, da bodo iz cest umaknili vozila, ki so registrirani pred letom 2005 oziroma tista, ki ne izpolnjujejo potrebnih emisijskih standardov. Lastnikom teh vozil naj bi prepovedali prodajo goriva.. peugeot - Francoski novinec pa prinaša malo novosti Prenovljeni 508 ponuja kupcem nov dizelski motor s 180 konji Na pred kratkim zaprtem pariškem salonu so predstavili med drugim tudi nekoliko prenovljen peugeot 508 tako v li-muzinski kot v karavanski različici. Sprememb je sicer malo, med oblikovnimi pa naj spomnimo na novo masko, drugačni pa so tudi prednji žarometi, zadnje luči in pokrov prtljažnika, glede na opremo pa so nekaterim različicam dodane kromirane obrobe na zadnjih lučeh in odbojnih steklih pod njimi. Tudi v notranjosti je sprememb bore malo. Pri karavanski različici jih je še manj. Med novosti lahko uvrstimo kamero za vzvratno vožnjo in sistem za nadzor vozil v mrtvem kotu. Peugeot 508 bo poleg običajnih halogenskih luči poslej na voljo le še z LED-lučmi (serijsko pri boljši opremi), kse-nonske luči pa ne bodo več v ponudbi. Tudi pri halogenskih bodo dnevne in luči za meglo diodne. Prihaja tudi 508 RXH, ki je opremljen z dvolitrskim BlueHDi-jem s 180 konji in novim samodejnim menjalnikom. V primerjavi s predhodnikom ima več serijske opreme. S prihodom novega modela so se pri Peugeotu odrekli robotiziranemu menjalniku, ki ga bo v celoti zamenjal nov 6-stopenjski samodejni menjalnik tretje generacije. Poleg manjše povprečne porabe in emisij CO2 ga odlikuje QuickShift tehnologija, manj hrupa in vibracij ter povezava s sistemom start&stop. Ob lansiranju v Evropi bodo na voljo štirje dizelski in dva bencinska motorja. Euro 5 motorje bodo sčasoma zamenjali motorji Euro 6, v letu 2015 pa bodo končali s celotno motorno prenovo. S prihodom novega modela je odprta tudi možnost nakupa modela RXH brez hibridnega pogona. Osnovni bencinski motor je 1,6-litrski VTi 120 in dizelski 1,6-litrski HDI 115. Pripravil Ivan Fiecher evropski parlament - Od 1. novembra Elektronski sistem ESP obvezen za nova vozila Elektronski sistem za nadzor stabilnosti vozila ali krajše ESP je dokončno postal del obvezne opreme vseh novih vozil Evropske unije, ki tehtajo manj kot 3.500 kilogramov. Evropa se je za korak odločila dokaj pozno, saj so Združene države Amerike in Kanada že septembra leta 2011 sprejele, da mora biti elektronski sistem za nadzor stabilnosti vozila vgrajen v vsa nova vozila. Od prvega novembra 2014 naprej pa morajo biti tudi na našem področju vsa nova vozila, ki tehtajo manj kot 3.500 kilogramov, opremljena z varnostnim sistemom ESP. Zavezujoča uredba je bila sicer sprejeta že leta 2009, a je predvidevala, da je ESP del obvezne opreme od novembra 2011 le za vsa novo homo-logirana vozila v EU, šele z letošnjim novembrom pa je postala obvezna za vsa no- va osebna in lahka gospodarska vozila. Bosch, vodilni proizvajalec in glavni dobavitelj sistemov ESP, je z veseljem sprejel to novico. Kot so ocenili pri nemškemu proizvajalcu elektronskih naprav, je ESP od začetka vgrajevanja v letu 1995 rešil okoli 6.000 življenj v 190.000 nesrečah. Podjetje je s sistemom ESP do sedaj opremilo že preko 100 milijonov vozil. Trenutno je v Evropi s sistemom ESP opremljenih približno 84 odstotkov vseh novih vozil z maso do 3.500 kilogramov, kar je precej več od svetovnega povprečja, ki dosega 59 odstotkov vozil. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi ukrep, ki bo zavezal proizvajalce vozil, da svoja vozila obvezno opremijo s sistemom za samodejno zasilno ustavljanje - varnostni sistem, ki ga lahko že zdaj najdemo v številnih novih vozilih. ferrari - Koliko je v resnici vredna prestižna italijanska znamka? Vroča debata pred prodajo delnic V ZDA so Ferrariju naložili visoko globo, ker podjetje ni predložilo poročil o vpoklicih in nesrečah s smrtnim izidom Znamka Ferrari v zadnjih mesecih preživlja pravo malo krizo. Odšel je dolgoletni šef Montezemolo, v formuli ena ni želenih rezultatov, prihodnje leto pa bo Marchionne deset odstotkov delnic poslal v prodajo, da bi si pridobil nekaj svežega denarja. Ob tem se je vnela vroča debata med poznavalci in Sergiom Marc-hionnejem, koliko je pravzaprav vreden Ferrari. Če vprašate prvega moža, je več kot prepričan, da vrednost znaša vsaj 12 milijard evrov, a tega mnenja niso ostali analitiki. Kaže pa, da je realna vrednost znamke tam nekje od 7 do 9 milijard evrov. Medtem pa je agencija za varnost v pro- metu Ferrariju naložila 3,5 milijona dolarjev kazni, ker v zadnjih treh letih NHTSA niso predložili poročil o vpoklicih in nesrečah s smrtnim izidom. NHTSA navaja, da od tretjega kvarta-la leta 2011 do drugega kvartala letošnjega leta od Ferrarija niso dobili potrebnih poročil o obveznih vpoklicih in nesrečah, v katerih so umrli trije vozniki. To poročilo ni obvezno za proizvajalce, ki prodajo manj kot 5.000 vozil. Ker pa je leta 2011 na trg v ZDA vstopil Fiat, so Ferrari uvrstili skupaj z njimi in jim zdaj naložili kar 3,5 milijona kazni. Iz Ferrarija so sporočili, da bodo kazen poravnali, saj bi jim NHTSA lahko prepovedala prodajo v ZDA.