EU GLAS Uto XLV - št. 35 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 8. maja 1992 Kdo bo naslednik pokojne Jugoslavije t V Dedičev je sest, ne eden Na vztrajanje Slovenije, Hrvaške in Makedonije so na mirovni konferenci o Jugoslaviji v Bruslju ustanovili tudi četrto komisijo, ki naj bi razrešila problem mednarodnopravnega nasledstva Jugoslavije. Ljubljana, 7. maja - Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, ki je vodil slovensko delegacijo na sredinem 12. plenarnem zasedanju mirovne konference o Jugoslaviji v Bruslju, je na današnji časnikarski konferenci povedal, da je pogovor pod predsedstvom lorda Carringtona potekal pod bremenom vojne v Bosni in Hercegovini in težkega problema skoraj milijona beguncev, ki so preplavili Hrvaško, Slovenijo in deloma tudi nekatere druge evropske države. Kučan, Tudjman in Gligorov so predlagali sklic konference o beguncih in pomoči za njihovo preživetje. V Bruslju pa je bil v sredo storjen za Slovenijo pomemben korak - ustanovitev posebne komisije za proučitev vprašanja nasledstva Jugoslavije. Če je še pred časom kazalo, in na to karto sta Srbija in Črna gora vešče igrali, da bo Srbija sama ali skupaj s Črno goro in z ozemlji, ki naj bi jih zavzela z vojno avtomatični naslednik bivše Jugoslavije, se sedaj obračajo stvari drugače. Komisija bo gradila na izhodišču strokovne komisije evropskih pravnih strokovnjakov pod vodstvom predsednika francoskega ustavnega sodišča Badinterja, da so vse bivše jugoslovanske republike enakopravne naslednice države v razpadanju in je zato treba na tej osnovi razdeliti pozitivo in negativo bivše države. Slovenija, Hrvaška in Makedonija so v Bruslju vztrajale na tem stališču, Srbija in Črna gora pa sta ugovarjali, da tisti, ki je razbil Jugoslavijo, ne sme biti nagrajen, ampak kaznovan, nagrado pa naj dobi tisti, ki je še naprej lojalen do Jugoslavije. V tej tezi so hude luknje, saj je že sama ustanovitev nove Jugoslavije negacija stare. Slovenija je pred časom že poslala v Bruselj seznam najbolj žgočih vprašanj delitve in nasledstva Jugoslavije, pri vladi pa so se pred dobrim letom na izhodiščih dr. Mencingerja že lotili tega dela, ki pa ga bo treba sedaj pospešiti in poslati v Bruselj človeka, ki nas bo zastopal v komisiji. Od tega, kako se bo razpletla zapuščinska razprava, bo odvisen tudi naš položaj po sprejemu v Organizacijo združenih narodov. Ali nam bodo šteli članstvo od letos dalje ali pa od leta 1945 dalje, ko je postala Jugoslavija ustanovni član, mi pa smo bili njen sestavni del. • J.Košnjek Kranj, 6. maja - Na Gorenjskem sejmu je bil ta teden odprt 17. Mednarodni sejem obrti in podjetništva, tudi tokrat zelo skromen, Saj so s pomočjo prodaje avtomobilov in drobnih trgovcev uspeli napolnili dvorano. Opazni so bili le nastopi nekaj znanih obrtnikov, Najbolj se je potrudila Obrtna zbornica Skofja Loka, ki je predstava privlačne izdelke svojih mizarjev, ki so pred kratkim ustanovili Svojo sekcijo (na sliki). Novost je predstavil Franc Stroj iz Dvorske Vasi, ki je na sejem pripeljal pravkar dokončano ekološko čisto in Energetsko neodvisno mobilno brunarico. Sejem je popestrila raz-*tava o kranjskem podjetništvu v času kraljevine Jugoslavije, ki jo le pripravil Gorenjski muzej. Obogatila pa ga je Območna zborni-Ca iz Kranja, ki je predstavila informacijski sistem Gospodarske *bornice Slovenije ter borzo ponudbe in povpraševanja, ki jo razvija Sarna, na voljo so bili denimo podatki o ponudbi poslovnih prostorov v kranjski in jeseniški občini. M.V., foto: P. Kozjek Slovenski forum na Bledu Bled, 7. maja - Danes popoldne se je začelo mednarodno srečanje gospodarstvenikov, politikov in znanstvenikov Slovenski forum, ki se bo nadaljevalo v petek, 8. maja, rečemo mo lahko kar mali slovenski D a vos. Srečanje je namenjeno predstavitvi razvojnih opcij Slovenije na različnih področjih, udeležujejo se ga najvišji predstavniki slovenske države, ugledni gospo* darstveniki in gostje iz tujine. Prireditelj srečanja je Svetovni gospodarski forum 12 Ženeve v Švici in fondacija Pharos iz Slovenije, ki je bita ustanovljena septembra lani z namenom, da Slovenijo približa svetu in svet Sloveniji. Predsednik fondacije je dr. Janez Drnovšek, sekretar Janez Širše. Slovenski forum prirejajo prvič, pozornost bodo osredotočili na gospodarsko in politično predstavitev Slovenije v svetu. Dolgo so se dogovarjali, kje naj ga organizirajo, najprej so ga nameravali v Svlci in se potem odločili za Bled. S tem želijo svetu pokazati, da je Slovenija v precejšnji meri razvita država in da v njej vlada mir. • M. V. ( moda za Sport in prosti Cas /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj Kranj Ul. Jaka Platiše 17 GORENJCin FORMU Bolje takojšnja obnova kot odmaknjena rekonstrukcija Prihodnje leto trije odseki selške, ceste Železniki, 7. maja - Na pobudo gospodarstvenikov iz Selške doline je predsednik škofjeloške vlade Vincencij Demšar danes v Železnikih sklical pogovor o možnostih obnove ceste od Škofje Loke do Železnikov. Povabilu so se odzvali zastopniki republiškega ministrstva za promet in zveze, republiške uprave za ceste, Cestnega podjetja Kranj, občinski strokovnjaki, direktorji največjih železnikarskih podjetij ter vodilni ljudje iz kraja. Sklepi, ki so jih potegnili pod debato, kažejo na zelo uglašena stališča "republikancev'''' in "obči-narjev" o tem, kako in kje čimprej pokrpati najbolj nevarne in načete odseke selške ceste. Za temeljito rekonstrukcijo ceste namreč denarja v republiški blagajni še lep čas ne bo. o tem so si bili vsi na jasnem. Letos, denimo, je za regionalke na voljo komaj 500 milijonov tolarjev. Čakati pet, deset, morda tudi več let, pa ni več mogoče. Selška cesta prometno res ni tako zelo obremenjena kot marsikatera druga v Sloveniji s spiska potrebnih obnove, vendar pa ima v Železnikih močno izvozno industrijo. Samo iz Iskre Elektromotorji po njej vsak dan vozari 35 težkih tovornjakov. Gospodarstvo je tudi najbolj zainteresirano za dobre komunikacije, ki ne bi bile ovira za pretok dela in kapitala. Zato je tudi pripravljeno prispevati svoj delež k obnovi ceste, če bi bil to edini način za hitro dosego cilja. V republiški upravi za ceste in ministrstvu za promet in zveze bodo v program za prihodnje leto predlagali obnovo treh odsekov selške ceste: od Pod-lubnika do Klančarja, ki je zaradi nedorečene lokacijske dokumentacije izpadla že iz lanskega plana, od Praprotna do Selc in skozi Železnike. Glavna tema današnjega pogovora je bil prav drugi odsek od Praprotna do Selc, dolg dobrih šest kilometrov. V Cestnem podjetju so pripravili okvirni predračun vrednosti del. Po prvi, zahtevnejši varianti, po kateri naj bi bila cesta široka 5,9 metra, bi stroški znašali okroglo 100 milijonov tolarjev, po drugi, kjer gre dejansko le za preplastitev, pol manj. Pretehtala je prva varianta. Škofjeloški poslanci v republiškem parlamentu jo bodo skušali "poriniti" že v rebalans letošnjega državnega proračuna. Politična agresivnost je namreč (žal) pogosto uspešnejša od strokovnih argumentov, kar so dokazali tudi glasni Pomur-ci. # H. Jelovčan Domžale, 8. maja - Te dni poteka v Domžalah tretji Challenger turnir Slovenian open. To je največji teniški dogodek pri nas in ena največji športnih prireditev letos v Slovenji nasploh. Na njej kot prvi šampion nastopa Šved Magnus Larsson (na sliki), vsi naši igralci pa so žal izpadli že v prvem kolu turnirja. Danes v Domžalah potekajo zadnji boji četrtine finala, jutri bodo na sporedu polfinala posameznikov in dvojic, v nedeljo pa še finalni obračuni. V. Stanovnik, foto: J. Cigler Begunci se vedno prihajajo Tudi na Gorenjskem družine in trije zbirni centri sprejemajo begunce iz Bosne. V kranjski občini je bilo včeraj zjutraj 467 beguncev iz Bosne in še 50 s Hrvaškega. Na Jesenicah jih 988 prebiva pri družinah in v samskem domu Železarne. V tržiški občini družine gostijo 160 beguncev, če pa bodo še prihajali, razmišljajo o odprtju zbirnih centrov v Podljubelju in Med-vodju. Najdlje sta na Gorenjskem odprta zbirna centra v Škofji Loki, v njih in pri družinah prebiva 380 beguncev. Tamkajšnji Rdeči križ prosi ljudi za pomoč v hrani, opremi za otroke in posteljnini, kar naj domačini prinašajo v skladišče v vojašnico in ne v zbirna centra. V radovljiški občini, kjer imajo prijavljenih 279 beguncev, pa bodo v vseh trgovinah postavili košarice, kamor bodo ljudje lahko darovali prehrambene proizvode in pripomočke za higieno, najbolj od vsega pa potrebujejo plenice. V radovljiški občini so pred prvomajskimi prazniki odprli tudi zbirni center, in sicer v Stari Fužini, od koder je tudi naša fotografija. Več na strani 5. 1VIELLAIC kakovosten in poceni lak za parket, v prodajalni GLOBUS v Kranju MlftAMIIA s i co Begunje, 4. maja - V ponedeljek je minilo 47 let od dne, ko so borci Kokrškega odreda iz begunjske graščine rešili 632 zapornikov. Ta dan je postal praznik Begunj, borcev in nekdanjih zapornikov. Vsako leto na ta veliki dan in trpljenje slovenskega naroda spomni svečana komemoracija. - Foto: D. Dolenc (več o tem berite na zadnji strani) JUTRI NI NAVADEN VEČER - JUTRI JE ALPSKI VEČER! o o NOVICE IN DOGODKI NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Eliksir v slovenskem vrhu Sestava nove slovenske vlade ob vseh drugih političnih kombinatorikah, strankarskih razmerjih in podobnem, kaže tudi na to, da se vrh slovenske politike vedno bolj pomlajuje. Na oblast sedaj prihaja generacija, ki je rojena v petdesetih letih oziroma celo proti njihovemu koncu) in torej nikakor ne more imeti več "vojne izkušnje". Če seveda s tem izrazom mislimo na drugo svetovno in ne na nedavno vojno v Sloveniji. Ta generacija je praktično tudi že neobremenjena z našo medvojno in povoj-no zgodovino in zaradi tega lahko mirneje glede na sedanjost in prihodnost. Resda je sedanja slovenska vlada še v znamenju različnih generacij, vendar je dejstvo, da izredno pomembna resor-ja v njej zavzemajo ravno predstavniki nove generacije. Gre predvsem za ministrstva za obrambo, notranje zadeve, kulturo t šolstvo in šport. Slovenska pomlad(itev) pa je še posebej izrazita, če jo skušamo primerjati s političnimi vrhovi v novih državah, ki so bile do nedavnega v sestavi Jugoslavije.Ob tem se vojna, ki jo vsakodnevno spremljamo preko malih ekranov, ne pokaže več samo kot etnični konflikt in spopad demokracije s komunizmom, ampak tudi kot globok generacijski spor, v katerem si skušajo predvsem vojaški generali ohraniti svoje dosedanje pozicije. Tragika tega spora je tudi v tem, da se stari generali ne spopadajo z ambicioznimi častniki znotraj vojske, temveč z demokracijo v novih državah. Resda so na čelu le-teh v številnih bivših jugoslovanskih republikah še predstavniki starejše generacije (Tudjman, Miloševič, Izetbegovič...), vendar je ravno zaradi tega treba dodati, da sedanja vojna ni vojna mlade, temveč predvsem stare generacije. Njene posledice ne bodo samo razrušena mesta in na smrt sprti narodi, temveč tudi generacijski konflikt, ki pa bo najo-strejši ravno pri tistih, ki agresijo izvajajo. Srbska politika se bo na ozemlju nove Jugoslavije slej ko prej soočila z notranjimi problemi. Najprej se ji bodo pokazali v obliki gospodarske krize (že sedaj iz Beograda prihajajo vesti o plačah, ki dosegajo bornih 30 nemških mark), nadaljevale pa z nezadovoljstvom mlade generacije, ki ostaja brez delovnih mest, na sebe pa prevzema izredno težko zgodovinsko breme sedanje vojne. Ta generacija namreč to vojno živi, vendar je aktivno ne vodi, ker odločitve zavzema neka popolnoma druga struktura. Toda vse to je nikakor ne odrešuje krivde. Za Slovenijo se je po propadu komunizma pokazalo, da je dokaj mirno prišla do svoje države, ena največjih pridobitev za nas pa je bil vsekakor izredno miren zasuk iz enega v drug politični sistem. Tudi sedaj, ko na vrhu prihaja do sprememb, lahko rečemo, da te potekajo brez nekih večjih travm, saj je vsem bolj ali manj jasno, da bodo pravo razmerje političnih sil v naši republiki pokazale šele prihodnje volitve. Rezultati zadnjih že zdavnaj niso več pravi pokazatelj razmerij med strankami. Sem je treba dodati še javno mnenje, ki se pač oblikuje na osnovi večje ali manjše aktivnosti posameznih strank, ne more pa nam odgovoriti na vprašanje, kako močan je danes slovenski populizem. Ne smemo pozabiti, da je na zadnjih volitvah Kramberger dobil pomemben odstotek glasov, danes pa je v Sloveniji še več posameznikov in tudi strank, ki igrajo na to karto. Njihovo moč hitre javnomnenjske raziskave zelo težko izmerijo. Pomembno garancijo naši družbi vendarle daje na začetku omenjen vzpon nove generacije, ki v Slovenijo prinaša nove ideje, gibljivost in predvsem odprtost. Vse to je tisti prepotrebni eliksir, ki ga potrebujejo družbe ob tako pomembnih dogodkih, kot je proces zamenjave sistema. Pri tem pa je še najmanj pomembno, iz katerih političnih smeri ta prepih prihaja. Rečeno je bilo... govorice Ne da bi obnavljali zgodbe o tercialkah, ki bojda vse vedo in še več ali njihovih konkurentkah branjevkah, pa soprogah ali soprogih, ki zadnji "zvedo" - zvedavost in prenašanje "govoric" je stalnica medčloveških odnosov. In je lahko žaljivo, dobrohotno, "resnično " iz trte zvito, vendar tudi dražljivo skrivnostno, privošč-Ijivo in predvsem učinkovito sredstvo vnašanja zmede. V novi vladi je tudi minister iz vrst SKD ... in bilo je klicev ter spraševanj, kdo bi naj to bil, seveda s pripombo: torej tudi vi, saj gre samo za "oblast" in polna korita itd. v nedogled. Nato se izkaže, da je "sporni" minister član pravzaprav kar dveh strank, le SKD ne, pa da ostaja minister brez "matičnih" (strankinih) podpor, tako rekoč na svojo roko oziroma r... Pa da je bilo enemu od ministrov strank nove opozicije ponujeno dosedanje ministrovanje in mu je bilo to tako všeč, da bi kar sprejel, a ni naletel na razumevanje lastne stranke - in se je pokazalo, da je "pravica " res slepa, neizprosna. Z mečem dvojnega rezila. Kdaj so podtikanja, kdaj le "govorice"? Ta in ta izvršnik, seveda "najslabši od možnih ", je jasno SKDejevec. Ko zaslišiš ime in za vsak primer še preveriš, si razočaran. Ni "naš". Ali direktor, ki tako rad pomaga "ta črnim", mar ni vaš? Ni. Pa bi lahko tudi bil. In jih veliko tudi ie in zaradi tega nič ne "sejmarijo". So tudi "govorice ugibanj". Ta in ta stranka se bo združila, neko ime je "pricurljalo" v javnost, in ime se na poti od ust do ust zasidra v človekovo zavest, čeprav si "tisto" ime od nedavnega lasti še neka druga velika stranka. Eh, pa ugibanja so žalitev zdrave "kmečke" pameti. Grde, žaljivo neokusne in bridke so tudi govorice iz najbliž-njega okolja. Dobro, premislili ste... sam mislim na neokusnost, ko človeku na pomembnem občinskem mestu, resda zelo bolnem, a živem, že iščejo naslednika. In to naslednika s konkretnim imenom. Da bo pač spet, ker je "odletel", zaposlen. Janez Poštrak Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci "zaslišujejo" ministrske kandidate Drnovšek še računa na Gasparija Seznam kandidatov za ministre v Drnovškovi vladi še ni popoln. Mandatar še vedno računa na dr. Mitjo Gasparija, z mag. Markom Voljčem pa se očitno nista mogla sporazumeti. Večina predlaganih ministrov je ta te* den pojasnjevala svoje programe pred parlamentarnimi odbori in komisijami. Ljubljana, 8. maja - Po vzoru zahodnoevropskih parlamentarnih demokracij morajo po novi ustavi tudi v Sloveniji kandidati za ministre na "izpraševanje" pred parlamentarne komisije, kjer jih poslanci sprašujejo o programih in načinih reševanja posameznih vprašanj. Ta teden je šla skozi to sito večina ministrskih kandidatov v novi Drnovškovi vladi in na splošno so zadovoljivo odgovarjali na vprašanja poslancev. Prvotni seznam je doživel nekaj sprememb. Mandatar očitno še vedno računa, da bo finančno ministrstvo sprejel dr. Mitja Gaspari. Kandidat za ministra za borce in vojaške invalide Miloš Prosenc je iz osebnih razlogov kandidaturo zavrnil, zato pa je Socialdemokratska prenova namesto njega predlagala poslanko Anko Osterman, ki je kandidatu- Prve seje že v torek Prihodnji teden bo v znamenju sej republiškega parlamenta. Za javnost najbolj zanimiva točka dnevnega reda bo volitev nove vlade, ki bo na dnevnem redu v sredo, 13. maja. Ker sta družbenopolitični zbor in zbor občin pri dnevnem redu v zaostanku, se bosta sestala že v torek, 12. maja. Na dnevnem redu imata predlog za izdajo sprememb zakona o naravni in kulturni dediščini, predlog za izdajo zakona o spremembi zakona o financiranju javne porabe, osnutek zakona o igrah na srečo, osnutek zakona o gozdovih, predlog za izdajo zakona o uporabi grba, zastave in himne Republike Slovenije, predlog zakona o intervencijah v gospodarstvo, osnutek zakona o javnih glasilih, osnutek zakona o reprezentativnosti sindikatov, predlog za izdajo zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter informacijo o problematiki beguncev iz Bosne in Hercegovine. Redne seje zborov pa bodo v sredo in četrtek, 13. in 14. maja. Predsedniki zborov predlagajo obravnavo sprememb zakona o podjetjih, predlog za spremembo zakona o družbenem kapitalu, predlog zakona o intervencijah v gospodarstvo, predlog zakona o zaposlovanju tujcev, predlog zakona o odlikovanju Častni znak svobode, predlog zakona o zaprtju rudnika Žirovski vrh ter problematike gradnje cest v Sloveniji. Zbor občin mora obravnavati še paket sporazumov z Republiko Makedonijo. ro sprejela. Drnovšek pravi, da želi dobiti za ključna ministrska mesta najboljše ljudi, pri tem pa je odvisen od razpleta pogovorov s posamezniki in strankami-Mandatar je tudi povedal, da daje posebno pozornost vladni sve-tovalski ekipi, v katero je za področje zunanje trgovine že vključil dr. Andreja Kumarja. Končna sestava vlade bo znana konec tega tedna ali najkasneje v ponedeljek. Dr. Drnovšek izdeluje sedaj vladni program, v katerem bo dal prednost sanaciji finančnega sistema, tekoči gospodarski politiki, zaustavitvi inflacije in sprejetju lastninske zakonodaje. Vlada se bo lotila dela brez taktiziranja, tudi za ceno volilnega neuspeha Drnovška in njegove ekipe, saj bo potrebno poseči tudi po nepopularnih potezah, saj je zastavljeno delo dolgoročnega in ne kratkoročnega značaja. • J. Košnjek Dr. Drnovšek o usmeritvi nove vlade Delali bomo dolgoročno Ljubljana, 7. maja - Prvič po oddaji predloga za sestavo nove vlade, je dr. Drnovšek po tednu očitno zelo napetih medstrankarskih pogajanj, ki so bila zaprta za javnost, spregovoril o sestavi predloga za novo vlado in njeni osnovni usmeritvi, ko bo prevzela oblast. Sestavljanje predloga nove slovenske vlade je, po besedah dr. Janeza Drnovška, zahtevalo izjemen napor, saj so razmerja med strankami, ki so podprle padec dosedanje Peterletove vlade zelo zapletena. Prepričan je, da pri tem nikakor ne smejo iskati začasnih rešitev, zato so v predlogu kar tri ministrska mesta ostala nezasedena. Pogovori z Mitjo Gasparijem (nekdanjim viceguvernerjem Narodne banke Jugoslavije, ki sedaj dela v Svetovni banki) o prevzemu finančnega ministrstva še tečejo, doslej objavljeni predlog kandidatov za ministre pa je v največji možni meri usklajen. Mandatar dr. Drnovšek v sodelovanju s kandidati že pripravlja program vlade in, kot je že v programskem govoru pred izvolitvijo za mandatarja zagotovil, bo osrednja pozornost namenjena reševanju gospodarskih vprašanj. Največjo prednost zasluži sanacija finančnega sistema - zlasti tako imenovane slabe bančne aktive, ki naj bi omogočala sanacijo bank in realno sanacijo podjetij. Odpraviti je potrebno tudi vzroke za ponovno rast inflacije, saj so dosedanji dosežki na tem področju varljivi, upa pa tudi, da bo sedanji kompromisni predlog zakona o lastninjenju čimprej sprejet. Gospodarsko dno naj bi dosegli v približno treh mesecih, ko naj bi bili ustvarjeni z novo vlado pogoji za ponovno gospodarsko rast. Vlada bo v tem času, ne glede na bližino volitev, delala dolgoročno, uporabila tudi nepopularne poteze, saj sedanji gospodarski položaj ne dopušča predvolilnega taktiziranja - tudi za ceno morebitnega poraza na volitvah. Dr. Drnovšek se bo osebno tudi v večji meri vključil v zunanjo politiko s posebnim poudarkom na urejanju odnosov z Evropsko skupnostjo, Mednarodnim finančnim skladom in drugimi institucijami, vedno bolj pa postaja aktualno tudi urejanje naših dolgov in nasledstva po nekdanji Jugoslaviji. V precejšnji meri so že ustvarjeni pogoji za konvertibilnost tolarja in če bo doma vodena pravilna gospodarska, zlasti monetarna politika (v Sloveniji je nujno občutno zmanjšati stroške financiranja) ter uspeli mednarodni načrtovani aranžmaji, to ni tako oddaljen cilj, kot se to morda zdi na prvi pogled. Pri sprejemanju najpomembnejših sistemskih ukrepov, ki jih sedanji slovenski (gospodarski) položaj zahteva -lastninjenje, sanacija finančnega sistema in volitve - pa dr. Janez Drnovšek pričakuje konstruktivno podporo vseh parlamentarnih strank - tudi opozicije. • Š. Ž. Je zdravstvo res preveč razsipno? Ljubljana, 4. maja - V zadnjem mesecu se je zdravstfeno ministrstvo ukvarjalo pretežno z uveljavljanjem nove zdravstvene zakonodaje, prestrukturiranjem zdravstva in utrditvijo njegovega materialnega položaja. Kot je na novinarski konferenci dejal minister dr. Božidar Voljč, bo v svojem začasnem mandatu skušal ministrstvo izpolniti z najsposobnejšimi kadri, kajti če se bomo šli na Slovenskem italijanski tip demokracije s pogostimi menjavami v vladi, bo moralo biti ministrstvo sestavljeno tako, da bo v njem najmanj pogrešljiv prav minister. V pripravi je nacionalni zdravstveni program, nova zako^ nodaja pa tudi že budi pomisleke, ki jim bodo seveda prisluhnili pri spreminjanju zdravstvenih zakonov. Osebni dohodki v zdrav- Socialistična stranka Slovenije Ob dnevu zmage na Blegoš Občinski odbori Socialistične stranke Slovenije Gorenjske regije vabijo v nedeljo, 10. maja, na tradicionalni pohod posvečen dnevu zmage na Blegoš. Pohodne skupine organizirajo tudi matična plani-ska društva, za mnoge pa je to priložnost za prijeten družinski izlet. Ob 11. uri bo pri domu na Blegošu kratka priložnostna slovesnost, pohoda pa se bo udeležil tudi predsednik SSS mag. Viktor Za-kelj. stvu bodo v maju v skladu s sklepom vlade in ne kolektivne pogodbe, ministrstvo pa čaka. kako se bo do zahteve po presoji zakonitosti opredelila nova vlada. Zdravstvo je bilo zadnje čase deležno precej kritike o potratno-sti in previsoki prispevni stopnji: avtorja Janeza Kopača bodo povabili pred skupščinski odbor za zdravstvo. Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Franc Košir je v zvezi z omenjenimi očitki strani politike dejal, naj javnost pusti zavodu še nekaj mesecev, da bo lahko vzpostavil nadzor nad porabo (in zbiranjem) sredstev za zdravstvo, svoje pa naj o tem reče tudi stroka. Sicer pa je dejal, da je prvi dosežek zdravstvene zakonodaje usklajevanje novih izhodišč za financiranje zdravstva, urejanje odnosov v sistemu, zagotavljanje ustreznega financiranja v tem letu in strokovne podlage. Partnerji v zdravstvenem sistemu so sprejeli dogovor o smotrni porabi denarja, ki ga mesečno s prispevki namenjamo zdravstvu. V kratkem pa bo objavljen tudi razpis za ponudbe programov zdravstvenih storitev. Franc Košir je tudi poudaril, da mora zdravstveni sistem postati gospodarsko poslovni sistem in ne sme bremeniti gospodarstva, zato po njegovem niso na mestu očitki, kako zdravstvo obrača in posoja zbrani denar. Ti namreč spominjajo na leto 1978, ko so zaradi »odtujevanja denarja delavcev uvedli usklajevanje interesov med uporabniki in izvajalci«. To je pripeljalo do sistema sisov, za katerega vemo,' kakšne učinke je imel. Aprila je bilo zdravstvu namenjenih 5,9 milijarde tolarjev. Porabilo ga je za funkcioniranje zdravstvenega sistema in obvez- nosti do zdravstvenih zavodov, nekaj pa ga je položilo kot depozit na banke, da bo lahko izplačalo aprilske plače. Prof. dr. Jože Lokar, predsednik zdravstvenega sveta, je tokrat novinarjem pojasnil tudi odnos do zamisli o negovalni bolnišnici v Ljubljani. Ni je neposredno zavrnil, pač pa je dejal, da ne bo podprl nobenega projekta, kjer bi šlo za kvalitativno zniževanje ravni zdravstvene oskrbe. Tudi se ne ogreva za povečevanje števila posteljnih zmogljivosti v slovenskem zdravstvu, kvečjemu za drugačno porazdelitev. • D. 1" Zlebir SDZ - Narodno demokratska stranka Slovenije Kranj Ostajamo zvesti svojim volilcem Kranj, 7. maja - Izvršilni odbor SDZ - NDS Kranj je ob sprejemu konstruktivne nezaupnice Peterletovi vladi in objavi kandidatov za novo vlado dr. Janeza Drnovška sprejel izjavo, v kateri ugotavlja, da so se nekatere članice Demosove koalicije izneverile programu. na osnovi katerega so dobile svoj mandat. Z nastopi vodstva svoje stranke v parlamentu so zelo zadovoljni, predlog za sestavo nove vlade m sedanja sestava Predsedstva Republike pa jih prepričuje o pravilnost' svojih stališč, o samoumevnosti odsotnosti SDZ - NDS iz takega vodstva države ter se z veseljem selijo v opozicijo. Prepričani so. da vol"" ci sedanjih premikov ne odobravajo, saj so volitve edini način za demokratične spremembe. Zato bodo vztrajali na referendumu za kombinirani volilni sistem in na čimprejšnjih volitvah. Volilci bodo z"3' li. po mnenju narodnih demokratov, oceniti zvestobo volilnim pT°" gramom in kdo je še vreden zaupanja. • Š. Z. Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Kosnjck, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-2l*Wy Andrej Žalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TĆR. ^|S., časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I. telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366 / Mali ogl«*1' telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7, —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun * naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov.-(mnenje RMI 23/27-92). ___■ Z GORENJSKIH PARLAMENTOV S seje (dveh) zborov škofjeloške skupščine Prvič v dveh letih nesklepčni ^bor krajevnih skupnosti se bo ponovno sestal prihodnji ponedeljek. k°fja Loka, 7. maja - V ponedeljek, 4. maja, naj bi se sestali odborniki .7" treh zborov škofjeloške občinske skupščine na 22. skupni seji. Naj ! Se> kajti čeprav je od napovedanega začetka minilo že dvakrat po *ademskih četrt, so zboru krajevnih skupnosti do minimalne sklepčno-J Manjkali kar štirje izvoljeni (od 23 odbornikov jih je prišlo le osem). 79 Glin iik Kiln HaiaI i tllH i AilKnrniL ni- v w horu rA riifoniiii'i A 01 'i ~ 'no za silo je bilo dovolj tudi odbornikov v zboru združenega dela. *ko slabega odziva v dveh letih nove vladavine še ni bilo, prvič skupšči-* ni bila sklepčna. Odborniki iz družbenopolitičnega zbora in zbora zenega dela so se odločili, da bodo sejo imeli, medtem ko bo imel . p,— «»- ......... ■« 0r krajevnih skupnosti popravni izpit v ponedeljek. Zapisnik je šel tokrat začuda plrn9 brez zahtev po popravkih. r*'ni se je ob tej točki oglasil Jo-Thaler, ki je v imenu članov l0venske demokratske stranke Protestiral na izjavo Boruta Baj- Lia na prejšnji seji, češ-da prora- uiski denar ni namenjen za fi- anciranje posameznikov. SDS Je tedaj želela vsaj nekaj denarja a delo iz občinske vreče. , Odborniki so nato z nekaj pi-Krimi iz vrst LDS na račun slabe-£a Planiranja proračunske pora- e navkljub šele decembra sprejemu rebalansu proračuna spremi' odlok o zaključnem računu finskega proračuna za leto 1991. Pri obravnavi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc pa je bilo največ debate o načrtovani širitvi ceste od Škofje Loke do Zabnice in gradnji pločnikov ob njej. Jože Eržen (zbor združenega dela) je zboru krajanov pri Sv. Duhu, ki je širitev podprl decembra lani, očital nelegitimnost. Dejal je, da mnenj stanovalcev ob cesti nihče ne upošteva, zahteval boljši način obnove ceste, saj bi po njegovem širša cesta omogočala prevelike hitrosti in s tem postala za vaščane še bolj nevarna. Alma Vičar iz Zavoda za družbeni raz- voj je na to dejala, da je bilo usklajevanje interesov dolgotrajno in uspešno. Razložila je razliko med projektantsko računsko hitrostjo na cesti (80 kilometrov na uro) in omejitvijo hitrosti, ki je lahko predpisano nižja. Cesta med Škofjo Loko in Žabnico je zelo obremenjena, na dan se po njej pelje več kot 70.000 vozil, priključki nanjo niso urejeni, ni pločnikov, kolesarske steze. Po načrtih bi bila sama cesta širša le za približno 60 centimetrov do enega metra, pločnik in kolesarska steza pa bi na vsaki strani vzela še okrog dva metra. Predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšarje povedal, daje republiška uprava za ceste temu odseku pripravljena dati prednost, brž ko bi v občini imeli vse potrebne dokumente. »Prav na ljudi smo mislili, ki ob cesti žive, na njihovo varnost. Strah pred hitrostjo je upravičen, tu mora nastopiti policija, ne pa, da bomo hitrost omejevali s pešci na cesti,« je dejal. medtem ko je Andrej Novak (LDS) opozoril na neusklajenost odloka s prostorskimi plani. Odborniki so odlok sprejeli. Sprejeli so tudi osnutek odloka o tržnem redu, nato pa dokončno iz občinskega statuta črtali določilo o občinskem prazniku 9. januarju. V zvezi z letošnjim programom dela zborov občinske skupščine je Pavel Florjančič (zbor združenega dela) terjal uvrstitev poročila o reševanju cestne problematike v Selški in Poljanski dolini na dnevni red junijske skupščine. Pred koncem seje, ko je bila dana beseda za pobude in predloge odbornikov, je Bojan Malovrh predlagal, naj bi na občini čim hitreje speljali postopke, da bi v novem poslovno stanovanjskem delu Frankovega naselja na mestu barakarskih garaž lahko začeli graditi garažno hišo. V krajevni skupnosti Trata so investitorja našli, imajo tudi soglasja lastnikov za odstranitev barakarskih garaž. • H. Jelovčan Radovljici predlagajo spremembo poslovnega časa Čuk "poje" preglasno in predolgo v noč •todo gostinski lokali v Prešernovi ulici v Radovljici lahko vse dni v tednu odprti le do desetih zvečer? Radovljica, 5. maja - Izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, * bi na torkovem zasedanju po hitrem postopku spremenili in dopolnili '°k o poslovnem času v občini. Ker je zadnje čase vse pritožb in pri-PjPb stanovalcev iz Prešernove ulice v Radovljici, kjer so trije gostinski 0**li, med drugim tudi Čuki, predlaga, da bi tem lokalom dovolili po- kanje največ do desetih zvečer. Odlok o poslovnem času, ki so jr v občini sprejeli pred tremi le-•j ln dopolnili lani, določa, da "JaJo hotelske restavracije lahko jdPrto od 6. do 24. ure, ob petkih 11 sobotah pa celo do ene ure po-restavracije od 6. do 23. *y penzioni, gostilne, okrepče-a'nice in slaščičarne od 7. do 24. ob petkih in sobotah do dovljici, da lahko vse dni v tednu poslujejo le med 7. in 22. uro; predlaga pa tudi možnost, da tržni inšpektor, policist ali komunalni redar na kraju izterja denarno kazen. enih, kavarne od 8. do 24. ure, nočni bari in ostali nočni lokali pa od 18. do 4. ure zjutraj. Radovljiški izvršni svet zdaj predlaga, da bi odlok o poslovnem času na torkovem zasedanju občinske skupščine po hitrem postopku spremenili in dopolnili in z odlokom zavezali tri okrepčevalnice v Prešernovi ulici v Ra- Izvršni svet se je odločil, da predlaga spremembo poslovnega časa le za tri gostinske lokale v občini, predvsem zato, ker se sta-novalci Prešernove ulice v Radovljici vse bolj pritožujejo zaradi hrupa, kaljenja nočnega miru, uničevanja zasebne in javne lastnine in smradu, in ker je delegat krajevne skupnosti Radovljica v imenu stanovalcev že na treh zasedanjih občinske skupščine opozoril na problematiko in zahteval, da občina ukrepa. Največ pritožb je čez gostinski lokal Čuk, ki seje "ugnezdil" v prostorih, ki so bili sicer predvideni za trgovino in manjšo steklarsko delavnico; lastnik oz. najemnik pa je - ne da bi pridobil ustrezna dovoljenja za spremembo namembnosti prostorov - v njih uredil gostinski lokal, za katerega mu je občinski upravni organ decembra lani izdal za eno leto začasno obrtno dovoljenje.• C. Zaplo-tnik Železarno zapustilo 943 delavcev *senice, 7. maja - Tudi s pomočjo republike je železarni uspelo, da * Presežnim delavcem izplačala odpravnino ali dokupila leta. Še l*dno likvidnostne težave. V drugi fazi ugotavljanja presežnih de-,>cev bodo odpustili še 65 delavcev. • Lani junija je delavski svet jeseniške Železarne ugotovil, da f v Železarni 518 trajno presežnih delavcev. Število zaposlenih v /žlezami se je lani zmanjšalo kar za 943 delavcev, čeprav so ob e_rn 169 vojaškim povratnikom, štipendistom in redkim strokov- Jakom na novo sklenili delovna razmerja. V največjem jeseniškem kolektivu so 340 delavcem dokupili avarovalno dobo do upokojitve, 120 delavcev je bilo redno in 73 avcev invalidsko upokojenih, 194 delavcem pa je delovno razmerje prenehalo sporazumno. . Ob izdatni podpori ministrstva za delo je 117 delavcev podvalo izjavo, da si bodo ob ustrezni odpravnini sami našli drugo ,aPoslitev, prav tako pa je železarno zapustilo pred iztekom 'Mesečnega odpovednega roka tudi 48 trajnih presežkov. Tako je lani samo 106 delavcem prenehalo delovno razmerje kot trajnim presežkom in so ostali na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. Na Zavodu seje prijavilo še nadaljnjih 130 delavcev, 45 delavcem odpovedni rok še teče, za 50 delavcev pa so začasno v železarni še našli delo. Število delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, je tako bistveno nižje, kot so zapisali v programu. Finančna sredstva za program reševanja presežnih delavcev so samo lani znašala približno 260 milijonov tolarjev. Več kot polovico sredstev je prispevala republika. Danes je v Železarni zaposlenih še 3970 delavcev, v drugi fazi bodo odpustili še 65 delavcev. Vendar pa je Železarna še vedno v hudih težavah, saj posluje z veliko izgubo in Je nelikvidna. Strokovnjaki odhajajo, drobno gospodarstvo ob Železarni pa še ni zaživelo. Vendar pa se izobrazbena struktura izboljšuje, saj Železarna zaposluje mlade pripravnike in jim skupaj z Zavodom za zaposlovanje omogoča opravljanje pripravništva. • D. Sedej STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE i: lshio poslanca Toneta Kramariča iz Tržiča h °«ioč in razumevanje stavkajočim H Tržič, aprila - Vsi se še gotovo spominjamo 18. marca, ko so Jonski delavci, združeni v različne sindikate, organizirali dveurno P°Zorilno stavko. Glede na to, da sem v dneh po stavki dobival pi-i, u Prizadetih delavcev s celotne Gorenjske (1500 podpisov), želim nosti pojasniti svoje stališče in dosedanje angažiranje. Moj prispe- r^.v razpravi je bil usmerjen k odpravi veljavnega zakona, ki limiti-p|,v'šino osebnih dohodkov. Po mojem mnenju je nedopustno, da se delavcev administrativno urejajo in to izven delovnega procesa. 3|a^e so rezultat vloženega dela in znanja delavcev v sami ustanovi d Podjetju, zato ne morejo bili enake in predpisane. Razumljivo je. y»j? treba osebne prejemke deliti na osnovo in dodatek. Zato omeje-drjie Plač delavcev ni dopustno. Višino naj določi delodajalec in ne cj. ava. Tu se pojavi kot korektiv sindikat, ki delavcem zagotavlja sokol 0 varnost. Da ne bi prišlo do prevelikih razponov, je potrebna ^ektivna pogodba. V podjetjih se mora upoštevati poslovna politi-Hj' k' je ciljno usmerjena in v vsaki proizvodni enoti drugačna. Tu ni ij.^iih univerzalnih navodil. Nosilci razvoja v ustanovah in podjet- (jjjjko največ pripomorejo k ustvarjenemu dohodku. Skupščinski od- i član sem. je da je pravilna samo lista rešitev, ki vodi sindi- t^orajo biti nosilni poklici, ki edini poznajo proizvodni proces in Socialdemokratska stranka Jesenice Graja najvišjega strankinega vodstva Jesenice, 29. aprila - Kot poroča Bogomir Ličof je jeseniško predsedstvo obravnavalo dejavnost strankinega državnega vodstva in ugotovilo, da je bilo storjenih več napak. Napaka je sprejetje bivših komunistov in senčnega vladarja v predsedstvo stranke, usmeritev v levo in podpiranje novih mandatarjev. Jeseniški in tudi gorenjski socialdemokrati ne soglašajo s podporo nezaupnici vladi, ker to ni rešitev, ampak so rešitev le nove volitve. Edini sprejemljivi izgovor za tako ravnanje je želja po dosegi soglasja o nekaterih najpomembnejših zakonih (volilna zakonodaja, zakon o lastninjenju, kjer Jeseničani vztrajajo pri brezplačni razdelitvi dela delnic, zakon o kapitalskih družbah, sanacija bančnega sistema in odprava monopolov, najnujnejši socialni ukrepi, zakon o soodločanju in zakon o sindikatih). Če ima povezava z levimi strankami za cilj uspešno vodenje države v času krize in vojaških spopadov za južno mejo ter sprejem najnujnejših zakonov, potem so na Jesenicah pripravljeni tolerirati take odločitve, če pa lega letos ne bomo dosegli, potem bo njihovo stališče določnejše. • J. K. Slovenski krščanski demokrati ?a delo. zaposlovanje in socialno politiko, katerega član sem. je Minister Jeraj ni naš član kat ,rt'no na staliSCU. da je prav S('e- vlado in zbornico k pogajanju o spremembah kolektivnih po-(2*; ki jih bodo dol/ni podpisati tudi izvajalci. Menim, da morajo 11 tindikati ščitili delavce in ne vlado. Poslanec Kramarič na koncu J^a zagotavlja, da se bo še naprej zavzemal za pravice delavcev. • Ljubljana, 6. maja - Slovenski krščanski demokrati v i/jav i za javnost poudarjajo, da slovenski krščanski demokrati ne sodelujejo v novi vladi. Nihče od predlaganih kandidatov ni kandidiral s soglasjem vodstva stranke, prav tako pa nihče od predlaganih članov " novškove vlade ni član te stranke. Tudi Janez Jeraj ni. • J. K. GORENJSKI KOMENTAR 77 HELENA JELOVČAN V pričakovanju nezaupnice Ponedeljkova skupna seja vseh treh zborov škofjeloškega parlamenta je bila za kroniste tovrstnih srečanj dokajšnje presenečenje. Parlament prvič v dveh letih vladavine večstrankarske demokracije ni bil sklepčen. Zbor krajevnih skupnosti je zatajil, zboru združenega dela je uspelo le za las, trdnejšo večino je dosegel le družbenopolitični zbor. Čakanje na zamudnike ni pomagalo, peščica "krajevnikov" se je poslovila, v čudno prazni dvorani sta nadaljevala le dva zbora. Seveda pred tem ni manjkalo umnih ugibanj, zakaj nenadoma nesklepčnost. Res zgolj neroden datum, kot je menil nekdo? Neroden zakaj? Zaradi obletnice Titove smrti? Težko, da bi manjkajoči odborniki iz spoštovanja do njegovega spomina ob-ždeli doma. Zaradi dela na kmetih, ali pa morda zaradi kakšne telefonske ali cestarske akcije? Ali pa je bila posredi le poprvo-majska lenobnost? Marsikdo se gotovo sprašuje, kako se bo po padcu Lojzeta Peterleta in zamenjavi opozicijsko-pozicijskih vlog v republiški vladi sprememba odrazila v občinah. Da se bo, je gotovo. Ne le zato, ker bi opoziciji nenadoma zrasle peruti, ker bi kar tako, neargumentirano, po zgledu iz republike hotela "metati" občinske vlade. Res pa je, da bo v spremenjenih razmerah to lažje storila. V Škofji Loki se že lep čas bolj na tiho kot na glas sklepajo nove koalicije. Že nekaj časa je v parlamentarnih razpravah čutiti tudi skrivno napoved možne nezaupnice občinski vladi, na marčevski je o tem mimogrede celo že padla beseda. Morda so jo nekateri pričakovali že v ponedeljek. Morda so zato "špricali" sejo in ne zaradi nekakšnega "nerodnega " datuma ? Tovrstnega presenečenja seveda ni bilo. Že zato ne, ker je bilo za začetek formalnega postopka premalo časa. Morda ga bo do naslednje seje dovolj. Ali pa je nezaupnica le umišljena stvar? Drugo presenečenje ponedeljkovega škofjeloškega parlamenta je bil program dela zborov v tem letu. Prišel je s skoraj polletno zamudo in z zbirko zadev s področja posameznih sekretariatov, ki jih skupščina mora obravnavati. Formalizem?Očitno. Odborniki, razen enega, namreč niso hoteli ali znali izkoristiti priložnosti, da bi program vsebinsko obogatili tudi s svojimi pobudami, naročili izvršni oblasti in birokraciji. Torej parlament tudi v demokraciji (še) ni znal uveljaviti svoje vodilne oblastvene vloge. Ponujeni program je bil tudi lepa priložnost, da bi odborniki rekli vsaj besedo, dve na pismo loškega župana, ki jim ga je poslal v razmislek že pred več kot pol leta. V njem je delo parlamenta poistovetil s "potjo brez cilja", ugotovil, da: če ni cilja, je vsaka pot prava. Nihče mu ni oporekal tedaj, nihče se pisma ni spomnil danes. Je torej večini res prav tako. kot je? Če je tako, potem gre v občini, podobno kot v republiki, tudi za parlamentarno krizo, potem je nepošteno govoriti samo o slabi vladi, potem so volitve tudi na lokalni ravni nujne prej kot čez dve leti. Delavci bodo dobili plače V Plamenu so nehali stavkati Kropa, 7. maja - V Plamenu Kropa so začeli stavkati 22. aprila in vztrajali vse do minule srede. Negotov socialni položaj zaposlenih. Delavci podjetja Plamen so v sredo, 6. maja, nehali stavkati. Na sestanku so se namreč dogovorili, da dobijo osebni dohodek za marec, obenem pa se mora začeti uresničevati sanacijski program v podjetju. Delavci podjetja Plamen iz Krope so člani Zveze svobodnih sindikatov in so morali zato, da bi opozorili na nevzdržni položaj, stavkati. Sindikat v tem kolektivu je v minulem obdobju večkrat opozarjal vodstvo podjetja in organ upravljanja o grobem kršenju določil podpisane kolektivne pogodbe. Zadnje redno izplačilo osebnih dohodkov so delavci prejeli za mesec februar, za marec pa samo akontacijo v višini 3.000 tolarjev. Ker pogovori in pogajanja z vodstvom podjetja in upravnim odborom niso bila uspešna, so se delavci na osnovi izrednega referenduma in v skladu z zakonom o stavki in stavkovnimi pravili odločili, da si s stavko izborijo upravičene zahteve. Stavka v podjetju je trajala s kratkim presledkom - praznik in dopusti - od 22. aprila. • D. Sedej Dr- Slovenska ljudska stranka Ustanovljeno bo Delavsko združenje Ljubljana, 6. maja - Slovenska ljudska stranka je na Smuku pri Semiču organizirala okroglo mizo o delavskem soupravljanju in ustanovila iniciativni odbor Delavskega združenja. Združenje bo prek stranke organizirano uveljavljalo svoj neposredni interes za uresničitev ekonomske in duhovne blaginje delojemalcev. Koordinator odbora je Metka Lukač, člani pa Janez Podobnik, Franci Feltrin in Marija Bukovec. • J. K. Socialistična stranka Jesenice Jeseniško delavstvo in nezaposlenost Jesenice, 6. maja - Območna organizacija Socialistične stranke Slovenije na Jesenicah prireja v torek, 12. maja, ob 19. uri v sejni dvorani občine srečanje na temo Kako obvarovati jeseniško delavstvo pred vse hujšo nezaposlenostjo. V pogovoru bosta sodelovala predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Zakelj in ministrica za delo Jožica Puhar. Ta problematika je za jeseniško občino zelo aktualna, zato so na pogovor vabljeni tudi predstavniki jeseniške občinske vlade in podjetij. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Lažna podtikanja bivšega Demosa Ljubljana, 3. maja - Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije je ugotovilo, da pogajanja o novi slovenski vladi ne tečejo gladko in pričakovanja stranke še niso v celoti uresničena. Od mandatarja pričakujejo, da bo še pred glasovanjem v skupščini jasno opredelil svoja stališča do privatizacije, sanacije bank. reforme vlade in volilnega sistema. Predsedstvo je tudi ocenilo poskuse nekaterih strank bivšega Demosa, da bi očrnile Socialdemokratsko stranko. Podtikanja in ideološke diskvalifikacije zavrača, prav tako pa neresnice 0 nekaterih članih vodstva stranke, kar je del umazanih predvolilnih zvijač. Stranka v teh igrah ne namerava sodelovali, v primernem času pa bo odgovorila in prikazala tudi vlogo posameznih političnih osebnosti pri slabitvi Demosa. Obravnavali so tudi volilno strategijo stranke. • J. K. Proračunska pomoč Ob opredeljevanju zneska v občinskem proračunu za delitev denarja za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe v krajevnih skupnostih kranjski izvršni svet, kot kaže, ni računal, da se bo na natečaj prijavilo kar dve tretjini vseh krajevnih skupnosti (30) v občini. Sicer na podlagi dokaj zahtevnih (ne ravno lahko dosegljivih meril) ne bi opredelil najvišji možni znesek, ki ga lahko dobi posamezna krajevna skupnost za uresničitev prijavljenega programa, 800 tisoč tolarjev. Zgodilo pa se je tisto, kar se je po krajevnih skupnostih na Gorenjskem že do zdaj pogosto dogajalo. Vsak prispevek, ki ga krajani dobijo iz občine, so pripravljeni nekajkrat obogatiti. In prav zaradi te ugotovirtve velja pred razdeljevanjem denarja na podlagi meril morda še enkrat modro razmisliti. Gre namreč za to, da je bila odločitev vodstev in krajanov v krajevnih skupnostih za sodelovanje pri natečaju povezana s precejšnjimi pripravami in nenazadnje tudi z odgovornostjo vodstev v krajevnih skupnostih, ko so krajane "prepričevali", da se odločijo in podprejo željeni program s soudeležbo v denarju in delu. Marsikje pa bi razdeljevanje po prvotni opredelitvi najvišjega zneska pomenilo izpad precejšnjega števila KS zaradi nekaj premalo doseženih točk, s tem pa tudi razočaranje, jezo in nenazadnje posmehovanje ali nezadovoljstvo krajanov na "nesposobno vodstvo", ker recimo ni znalo prav predstaviti in "prepričati" odgovornih v občini, da bi dobili vsaj nekaj denarja. In prav zato velja morda še enkrat premisliti (in morda prisluhniti pobudam), da bi z nekaj manjšim najvišjim zneskom pomoči "rešili" načrtovano akcijo letos v še kakšni krajevni skupnosti. # A. Žalar Krajevni praznik - Mošnje - Za letošnji krajevni praznik v spomin na vrnitev krajanov po drugi svetovni vojni iz koncentracijskih taborišč bodo v nedeljo ob 16. uri v krajevni skupnosti Mošnje v radovljiški občini najprej odprli razstavo vezenin in različnih velikonočnih prtičkov. Na ta način bodo skušali s sodelovanjem krajanov ohraniti in hkrati oživiti kulturno dediščino velikonočnega običaja. Razstava bo v župnišču v Mošnjah in bo odprta do 17. maja vsak dan med 17. in 19. uro. Po nedeljski otvoritvi razstave bo v kulturnem domu v Mošnjah tudi tradicionalno srečanje nad 70 let starih krajanov. • (až) Od Vasce do letališča - Cerklje - V soboto dopoldne bo v krajevni skupnosti Cerklje delovna akcija, na kateri bodo nasipali in urejali makadamsko cesto od Vasce do priključka na brniško cesto pri letališču. Vodstvo krajevne skupnosti vabi krajane, da se udeležijo akcije in prinesejo tudi orodje (lopate, gra-blje,...). Če bo lepo vreme, se bo akcija začela ob 8. uri. # (až) Oddaja prostorov v vojašnici - Škofja Loka - V torek se bo na redni seji sestal svet krajevne skupnosti Kamnitnik v Škofji Loki. Obravnavali bodo rekonstrukcijo Kidričeve ceste, seznanili pa se bodo tudi z osnutkom predlogov za oddajo prostorov v najem v vojašnici na Partizanski cesti. # (až) Občni zbor TD - Kokrica - Člani Turističnega društva na Ko-krici pri Kranju, ki so pred nedavnim proslavili 20-letnico obstoja in uspešnega delovanja društva, se bodo drevi (danes, 8. maja) ob 20. uri v kulturnem domu na Kokrici sestali na rednem občnem zboru. Pregledali bodo delo v minulem mandatnem obdobju, se pogovorili o letošnjem programu in izvolili novo vodstvo društva. Po občnem zboru bo Jože Antolin govoril o vzgoji in negi balkonskih in okenskih cvetlic. • (až) Prisrčna praznovanja - Kranj, Radovljica - Državni praznik 27. april so proslavili tudi v Društvu upokojencev v Kranju, kjer so se začele tudi že prireditve na Vrtu pod Trto. Ta mesec bo na Vrtu že več prireditev, prva pa bo Šaljiva pošta. Tri dni pa so med prvomajskimi prazniki imeli v društvu tudi glasbo in vsakega obiskovalca gostišča je že na vhodu pozdravil rdeč nagelj. Na sam večer državnega praznika pa je bila proslava tudi v dvorani knjižnice A. T. Linharta v Radovljici, na kateri se je zbralo veliko več ljudi, kot sta prireditelja (Socialistična stranka in ZZB NOV občine Radovljica) pričakovala. V slavnostnem nagovoru je predsednik Socialistične stranke v občini inž. Jože Kapus med drugim poudaril, da smo danes priča različnim političnim manipulacijam za strankarski prestiž v ocenjevanju NOB in njenem prispevku k zmagovalni antifašistični koaliciji v drugi svetovni vojni. Priča smo polemikam, tudi takšnim, ki jih pišejo "zgodovinarji", ki postavljajo mednarodno priznani boj partizanske vojske pod vprašaj... Veliko bi izgubili, če bi častna dejanja in ogromne žrtve v NOB pozabili, je poudaril govornik in končal z željo, da bi drugo leto praznovali še bolj množično in še bolj svečano. Tokrat so nastopili pevci DPD Svoboda iz Podnarta. citrarki Katja in Tatjana Ko-kalj z Ovsiš in recitatorka Petra Zerovnik iz Radovljice. Slovesnost so vsi v dvorani sklenili z venčkom ljudskih in partizanskih pesmi. • (ip-jr) Salon pohištva v Tržiču - V prostorih prodajnega centra BPT v Tržiču, pri spodnjem vhodu v BPT (ob TVD Partizan Tržič) na Predilniški 16, je firma Tine Commerce iz Tržiča 22. aprila odprla Salon pohištva vseh priznanih proizvajalcev. Novi salon nudi kar precejšen izbor spalnic, dnevnih sob, predsob, bele tehnike, kopalniškega pohištva ter opreme za pisarne, šole, vrtce in gostinske lokale. Ob popustih za plačilo za gotovino in ob prodaji na obročno plačilo pa je dostava kupljenega pohištva na dom do 50 kilometrov brezplačna. Pa tudi cene so konkurenčne, (až) Krajevna skupnost Visoko Letošnji program ni seznam želja Visoko, 7. maja - Letošnji program krajevne skupnosti Visoko v kranjski občini, ki so ga sprejeli pred dobrim mesecem, bi morda lahko prvi hip glede na obsežnost ocenili kot seznam želja, vendar, kot pravi predsednik sveta KS Rajko Bakovnik, opredelitve niso pretirane. Pomenijo pravzaprav le že opredeljeno uresničevanje dinamike pred časom sprejetega srednjeročnega plana. Res pa je tudi, da bo uresničitev letošnjega programa po denarni plati najbrž precej težja kot doslej. Ena od pomembnejših nalog, ki so si jo letos zastavili v krajevni skupnosti, je prav gotovo nadaljevanje obnove Doma krajanov na Visokem. Letos načrtujejo nadaljevanje obnove strehe, dokončno ureditev sanitarij, adaptacijo kletnih prostorov pod nekdanjo trgovino za dejavnost sveta, organov in društev v krajevni skupnosti. S sodelovanjem organizacij in društev ter prispevki krajanov so za ta del programa kandidirali na občinskem natečaju za delitev sredstev za investicijsko vzdrževanje. Čeprav sredstva še niso razdeljena med krajevne skupnosti v občini, imajo realne izglede, da bodo na natečaju uspeli, saj so po merilih zbrali 355 točk in se na ta način uvrstili na sedmo mesto. "Sicer pa smo v programu odločno izpostavili tudi obnovo asfaltne prevleke na cesti Britof - Hote-maže in se s sosednjimi krajevnimi skupnostmi dogovorili za ureditev in asfaltiranje ceste Visoko - Šenčur. Kar zadeva prvo, velja, da je cesta Kranj - Jezersko samo v naši krajevni skupnosti terjala v zadnjem desetletju izredno visok da- vek, saj je na njej izgubilo življenje 18 ljudi. Cesta Visoko - Šenčur pa je tudi med tistimi v občini, ki se že vrsto let pojavlja med željami in zahtevami za ureditev," pojasnjuje predsednik Rajko Bakovnik. V programu komunalnih objektov in naprav, razen tega, načrtujejo tudi obnovo in asfaltiranje krajevnih cest in ulic v Športni park na Visokem, do večnamenskega objekta na Miljah in cesto Luže - Olševek. Radi bi se lotili regulacije potoka na Lužah, obnove javne razsvetljave, sanacije divjih odlagališč, načrtujejo pa tudi usposobitev snežnega pluga in sklenitev pogodbe o pluženju krajevnih cest ter ulic. "Gasilci na Visokem in na Lužah bi radi uredili svoje prostore oziroma na Lužah skupni prostor nad zbiralnico mleka, na Visokem pa obnovo doma in izgradnjo stolpa. Pri Domu krajanov na Visokem naj bi najmlajši dobili otroško igrišče, na Miljah pa načrtujejo ureditev okolice pri večnamenskem objektu. Pomembno mesto na področju družbenih dejavnosti pa ima tudi nadaljevanje urejanj' Športno rekreacijskega in turističnega centra na Visokem, kjer načrtujemo ureditev prostora za piknike in izgradnjo otroškega igrišča, sprejem ureditvenega načrta za celotno območje parka in nenazadnje tudi ureditev vse druge potrebne dokumentacije." Po dobrem mesecu, ko so sprejeli takšen program, so izgledi za uresničitev dokaj obetavni. Skrbi jih pravzaprav še najbolj nadaljevanje oziroma za letos načrtovano obnavljanje Doma krajanov krajanov na Visokem. • A. Za-lar Pomor žab v Preddvoru Ribiči so ogorčeni Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Kranj je po naročilu iz Živil Kranj odstranilo na približno 200 metrih obrežja jezera Črnava mulj in s tem uničilo okrog 10.000 žab in ves žabji mrest. Kranj, maja - Škoda, ki je bila povzročena s tem neodgovornim posegom, je zelo velika; da ne govorim o ekološki škodi, saj na prizadetem območju ne bo žab nekaj let. V kratkem bomo v Ribiški družini dobili uradno oceno o povzročeni škodi, sicer pa je takrat ena žaba veljala po potrjenem in veljavnem ceniku 700 tolarjev," je povedal pred dnevi gospodar Ribiške družine Kranj Matevž Hudover-nik. Ulov žab, ko odlagajo mrest, ni dovoljen. Pa tudi sicer je na dovolilnico dovoljen ulov največ 30 žab. Za vsak nedovoljen ulov žab (brez dovolilnice) mora lovitelj žab plačati torej kar precej visoko kazen. V Ribiški družini Kranj imajo kar nekaj primerov, ko so lovi-telji žab prekršili podobno stroga pravila, kot že ves čas veljajo tudi za ribe. Strogo obravnavanje vsakega posameznega kršitelja zaradi nedovoljenega ulova nekaj žab pa postane naravnost smešno ob primerjavi z nedovoljenim in ekološko grobim posegom, ki je bil opravljen na obali Črna-ve po naročilu iz Živil Kranj. Iz uradnega zaznamka Ribiške družine Kranj je razvidno, da je bil Franc Cegnar že 11. marca seznanjen od predstavnikov RD Kranj, da čiščenje obrežja ni mogoče, ker žabe odlagajo mrest. Vendar pa so potem 21. marca, ko so v jezeru Crnava odvzemali ikre lipa-nom, člani RD Kranj ugotovili, da je pred kratkim nekdo odstranil mulj na desnem obrežju v dolžini 145 metrov, na levem pa v dolžini okrog 50 metrov. Z buldožersko odstranitvijo je bilo tako po oceni uničenih okrog 10.000 žab in ves žabji mrest. Ribiška družina je takoj obvestila preddvorsko policijsko postajo in odgovornega inšpektorja, predstavnik VGP pa je med ogledom na terenu pojasnil, da je njihovo podjetje odstranilo mulj po naročilu Franca Cegnarja iz Živila Kranj 17. marca. V kratkem bo znana uradna ocena o škodi. Takrat pa bo Ribiška družina Kranj vložila tudi odškodninski zahtevek proti povzročitelju. • A. Žalar Kaže, da so v Živilih razmišljali le o nočnem miru turistov v obeh hotelih v Preddvoru. O urejeni obali najbrž že manj, saj je zdaj že posušeno blato, na katerem so imele prve dni po posegu "pravo pojedino" ptice, še vedno na nekaterih mestih ob obali in jo bolj kazi kot lepša. Ob vsej škodi in neodgovornosti, kot pravijo ribiči, pa bo v kratkem znano, koliko bo veljal nekajletni "turistični mir" hotelskih gostov v Preddvoru. Najbrž bo razplet: le za veliko denarja, malo (žabje) glasbe. Florjanova maša - Besnica - Gasilci v Besnici bodo v nedeljo ob 10. uri v Besnici priredili Florjanovo mašo. Na srečanje so povabili vse člane, članice, mladince, pionirje iz gasilskih društev na desnem bregu Save v kranjski občini (od Podblice do Zab-nice in Mavčič). Zbrali se bodo ob 9.30 pri gasilskem domu v Spodnji Besnici, od koder bo skupni prevoz do mrliške vežice v Zgornji Besnici. Od vežic pa bodo v sprevodu krenili v cerkev. V nedeljo ob 7. uri pa bo v KS Besnica tudi start tradicionalnega vsakoletnega pohoda krajanov na Špičasti hrib. • (až) Obisk iz Francije - Gorje - Godba Gorje pri Bledu že deset let sodeluje z organizacijskim komitejem Eurofanfar v Villefrec-heju v bližini Toulousa v Franciji. Na njihovih prireditvah sodelujejo glasbene skupine iz okrog 15 evropskih držav. Ker pa letos gorjanski godbeniki praznujejo 85-letnico obstoja in delovanja (od 12. do 15. junija), so v goste povabili prireditelje iz Francije. Sprejeli so jih včeraj (četrtek) popoldne, do nedelje pa so jim pripravili zanimiv program. Predstavili jim bodo Bled in Gorenjsko. Po današnjem (petek) dopoldanskem sprejemu pri predsedniku radovljiške občinske skupščine pa bo popoldne veselo srečanje na Homu nad Zasipom. • (až) Denar za krajevne skupnosti Kranj - Kar 30 krajevnih skupnosti v kranjski občini se je prijavilo na natečaj za razdelitev 10,3 milijona tolarjev iz občinskega proračuna za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe v KS za letos. Na podlagi meril (vrsta investicije, udeležba KS, prispevek na gospodinjstvo) je daleč na prvem mestu KS Grad pri Cerkljah s 1049 točkami, saj so na primer krajani 13 gospodinjstev na Ambrožu za obnovo cerkve zbrali kar 155 tisoč tolarjev in samo s tem zbrali 775 točk. Na drugem mestu je s skupaj 415 točkami KS Velesovo. Občinska komisija za KS je že obiskala prvih 20 krajevnih skupnosti. Zaradi omejenih sredstev v proračunu kar precej krajevnih skupnosti v natečaju ne bo uspelo, če ne bo prevladala zadnje dni vse bolj pogosta pobuda iz KS v občini, da se najvišji znesek, 800 tisoč tolarjev, ki ga je sprejel občinski izvršni svet, zmanjša na 600 tisoč. Na ta način bi se med dobitnike občinskih sredstev lahko vključilo še nekaj KS. O razdelitvi sredstev bo izvršni svet na predlog komisije za KS odločal na seji 13. maja. • A. Ž. Bo Kanal A oživel? Škofja Loka - Potem ko je po 48 urah sprejemanja na televizorjih "mrknil" Kanal A s pretvornika Lubnik, se ogorčeni krajani na območju sedmih KS mesta oziroma občine Škofja Loka niso pomirili. Vprašanja, klici... se vsak dan vrstijo na strokovno službo krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka. Tajnik in strokovni delavec KS Janko Brodar nam je ta teden povedal, da pripravljajo že za prihodnji teden sestanek z vodstvi KS na območju občine Škofja Loka, vodstvom RTV OE Oddajniki in zveze, predstavniki podjetja Link in odgovornimi iz Kanala A. Zelja in cilj sta, da bi z Lubnika čimprej spet lahko sprejemali Kanal A. Vključitev Kanala A s pretvornika Lubnik je financiralo sedem krajevnih skupnosti na območju mesta in sosednjih KS v Škofji Loki. Na zahtevo RTV OE Oddajniki in zveze pa ga je po dveh dneh "obratovanja" podjetje Link moralo izklopiti. • A. Ž. Dražje komunalne storitve Tržič, 6. maja - Tržiški izvršni svet je že konec marca letos dovoli' povečanje cen komunalnih storitev s I. aprilom. Takrat se je vo-darina podražila za 19,57 odstotka, kanalščina za 38,67 odstotka in odvoz smeti za 26 odstotkov. Na včerajšnji seji je odobril nove cene teh storitev od 1. maja dalje, ko bodo gospodinjstva plačevala 16,84 tolarja za kubični meter porabljene vode, 2,77 tolarja od iste količine vode za kanalščino in 5,98 tolarja na kvadratni meter za smeti. Podražil je tudi najemnine za stanovanja za 21,08 odstotka glede na aprilske cene.© S. S. Umrl predzadnji Maistrov borec - Spodnja Lipnica - Potem ko je pred nedavnim na Bledu umrl Martin Pere (eden od treh Maistrovih borcev za severno mejo), so 27. aprila pokopali še predzadnjega borca - 93-letnega Valentina Zupana iz Spodnje Lipnice. Poslednji iz vrste Maistrovih borcev v radovljiški občini je zdaj Miloš Kelih iz Lesc. Želimo mu krepkega zdravja in še vrsto zadovoljnih let. • (jr) mm. *. . -i IM Bonboniera Zrno - V Likozarjevi ulici 13 (Primskovo) v Kranju je bila sredi aprila odprta sicer majhna, vendar izredno bogato zalo* žena in tako na oko kot po cenah prikupna trgovina Bonboniera Zrno. V njej je velika izbira vseh vrst bonbonov, bonbonier, soko*« alkoholnih pijač, kave, čokolade, domačih piškotov... Ena od P0' sebnosti so na primer (primerne za darilo) ročno pihane steklenice raznih oblik z različnimi pijačami znanega proizvajalca Lorencija iz Trebnjega. Nakupljeno blago tudi aranžirajo in dostavijo na dor*1 (telefon: 324-645). Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 12. 'n 14.30 do 20., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. (až) J ^egunci domujejo tudi v Bohinju Na poti v obljubljeno deželo ^publiški center za nastanitev in reševanje je v Stari Fužini v Bohinju tik pred prvomajski-11,1 prazniki odprl nov center za begunce. V njem so pretežno »prehodni gostje«, . ara Fužina, 5. maja - Center je v običajnih okoliščinah počitniški UjI! ^govinila iz Splita. Njegova upravnica, zdaj vodja begunske- j POMISEL c'j Ce»tra Tatjana Cvetek, ni povsem prepričana, da ga bodo begun-do vrhunca turistične sezone izpraznili. Naval izseljevanja iz Bo-je Se je zdaj sicer ustavil, ker so porušeni vsi mostovi in poti Lptte, a tamkajšnje razmere še silijo v beg zlasti muslimansko in asko prebivalstvo. Pretresljive begunske odisejade. . v radovljiško občino sprva '"••o veliko beguncev iz Bo-s, e> saj na tem koncu Gorenj-S očitno ne prebiva veliko SPhovih rojakov. V začetku m r je bilo pri svojcih nastavnih nekaj nad sto beguncev. |,01 nam je povedala sekretar-ji Rdečega križa Milka Agrež, OsktU P°denJ° status begunca, I "bujejo pa jih tudi s hrano oblačili. Z nastanitvenim jtnt.rom v Stari Fužini pa se je I v'lo beguncev v občini podvilo. bjegunci v počitniškem Center za zaščito in reševanje j JUbljani je novi begunski cen-. °dprl 26. aprila, v njem pa ^stenil približno sto beguncev, Wn bili zavrnjeni na avstrijski ^l.1' ko so hoteli potovati na- J v Nemčijo in na Švedsko, aprila smo nastanili 110 juncev, vendar jih je 32 že odzvalo čez mejo,« nam je po- kar bomo seveda skušali takoj popraviti. Begunci, ki prihajajo iz Travnika, Mostarja, Zvorni-ka, Bjeline, Sarajeva, pa iz številnih vasi v ogroženih predelih Bosne, so pri nas deležni dveh obrokov hrane. Rdeči križ je poskrbel posebej za otroško hrano in za higienske pripomočke, zlasti za šampone proti ušem, sicer pa sredstva za nastanitev in oskrbo teh ljudi zagotavlja republika.« Pretresljive izpovedi Begunci v Stari Fužini se večinoma še pod morečim vtisom dogajanj v domačem kraju družijo v molčeče skupine in pe-stujejo svoj strah in bolečino. Le otroci uživajo, kot da so na počitnicah. »Z otrokoma in dvema nečakinjama sem namenjena k možu v Nemčijo, čakamo samo še na dokumente,« se je razvezal jezik eni od begunk, po rodu Srbkinji, doma iz Bjeline. »Še preden se je v Bosni začela vojna, je bila moja družina deležna groženj in maltretiranja, ker je mož Musliman in otroci nosijo muslimanska imena. Strah za otroke me je pognal z doma. Vzela sem jih iz šole, pustila hišo in premoženje ter se odpravila za možem v Nemčijo. Kdove ali bom tam dobila delo, ali se bomo morali vrni- Ljubtjana, 4. maja - Na novinarski konferenci so predstavniki Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo povedali, da je slovenski proračun za zdravstveno varstvo beguncev izdal že 64 milijonov tolarjev. Pri nas so begunci deležni nujnega zdravljenja, sanitetnega materiala, zdravil, bilo je tudi nekaj porodov, zagotavljajo pa tudi nujno opremo in obleko za novorojence. Begunci iz Bosne so v slabšem socialnem in zdravstvenem stanju kot poprej Hrvatje. Tudi higiena jena nižji ravni, pravijo v zdravstvenem ministrstvu, zato se bojijo epidemij, če se bo število beguncev še povečevalo. Sicer je bilo na Slovenskem v začetku tedna registriranih 14.265 beguncev iz Bosne, skoraj še enkrat toliko pa se jih ni prijavilo Rdečemu križu. V 32 zbirnih centrih po Sloveniji je nastanjenih 7.200 beguncev. Poleg tega pri nas prebiva še nekaj nad pet tisoč beguncev s Hrvaške. • D. Z. Ena starejših begunk je s snaho in vnukom pribežala iz Zvornika. »Drugi so ostali doma. Osem otrok imam, štiri sinove in štiri hčere. Eden od sinov je bil v armadi, pa jo je pustil in odšel v Nemčijo. Tudi moj brat je v Nemčiji, zdaj prihaja po nas. Za ostale domače niti ne vem, ali so živi. Divji napadi četniških skupin so nas pregnali od doma. Peš smo skozi gozdove bežali do Tuzle, od tam pa z avtobusi v Zagreb in naprej v Slovenijo. Osmi dan sem tu, hvaležna, da ste nas siromake tako lepo sprejeli« Starec iz Zvornika je na begu že mesec dni. »5. aprila, na bajram, največji muslimanski praznik, smo morali od doma. Naši kraji so pod srbsko oblastjo, ki zagrizeno preganja Muslimane. Preživel sem prejšnjo vojno, a je ta hujša, bolj umazana. Šešljevci in arkanov-ci koljejo celo otroke in starce. Zato sem z vnuki zbežal od doma. Moja 72 let stara žena ni mogla z nami, ostala je doma. »Neka- t so svojci prišli iskat prav ^eje, z garancijo, da jim bo-v tujini omogočili material-Preživetje. Zdaj jih imamo Poli 80, te dni pričakujemo 'nekaj novih. V glavnem so s*e z otroki, vmes pa so tu-iJpSki. Otrok je kar polovi-l. "Jajmlajši ima 9 mesecev, pitala jih je tudi zdravnica ^gotovila,'da 24 begunskih 0* sploh ni bilo cepljenih, Kdove kaj je zdaj z njo in z vsemi drugimi? Nobenih vesti ni od doma, čeprav kar naprej poslušamo radio in televizijo.« Kdaj se bo vse to končalo? »To bi morali vprašati generala Adžiča,« meni eden mlajših moških iz skupine beguncev, ki so več dni in noči bežali skozi gozdove do Tuzle, od koder so se pred četniškim terorjem rešili v Zagreb, kjer jim je Rdeči križ pomagal naprej v Slovenijo. »Vojska nas tolče z našim lastnim orožjem, pomagajo pa ji srbske paravojaške enote. Ne mislite, da ni bila agresija na Bosno načrtovana od vsega začetka! Napadli so pod pretvezo, da je ogroženo srbsko prebivalstvo v bosanskih krajih. Toda po nas so s topovi in mi-nometi planili potem, ko so ponoči skrivaj izselili svoje ljudi v Srbijo in Crno goro. Kakšna ogroženost neki, hoteli so naše ozemlje. Vojska lahko še dolgo drži Bosno, toda narod se bo zaradu strahu in besa dvignil! Bosanci ne bodo več prenašali dejstva, da se v svoji domovini ne smejo izrekati za Bosance.« »Srbski narod je zaradi svojega terorističnega vodstva že izgubil dostojanstvo,« je dodal drugi moški. »Izgubil bo tudi vojno, ko se bo vanjo vmešala tujina. Pa ne samo diplomatsko, sicer ni rešitve za Bosno. Slišali ste, kaj se je dogajalo v Brčkem, Foči, Višegradu, Bjelini, ko so se srbske teroristične skupine znašale nad civilnim muslimanskim in hrvaškim prebivalstvom. Temu divjaštvu mora biti nekoč konec!« • D. Z. Zlebir, foto: J. Cigler f Poročila Centra za socialno delo v Tržiču Kam na dopust hj '' w« maja - Socialne razmere v tržiški občini se še naprej slab-:'s •' *>''° mo^ "S0*0*'*' na osnovi poročila o dejavnostih Centra :„,c'alno delo v Tržiču. Na seji tamkajšnjega izvršnega sveta so cv iz Bosne. Center usmerja delo tudi v preventivo 'estopništvo odraz razmer z odločitvijo še odlašamo JU % f--I. - l_*____________9_l.!L_____»!L X-___II* I . . KeJ govorili o pripravah za morebitni sprejem večjega števila VlH>" '■- *»---- —---------1, j-i- ...j! ..------- lir Hižbena kriza se najbolj j v povečanem interesu za tet . anJe denarnih pomoči, 1 ,av'JaJo v tržiškem centru "tt. v»jv v u z.i.11\ v i n N I TO HAVE IT OR TO HAVE IT NOT v Prvem manifestu Gledališča krutosti Anto-'n Artaud podrobno opisuje posamezne ele- pnte in akterje novega gledališča, kot so: re-'Ja, glasba, igralec, luč, kostumi, scena... Ko Ke njegov um dotakne tudi publike, Artaud za- PiŠe; ^aJprej je potrebno narediti takšno gledališče. °etika gledališča Tomaža Štrucla se vedno n°va spogleduje z estetiko MTV spota ali gla- proznimi reklamnimi pogodbami. Dramati-n' jezik oziroma njegov specifični besednjak pformancev, vlog, podob, igralcev je vedno °nvencionalno in namenjeno brezmejnemu ejanju, v katerem je pojem posamezne di-•nkcije reševanja koda v branju gledališke pi-ave ravno percipiranje publike. ^■"Ucel deluje skozi delovanje v območju pop u'ture obratno od Artaudovega logosa, ki želi aJprej vzpostaviti novo gledališče, ki bi samo 0 sebi proizvedlo tudi novega gledalca. Predla Hamlett Packard pa gledalcu, katerega 'selnost in želje so že tisočkrat preverjene v logističnih raziskavah o TV tržišču in potrošni-ponudi to, kar naj si le-ta že vnaprej želi ercipjrati, in to logiko postavi v prostor za j.zarije - v prostor gledališča oziroma v pro-'0r razstavišča. . spot je vizualiziran tekst, v katerem ne sa-.°> da podoba sama hkrati predstavlja tudi ,0rtien, temveč ta pomen spremlja metadi- ^^rz, kajti podoba ima inherentno retorično jPoti propagirajo in razstavljajo človeško po-j?°bo in tako obstajajo kot prostor identifikaci-y* vsakdanje življenje je prevedeno v estetični ^ ' s katerim skuša operirati tudi Štrucel. U Svoji zadnji predstavi Hamlett Packard si kot ^racijsko podlago vzame zgodbo Hamleta in j sooči z dejstvom, da ne obstaja več druga-^ način branja tega teksta kot "hamletovski" V' Cl,n, to pomeni skozi uganko šifre njegove di-^ in vrtičaste zgodbe. To šifro Štrucel razreši H svoje in rešitev se glasi 007, kajti pomnoženi^ Podobi Hamleta je prilita tudi podoba film-K,e8a junaka Jamesa Bonda. Ikonografija lQeQ,stave je torej prepoznavna. Robert Vianel-th V Sv°J' doktorski disertaciji "The rhetoric of spot" o ikonografski metodi v reklami in gn^em vplivu na gledalca zapiše: "Iconic si-u V'cation seems to have no "Rhetoric" ... that 11 doesn't seek to persuade ... because it pre- or a certain version of it"." ^eset minut trajajoča predstava, katere dol- ''^g rea''1^ directly rather than "re"-presen- ^ je računalniško determinirana ne le s pre-\- *anjem scene - stolov, temveč tudi z glasbo, r„ Je nadtekst predstave, se od čiste transpa-de 'hosti avantgardnih umetnosti približa k vi-ra>LU l'ste8a "Čistega", ki se gleda, kaže in je kazuje hkrati. Vse, kar se v predstavi zgodi, Potrjeno ali zanikano skozi narcistični užitek 8,edi a'ca, čeprav je različnost podobe odpra- vljena z repeticijo in čeprav gledalec brani svojo identiteto, kije hkrati zanikana in potrjena. Hegemonija masovnih medijev in informativnega sistema, operira v vzajemno si nasprotnih smereh: navzven producira socialno, navznoter pa nevtralizira vse to, kar deluje kot socialna povezava. Erozija socialnega skozi medije v masovne puhloglavosti, nas pušča brez označevalca in je hkrati alibi za kakršenkoli diskurz, ki pa nič več ne analizira in ne imenuje ničesar. Zopet se torej vrnemo k problemu gledalca, pri katerem moramo ločevati gledanje in mesto gledanja oziroma kraj videnega, ki je kot v podzavesti hkrati prostor spomina in želje. Slavna Hamletova mišnica je v predstavi izbrisana in se pojavlja kot velik manko predstave same. Igra v igri je v tej predstavi vprašanje ambienta, kajti užitek gledalca v svoji osamljenosti perceptorja išče družbo in ritem glasbe potrebuje prostor. Gledalčevo oko se torej želi osvoboditi pripetosti na oder, ki je ploskovna simulacija videa, opazovalčeva percipirajoča energija prihaja ravno iz tega, da je tudi v najintimnejši percepciji povezan s percepcijo so-gledalca. Arhitektura tako imenovne "italjanske škatle" in pozicija voverizma omejuje percepcijo takšne predstave, čeprav se zdi paradoksno, kajti ne ponuja presežkov v atmosferi same predstave. Kdor ne zna spreminjati naših užitkov, nam ne bo nikoli zagotovil užitka. Vprašanje ambienta torej, ambienta disca v tem primeru. V Rusiji oziroma Moskvi se spektakelski užitki zabav menda v tem trenutku ukvarjajo ravno s preizkušanjem doslej neznanih oziroma prepovedanih ambientov. Spektakelske predstave ali bolje rečeno zabave se v tem prostoru selijo ali preizkušajo svoje meje v ambientih, kot so zemeljske vesoljske postaje, socialistična muzejska svetišča, kot je Leninov mavzolej, zgodovinske zgradbe, kot je Kremelj - spektakel v funkciji spominjanja in utopije, spektakel, ki stoji na mestu utopije, ki jo obljublja. Prostor navideznega torej, kjer je igralec predstavljen kot površje in kjer je gledalec vplivan z lastno mobilnostjo. Mišnica Hamletta Packarda bi torej morala biti mišnica diskoteke - ambienta, v katerega bi se morali gledalci ujeti s tem, ko bi bila njihova komunikacija razpršena na igralce in so-gle-dalce in spraševali bi se, kdo je gledalec in kdo igralec, kaj je teater in kaj resnica. Sinhronizacija predstave bi bila s tem razbita, hkrati pa bi determinirala - s svojo omejenostjo časa - tudi čas našega užitka. Moč le takoimenovane predstave v predstavi, igre v igri, mišnice, ki naj bi razkrila "resnico" je v tem, da je predstava si-mulans lastne igre gledalca samega. Ritual MTV efekta in ambient diskoteke, tempo glasbe in razpršenost identifikacije bi ponudila novi katarsis gledališča, če ga sploh še lahko v tem primeru imenujemo gledališče. IRENA ŠTAUDOHAR UVODNI RHETORICA, MEA CULPA Retorika je ključna postavka demokracije. Za-pičimo se v preverjanje resničnosti komaj dane izjave: V nobeni demokratični skupščini si ne moremo zamišljati sprejemanja zakonov brez predhodnih govornih ekspozejev zastopnikov različnih strank, kar je neizpodbitno. Res je tudi, da imamo zahvaljujoč tehniki, prav vsi smrtniki možnost videti skupščinsko besednikova-nje, ki pa je od poslanca do poslanca različno. Užitek je poslušati elegantnega, retorično spretnega govorca, ki tako prepričljivo sadi rožice, da mu preprosto verjamemo. V nasprotnem primeru, ko izza govorniškega pulta čujemo klavrno javkanje, nam nastop kar se da hitro uide iz spomina. Ob treznem premisleku opazimo, da nastop političnega retorja, ki spretno jezika, učinkuje fascinantneje, kakor bedno javkanje njegovega kolege. Vendar vest nam veli, da v retoriki nekaj hudo smrdi, ker dobrim govorcem verjamemo po videzu govornega nastopa, čeprav ne poznamo ali ne poslušamo njegovih argumentov. In dejansko večina ljudi zaupa tistim, ki govorijo lepo, brez vsakega razmisleka o vsebini, o argumentih, na katerih govor stoji. Kljub dejstvu, da retorika "smrdi", kar smo poskušali pravkar po ovinku dokazati, pa naša trditev velja: Retorika je ključna postavka demokracije. Oglejmo si sodbo še z drugega, filo-loškega zornega kota. Že vrabci ob teh spomladanskih dneh na vejah veselo čivkajo, da besedo demokracija sestavljata grški besedi demos, ki pomeni ljudstvo, in kratein, ki pomeni vladati. Če je demokracija način vladanja ljudstvu, je govorništvo njeno sredstvo, dekla, ki zapeljuje. Ni boljšega vladanja, kot je spretni retor, ki vešče, z besedami zapeljuje ljudstvo v poslušnost. Govorništvo je z demokracijo povezano že od samega vznika te obrti. Viri pričajo, da je rojstni kraj retorike Sicilija leta 485 pr. Kr.. Sicil-ska tirana Gelon in Hieron sta takrat zapove-dala razlastitev Sirakužanov, katerih posestva naj bi razdelila za nagrado najemniški vojski. Zahteva vladarjev je izzvala demokratični upor, toda, ko so se Sirakužani vrnili na svoje domove, niso znali ugotoviti lastninskega statusa quo ante. Ustanovili so komisijo, ki jo je bilo moč prepričati o nekdanjem lastništvu le z zgovornostjo. Empedokles iz Agrigenta je novo veščino začel poučevati prvi, njegov učenec Koraks iz Sirakuz pa prvi zaračunavati lekcije. Retorika je hipoma preplavila ves antični svet. V antiki je veljal splošno znan recept, po katerem, če je bil seveda izpolnjen, je imel mladenič prosto pot do političnega triumfa; viteški naslov, vojaški čin, poznavanje prava in seveda znanje retorike. Govorniške lekcije so praviloma (pro)dajali sofisti, čeprav tudi filozofom to podjetje ni bilo tuje, vendar so prvi zaradi ekstremnih načinov bivanja modroslovcev (sekte, puščavništvo), katerih ideje so bile razumnejše, v svoji obrti in pred očmi javnosti veljali za ne-prekosljive. Publika je vselej oboževala dobre govornike. Eden najslavnejših govorniških oseb, Leontinec Gorgias (čigaršnjo idejno krat-kost kritizira Platon v istoimenskem dialogu), je priv visoki starosti, leta 427 pr. Kr. Atence z govorom, pravo virtuoznostjo spravil ob pamet, saj so noreli od navdušenja. Hkrati z zgovornostjo, pa se je ob nastopu odlikoval z lično izdelanim oblačilom. Njegov recept za uspeh se je glasil: Urejenemu retorju svet pred nogami kleči. Veščina prepričevanja je že na začetku izoblikovala bohotno mrežo stilskih, dokaznih prijemov, ki so okraševali skelet retorskega nastopa. Tako je bil vsak načrt sestavljen iz petih delov; uvoda ali eksordija (čustveno obarvan), naracije ali akcije (pripovedi dejstev), artu-mentacije ali dokaza, digresije (mesta, kjer je govorec z izvajanji blestel) in epiloga (čuste-vno-moralni zaključek). Posamezne šole so intonirale določene dele, jih posebno negovale in razvijale, toda govorec je v skuščini ali v sodni dvorani presodil sam, glede na dejstva, ki jih je imel na voljo, ali bo bolj igral na čustva ali se opiral na argumente. Vedeti pa je treba, da so dobri retorji dobivali procese kljub krhkim dokazom v žepu, zlasti zaradi veščega pritrkavanja na srca poslušalcev. S propadom rimskega imperija so se bleščeči senatorski diskurzivni nastopi, z vsem razkošjem oblačil vred, selili iz skupščinskih in sodnih dvoran v samostane. Cerkev je ostala edina institucija, ki je znala latinski jezik in ki je negovala govorniške spretnosti. V tem času so krščanski učenjaki pisali retorične kompilacije, t. i. priročnike, v katerih je moč zaslediti dolg spisek besednih zvez, metafor, ki so jih vzeli bodisi iz Homerjevih bodisi iz del evangelistov. Uporabnost teh obveznih metafor, ki naj bi se jih retor učil iz priročnikov, se je izkazala že z renesanso. Čeprav je retorika zapustila stroge okvirje jezuitskih krogov ter njihovih di-sputov, in prišla v javnost, se je govorniška umetnost najvidneje kazala v literaturi. Tako se ve, da je Shakespeare, pisec z izjemno bogatim besednim zakladom, širokim opusom del, posluževal ne samo antičnih dram za matrico pisanja, marveč tudi jezuitskih priročnikov literarnih metafor. Retorika se je kot obvezen šolski predmet poučevala do sredine devetnajstega stoletja. Njeni ukinitvi je botrovalo spoznanje, da je govorniška veščina silovito orožje zapeljevanja. Uporaba diskurzivne izvedenosti se je tako dokončno preselila v literaturo in nazaj v skupščinske in sodne debate. Ob koncu drugega tisočletja po Kristusu lahko ugotovimo, da se današnje skupščinsko besedičenje niti malo ne razlikuje od antičnih. Kdor je vsaj malo spremljal britansko, ameriško predvolilno kampanjo, lahko sklepa, da je (p)ostala politika celosten in bohoten show bu-siness. Politiki v uglajenih krojih oblek, z ženami ter ob spremljavi igralcev in drugih skupin obveznih ljudi, razkladajo programe. Gre za prefinjene diskurze, brez mučnih presledkov med stavki. Dejansko zahodne parlamentarne demokracije še vedno uporabljajo GOrgiasov recept za uspeh, saj so javnomnenjske raziskave pokazale, da velika večina ameriških volil-cev oddaja glasove tistim politikom, ki so jih šarmirali, katerih žene imajo okus za oblačenje. Torej, program jim je španska vas. Slovenski teritorij je demokracija obiskala šele pred dobrima dvema letoma. Tedaj smo bili • priče pravcatih paradoksov pred- in povolilnih kampanj. Ker so bili povečini liderji političnih strank brez izrazitega show imidža, slabih retoričnih sposobnosti, so ljudje poslušali programe, ki pa si niso bili kdove kaj različni. Po volitvah so stranke hitro zapopadle raison d'etre političnega shovva. Pojavljati so se začeli v lepih oblekah, odpravljali so narečne govorne napake, na političnih žurih so jih spremljale okitene ženičke... Danes, po dveletni periodi parlamentarnega nastopanja, ko je vizualno - nastopaški program že dobil pravo ali vsaj bledo podobo, smo dobili zvezde razprav, dobre govornike, dobili smo tudi prve afere. Vse to lahko strpamo v register retoričnih prijemov, avdio-vizual-nega zapeljevanja, ki ga publika pljuje, ker ga ni navajena. Če omenjeni problem pogledamo v še tako racionalnem spektru, vidimo, da bo čas spektakelsko funkcijo govornih nastopov povečal. Širjenje spektakelskega značaja, torej kulture oblačenja in kulture diskurza, bo iz dneva v dan premikal torišče dojemanja političnih diskusij od publike. 2e danes ugotavljamo, da se publika nagiba od programske zagledanosti v politiko k estetsko-hedonistični, torej k aspektu, ki ga je rimski populus komentiral s "kruha in iger". Za epilog dodajmo, da je popolnoma res, kar smo trdili na začetku. Demokracija eksistira na retoriki, na umetnosti zapeljevanja z lepimi besedami in celostnem nastopu. Retorični akt jemlje vednost v svoje roke, jo kroji tako, daje poslušalcem še bolj verjetna, kot je dejanska vednost. Potemtakem končajmo s krutim spoznanjem: Retorika je fanatizem vladanja, brez katere demokracija ni mogoča. UREDNIK Dušan Rutar FEMINIZEM KOT ALTERNATIVA Žargon oskrbuje ljudi z vzorci človeškosti. /T. VV. Adorno/ Razumevanj e Feminističnim teorijam je v 80-ih letih uspelo opozoriti na neločljivo povezavo med zasebnim in javnim političnim življenjem, zvezo, ki v razsvetljenski tradiciji osemnajstega stoletja preprosto ni mogla obstajati. Prevladujoče oblike moške dominance so imele v razsvetljenskih idealih Razuma, Intelekta in Moči vedno dovolj trdno oporo, ki je zagotavljala vir kontrole in vere v neskončen in nenehen napredek. S feminizmom se pojavi potreba po analizi povezav med človekovim odnosom do samega sebe, svojih čustev in občutkov ter oblikami oblasti in podrejanja. S tem ko skušajo ljudje obrniti svojo pozornost k razsvetljenskim idealom in veri v zgodovinski razvoj, se zaslepijo za odnose moči in načine podrejanja. To je naša teza, ki jo bomo skušali na kratko in brez pretenzij po izčrpnosti obdelati v pričujočem pisanju. V teh krajih je sklicevanje na razsvetljenstvo in njegove ideale vedno znova dobrodošlo, pa naj se nanje sklicujejo politiki ali navadni ljudje, znanstveniki ali umetniki. V pričujočem pisanju se bomo skušali osredotočiti zlasti na učinke, ki jih lahko proizvede feminizem: zagovarjali bomo tezo, da po zlomu socializma in komunizma ravno feminizem predstavlja alternativo, ki jo je mogoče produktivno uporabiti. Ne gre za to, da bi se ljudje odvračali od življenja v laži in se usmerjali k življenju v resnici: bolj gre za to, da se učijo spoznavati načine distribuiranja oblastnih razmerij, zaradi katerih se oblikujejo - nadomestki v verigi proizvodnje in potrošnje. Vprašanje, ki se ob tem premisleku postavlja kar samo, je naslednje: ali je resnica proizvod razmerij moči? Vprašanje je sicer foucaultovsko, a zato nič manj koncizno in prodorno. Zanima nas še toliko bolj, ker razmerje med protestantsko etiko in razsvetljenstvom ustvarja pogoje za razvoj mačizma, ki ga, empirično gledano, v teh krajih ne pooseblja nihče, a kljub temu zasluži, da nanj obrnemo svoje teoretsko oko. V trenutku, ki obljublja hiter zasuk h kapitalizmu, želimo opozoriti na zgodovinski spomin, ki sega v konec 60-ih let. Takrat je logika razsvetljenstva doživela poraz, ki mu je sledila globoka kriza v 70-ih in nato obljuba napredovanja v obliki thatcherizma in reaganizma v 80-ih letih. V 80-ih se začne razvijati alternativa v obliki novih družbenih gibanj, ki ji uspe oblikovati novo socialno real- nost. V. J. Seidler nato na začetku 90-ih zapiše, da so prav ta gibanja uspela ponuditi nov vpogled v to,kaj je socializem.' Ko se je ob koncu 80-ih zrušil socializem, so ljudje začeli vse bolj postajati prepričani, da je postala scena jasna in pregledna: kapitalizem je edina in smiselna alternativa. Izmed trojice, ki jo sestavljajo vednost, razumevanje in izkušnje, so izbrali slednje, namesto da bi vednost povezali z razumevanjem. S tem bi lažje pojasnili svoje izkušnje in razumeli izkušnje drugih. Izkušnje (zlom socializma) bi povezali z učenjem in se iz vsega skupaj naučili, da različne oblike učenja proizvajajo različne vrednote, ki so povezane z različnimi oblikami socialne realnosti. Definicij socialne realnosti danes nihče ne postavlja pod vprašaj, zato se vse bolj poglablja prepad med tistimi, ki se jim ne zdi sporno, če postavljajo pod vprašaj predpostavljene koncepte identitete in socialne realnosti in tistimi, ki čutijo neenakosti, a jih ne znajo artikulirati. Zavedanje socialne realnosti pomeni razumeti, da je vsakdanja politika proces, skozi katerega se pomembno oblikujejo socialni odnosi in nastajajo možnosti za razvoj dominance in izkoriščanja. Govorimo o strukturah oblasti, ki jih ljudje doživljajo kot nekaj vsakdanjega in naravnega. To je razlog, zakaj so prepričani, da ne rabijo solidarnosti in podpore soljudi. Solidarnost in analiza oblik moči in načinov neenakosti je poleg proizvodnje vednosti eden temeljnih in najpomembnejših momentov sedanjega boja za demokracijo, še enkrat želimo poudariti, da pomeni takšna analiza dekodiranje pomenov, ki so ujeti v načine kulturne proizvodnje in proizvodnje kulture. Ne gre za odkrivanje "pravega" pomena, temveč za analizo postopkov, ki sploh omogočajo kakršen koli pomen. Od tega, kako nekdo razume proizvodnjo pomena, je odvisno tudi razumevanje oblikovanja identitete in socialne realnosti. Razumevanj e pomena igra pomembno vlogo tudi pri spoznavanju načinov samore-produkcije kulture. Ko govorimo o kulturi, mislimo na dominantno kulturo, ki jo je H. Ple-sance definirala kot sita, skozi katera se oblastna razmerja podaljšujejo in ojačujejo. 2 Vsaka oblika odpora, nadaljuje avtorica, je kompenziran v dominantni kulturi. Trg v nekem trenutku odkrije način, s katerim spremeni odpor v nekaj, kar je mogoče trošiti in začne iz tega graditi zgodbe o upornikih. Trg živi od pripovedovanja zgodb, medtem ko se socialni procesi prikazujejo kot nekaj ustvarjenega in dokončnega. Tudi pomen je vseskozi fiksiran. Problem, pravi H. Plesance, leži prav tukaj. Resnica je seveda v tem, da dokončno oblikovanje socialne identitete ni možno, da socialni sistem ne deluje, kajti vedno obstaja želja po nečem novem in drugačnem. Nezavedno in želja. Nezavedna želja. Posamezniki niso prilagojeni na realnost in tudi ne morejo biti. Psihoanaliza nas je poučila, da internalizacija norm nikoli docela ne uspe in je zgodba o avtonomnem moralnem posamezniku zgolj iluzija. Vse se vrti okrog kompenzacij. Ljudje lebdijo v zraku, čakajoč, kaj se bo zgodilo. Kar se ponavlja, je zgolj neuspeh. In želja, seveda. Vsak neuspeh pa hkrati ponuja tudi možnost za radikalno branje in subverzijo ter politiko solidarnosti. Subverzivnost in solidarnost 5 imata svojo vrednost zaradi odnosa do vsakdanjosti, vsakdanjih izkušenj ljudi: veliko bolj pošteni sta do le-teh. Izkušnje ljudi pri tem razumemo kot sa-moreprezentiranje, zato nas zanimajo predvsem nove oblike samoreprezentiranja in solidarnosti. Solidarnost je namreč edini odgovor na problem človekove individualnosti in različnosti. Zgodovina nas uči, da so ljudje vedno visoko cenili prav solidarnost. Običajno pa zgodovino ignoriramo in se nočemo ničesar naučiti o naravi našega lastnega narcizma. Pogled nazaj bi resno postavil pod vprašaj naše predpostavke o socialni realnosti, ki jo živimo, in identitete, ki se jih oklepamo. Zgodovina nas uči natanko toliko, kolikor smo se pripravljeni naučiti iz nje. Solidarnost odpira prostor, v katerem človek lahko dvomi, izraža svoje strahove in anksioznost, ne da bi bil za to kaznovan. V. Seidler ugotavlja, da je na tržišču vedno ponujena samo maskulinost, za katero sta značilni predvsem velika samokontrola in moč. 4 Moč je način organiziranja medsebojnih odnosov, kjer prevladuje en sam dominanten način izražanja misli, emocij, refleksije in samorefleksije. Solidarnost pa je, nasprotno, način organiziranja, ki odpira prostor za oblikovanje različnih identitet. Zaradi tega je solidarnost nekaj, kar je človek dolžan storiti zase, za svojo dušo in za soljudi. Samorazume van j e Samorefleksija nam pomaga ugotoviti, da je treba narediti prehod do moči. V ozadju je seveda strah pred kastracijo, to je Adorno vedel že pred desetletji. 5 Pozornost mora biti usmerjena na logiko totalitarnih mehanizmov: padec iluzij je pogosto povezan z desničarskim regresom, skozi katerega se zgodovina vrača kot totalitarna farsa. Teorija vsakdanje običajnosti je projekt, ki ga običajno zavrnejo kot obrat v levo. Kot da ni ravno ta teorija leve radikalnost možnost, ki nam pomaga razumeti, kateri so elementi, ki opogumljajo ljudi v njihovem obratu k podpori avtoritarne politike. Obrat ne pride kot presenečenje, brati je treba Marxa in videli bomo, kako natančno so klasiki socializma vedeli, da predpostavke omenjenega obrata niso vsakdanje drobne kaprice ali nekaj docela arbitrarnega. 6 Delo kot druga človekova narava zbuja občutek, da človek dela zase in oblikuje svojo identiteto, o kateri sanja. Le zelo redki so se pripravljeni spopasti s problemom reprodukcije družbenih razmerij skozi nezavedno in oblikovanja identitete ter načinov oblikovanja človekovih potreb in želja. Le zelo redki vedo, da je nekoč obstajala Frankturtska šola. Politika iracionalnega 7 ostaja neartikulirana in nepojasnjena. S tem ostajajo konflikti in antagonizmi ter protislovja neizrečeni, saj ni teorije, ki bi jih artikulirala. Pot k tradicionalizmu je s tem odprta. Revitalizirani socializem, je pred kratkim zapisal V. Seidler, 8 mora zagotoviti način za identifikacijo in soočenje z anksioznostjo, ki nastaja skozi materialne spremembe naših življenj. Naravo konfliktov in nasprotij vsakdanjega življenja je v 80-ih letih tako v ZDA kot v Evropi veliko bolj kot radikalni levičarji zaznala in artikulirala Nova desnica. Zato se je tudi celo desetletje obdržala na oblasti. Čas je za nova socialna gibanja in nove načine boja za solidarnost, saj sloga "Evropa zdaj!" ni nič drugega kot prevara. Istočasno pa nas vsaj bežen po- gled v dogajanje v Evropi potrjuje v ugotovitvi, da v tem trenutku verjetno ne obstaja prepričljiv političen koncept solidarnosti in novih oblik socializma. Zato vidimo feminizem kot močno alternativo obstoječim političnim tradicijam. 1. Seidler, V. J. (1991), Recreating se-xual politics (men, feminism & po-litics), London & New York: Rout-ledge, str. 2. 2. Plesance, H. (1991), Open or clo-sed. popular magazines and domi-nant culture, v: Franklin, S. et al-(ured.) (1991), Off-Centre (Feminism and Cultural Studies), London: HarperCollinsAcademic, str-69. 3. Predlagam ustanovitev diskusijske skupine, ki se bo ukvarjal s problemom solidarnosti. 4. Seidler, V. J. (1991), str. 22. 5. Cf. Adorno, T. W. (198), Minima moralia, Sarajevo: Veselin Masle-ša. 6. Cf. Marx, K., Engels, F. (1979), Nemška ideologija, MEID II, Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 5 -352. 7. Cf. Reich, W. (1981), Masovna psihologija fašizma, Beograd: NIRO Mladost. 8. Seidler. V. J. (1991), str. 162. LUTKE: ANIMACIJA IN TERAPIJA Lutkovno-terapevtske delavnice za otroke so nastale kot skupni projekt dveh dejavnosti, ki pripadata na videz povsem različnima področjema ukvarjanja z otroki in sledita vsaka svojim, na videz celo nezdružljivim ciljem. Na eni strani lutkarstvo, ki kot odrska zvrst umetnosti sicer stopi v stik s publiko, vendar le toliko, kolikor sama hoče in zmore, in na drugi strani psihoterapija, ki je preko zapletenih mehanizmov (npr. transferja in kontra-transferja) v stiku s skupino, ki jo obravnava, bolj ali manj, nikoli pa ne le toliko, kolikor hoče in zmore, tvorita v projektu, ki ga želimo predstaviti, samosvojo celoto. Iščoč skupinske oblike dela s predšolskimi in mlajšimi šolskimi otroki, ki bi hkrati zadovoljile več otrokovih potreb in ciljev, ki si jih postavljamo pri delu s populacijo dolgotrajno bolnih otrok, smo septembra 1991 začeli v Zavodu dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični, izvajati projekt, ki smo ga imenovali "Lutkovno-terapevtska delavnica". Zahvaljujoč izjemno inovativnim in za potrebe otrok občutljivim članom lutkovne skupine Zoom, predvsme vodji projekta, sicer vzgojitelju Branetu Vižintinu, pa tudi vodji lutkovne skupine Jožetu Zajcu, ki izdeluje lutke tudi posebej za potrebe delavnic v zavodu, izvajamo delavnice enkrat tedensko, posebej za skupino predšolskih otrok ter za skupino otrok na nižji stopnji osnovne šole. Vsaka skupina šteje približno 12 otrok. Projekt je imel za cilj v prvi vrsti animirati otroke za aktivno sodelovanje v "lutkovni predstavi". Pravzaprav je lutkarjem ponudila to, kar je želela, otro- ška publika sama. S pripombami na dogajanje na odru je naredila neko gostujočo predstavo, ki je tekla po vnaprej položenih in zloščenih tirnicah, absurdno. Absurdno zato, ker je predstava ostajala hermetično zaprta in nerazumljena ali vsaj zelo drugače razumljena, kot je hotela biti. Drugi, prav tako pomemben cilj pa je bil dati otrokom določen scenski in situacijski okvir, znotraj katerega bi lahko razreševali določene intapsihične konflikte in konflikte v medo-sebnih odnosih. Slednje je za populacijo kronično bolnih otrok v zavodu pomembno toliko bolj, saj jih poleg razvojnih kriz bremenijo še zahteve, ki jih pred njih postavlja bolezen in separacija od staršev, so-rojencev in zdravih vrstnikov. Scenski in situacijski okvir ter medij (lutka) so se s perspektive psihologa pokazali terapevtsko veliko zanimivejši, če ne tudi učinkovitejši od ostalih. Poleg projekcije (značilne npr. za likovne terapevtske tehnike) nudijo tudi možnost identifikacije z liki-lutkami v "predstavi" in preko tega omogočajo otrokom aktivno, emocionalno nabito udeležbo v zapletih in razpletih. Pri izvajanju lutkovno-tera-pevtskih delavnic se je pokazalo, da ima taka oblika dela morda celo večjo psihodiagno-stično kot psihoterapevtsko vrednost. Preko identifikacije otroka s posameznimi karak-ternimi tipi v predstavi je namreč mogoče videti precej globoko v psihodinamiko posameznika. Lutkovne delavnice začenjamo s kratkimi lutkovnimi predstavami, katerih vsebine se nanašajo na že omenjene težave, ki jih imajo otroci v zvezi z bolez- nijo ter bivanjem izven domačega okolja, pa tudi v zvezi s storilnostjo, samopotrjevanje, agresivnostjo... Teme določi psiholog, in sicer glede na probleme, ki jih otroci izpostavijo v prejšnji delavnici ali drugje, zgodbo pa oblikujejo člani lutkovne skupine (tudi modifikacije znanih pravljic). Sledimo cilju, da naj bodo otroci kot skupina aktivni že od začetka predstav. Izvajalca predstav t improvizacijo reflektirata reakcije otrok ter v predstavo vedno bolj vključujeta posamezne otroke in skupaj z njimi izpeljeta "predstavo" do konca-Včasih je potrebno predstavo tudi ponoviti, da lahko sodelujejo vsi otroci. Mnogokrat skupinsko delo } lutkami nadaljujemo v individualnih lutkovnih seansah otroka s psihologom. Tu sledimo bolj ozko terapevtskim ciljem, in sicer v primerih, ko posamezni otrok v skupini izpostavi določen problem, a ga tam ne more ustrezno razrešiti-Metodološki okvir, ki najboU ustreza proučevanju dogajanja v lutkovno-terapevtskih delavnicah, je t.i. kvalitativno raziskovanje. Vidimo, da se vloga in način stika med lutkarji, psihologom in otroci obrne: lutkar stopi v stik s publiko bolj, kot sicer hoče in zmore irt s komunikacijo počloveči svoje odrsko poslanstvo; psihoterapevt vstopa, kolikor hoče in zmore in lahko vidi vsaj ped dlje od sebe. Otrok pa, z enim in drugim, podan lutki "in srce in pamet", ali pa mu je odvzame. Z manj krivde, strahu in sramu. SANJA BREZNiCAR. dipl. psi"-ZAVOD ZA REKONVALESCENTA ZA MLADINO dr. MARKO GERBEC ŠENTVID PRI STILNI Moda in kvaliteta Sicer pa najpomembnejša novinarska hiša TV Slovenija Dremore tudi največji avtopark. Svoje čase so se novinarji in *ehniki vozili s kragujevškimi stoenkami, ladami karavan in lamami niva. Tisti, ki vozijo po zahtevnejšem terenu (tudi ekipa Gorenjskega dopisništva) se vozijo s hondami civic shuttle. V ^toparku televizije se najdejo tudi renaulti espace in še nekaki večji kombiji, ter seveda posebna reportažna vozila. . Največji slovenski dnevnik Delo premore največ renaultov *• kar je eno od pogostejših vozil tudi pri Dnevniku. Na Štajercem koncu, pri Večeru se vozijo s stoenko in malčkom fiat 126 • Precej dobro so se opremili pri Novem tedniku v Celju, kjer e tonski tehnik vozi s chevroletom tracker (po licenci suzukija 'tare), ostalim pa preostane lada karavan. Primorske novice ^ajo na razpolago yugo 45, ambicije pa precej večje. Poglej-.!° še na Gorenjsko: Radio Kranj ima dva reportažna avtomo-''a in sicer škodo forman in fiat fiorino. Pri Gorenjskem glasu /^njamo avtomobile dokaj pogosto, saj dobršen del službenih °ženj opravimo s testnimi avtomobili, sicer pa je 'uradni' avto °bra štiri leta star renault 4 GTL, s katerim smo doslej prevo- zili več kot 100.000 kilometrov. NORaivia ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! IZJAVA TEDNA TURIZEM NE PRODA NIČ! Mag. Janez Kocjančič, SDP, je na javni tribuni na Jesenicah dejal tudi tole: »Turizem je občutljiva zadeva. Tako kot druge dejavnosti tudi turizem deli usodo balkanskega lonca... V tednu, ko so bili v Sarajevu največji nemiri. Gorenjska ni prodala niti enega turističnega aranžmaja v svetul ...Kogarkoli boste danes vprašali, i J^SHfcll zakaj je odšel minister Maks Bastl, I H^^^^K vam bo odgovoril, da zaradi afere Slo-m llSHHNk vingate! Sploh ne! Maks Bastl je odšel zato, ker se je vztrajno upiral enormnemu povišanju cen mleka. SLS ima v Sloveniji ogromen monopol...« • D. S. MAG. VIKTOR ŽAKELJ, SSS: STALNO NEKE REFORMACIJE ... ...»Leta 1945 smo mislili, da se je zgodovina začela z zadnjo generacijo. V tem je ključ vseh problemov: če bi zmagovalci leta 1945 realizirali tisto, kar je bilo zapisano v temeljni točki OF. namreč: da po vojni prevzamejo oblast vse, v OF združene politične sile, bi razvoj tekel kontinuirano. V tem zmotnem prepričanju, da se je zgodovina začela na novo, koreninijo vsa tragična dejanja leta 1945. In tako je treba razumeti tudi povolilno obdobja, ko se je s priznanji končalo neko veliko obodbje in nastopila so kvalitetno nova razmerja, ki jih Demos ni mogel v celoti dojeti. S prvimi priznanji bi morali vzpostaviti drugačno °blastno strukturo, a zgodilo se je, kar se nam Slovencem rado dogaja: stalno imamo neke velike reformacije in proti-reformacije.« SLOVENCI NA ŠTIRIH KOLESIH (2) AVTOMOBILI NOVINARSKIH HIŠ Našo nadaljevanko o tem, s kakšnimi avtomobili se vozijo Slovenci, smo začeli s politiki, nadaljujemo pa z novinarskimi hišami. Mimogrede: novi mandatar dr. Janez Drnovšek je bil še pred izvolitvijo opažen v modrosivem BMVV-ju, kako pa se bodo vozili novi ministri, pa še ni znano. Ko bom velik, bom imel svoj sindikat! Foto: Na preži... GREMO V EVROPO! Gorenjci, kot vsi Slovenci, hitimo v Evropo. Če se le da, kar po kakšni bližnjici. Iz evropskega časopisa smo prepisali tole: "Država se nenehno otepa s premalo razvito infrastrukturo. Telefonski priključek dobijo podjetja kvečjemu v treh mese- Foto:Jure Cigler cih, pisma potujejo tudi po štirinajst dni, nakazila pa marsikdaj obležijo v bankah, ki so večinoma državne." Vse te grozote se seveda ne dogajajo v Sloveniji ali na Gorenjskem, temveč v sosednji Italiji. Ojej, kaj vse nas čaka. ko pridemo v Evropo! Kupujete računalnik? Mi vam nudimo nekaj, česar drugje ne dobite. To je MONEY-BACK garancija, če vam računalnik ni všeč, nam ga lahko vrnete in dobite nazaj denar. Poleg tega nudimo za računalnike Eurobit v maju popust od 8 - 20 %. Seveda dobite pri nas tudi drugo računalništvo opremo in programe. Pri plačilu vam nudimo tudi možnost KREDITA, LEASINGA, KOMPENZACIJE in prodajo STARO ZA NOVO. Pokličite nas po telefonu (064)861-444. 3TT1 TI/I" Elektronika in mikro-J31V1. računalniki d.o.o. 64270 Jesenice, C. Železarjev 7, tel.: (064) 861-444 PREBERITE TEMA TEDNA: H0W DO Y0U DO? PRI ČUKCU SE DOBIMO JUBILEJ TRŽIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA JEŽ NAGRADNA KRIŽANKA DRŽAVA PA NIČ Zdaj že tudi po radiu lahko slišimo simpatično reklamo za izredno razširjeno igro Catch the cash.. Zanimivo pri tem pa je, da organizatorji Catch the casha sploh ne plačujejo nobenega davka! Sploh ne zato, ker ga ne bi zmogli ali ne bi hoteli, ampak zato, ker jih država enostavno ne zna obdavčiti. Država torej sploh ne zna pobrati tam, kjer je! Davkarji, vzemite dobesedno catch the cash!# D. S. VREME Lepo Vremenoslovci nam za soboto in nedeljo napovedujejo sončno in toplo vreme, le v severni in vzhodni Sloveniji se bo občasno pooblačilo. Lunine spremembe V soboto, 9. maja, bo prvi krajec ob 16. uri in 44 minut. Ker se Luna spremeni popoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme. BRUCOVANJE V ŠKOFJI LOKI Klub študentov Škofje Loke bo po štirih letih spet organiziral brucovanje. Brucovanje bo v soboto, 9. maja, ob 20. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Vstopnina bo 150 tolarjev, vstopnice pa so v prodaji v recepciji hotela. Zbor brucov in bruck pa bo že ob 17. uri v restavraciji Krona v Škofji Loki.# D. S. ZELENCI, BISER NARAVE Prirodoslovni muzej Slovenije je v sredo v razstavnem prostoru na Muzejski ulici 1 v Ljubljani odprl zanimivo fotografsko razstavo pod naslovom Biser narave: Zelenci, izvir Save Dolinke. Razstavo so odprli ob lepem kulturnem programu biološkega pevskega zbora.• D. S. JUGOSLAVIJE NI VEČ! Tisti, ki potujejo v bližnji Celovec ali Beljak, so že opazili, da so na oni strani meje še vedno napisi Jugoslavvien. Kar neprijetno te zbode, ko vidiš stare napise, ki usmerjajo potnike v Jugoslavijo, ki je že lep čas sploh ni večl Upajmo, da se bodo koroške oblasti le zganile in stvar čimprej uredile tako, da bodo napisi usmerjali v Slovenijo in ne v neko neobstoječo Jugoslavijo! Najbrž pa bi bilo dobro, ko bi zadevo pospešile ali nanjo vsaj opozorile naše oblasti oziroma naša pristojna ministrstva! • D. S. NOVO V KINU MOJA PUNCA ameriška komedija; igrajo: Dan Avkrovd, Jamie Lee Curtis, Macau-lay Culkin in Ana Chlumskv Enajstletno dekle se zaljubi v svojega maleda vrstnika in doživi prvo ljubezen. Njun odnos je poln včasih smešnih, včasih ganljivih obratov... Komedija Moja punca je prvi film, v katerem je mali Macaulav Culkin zaigral po nastopu v izjemno uspešnem humornem trilerju Sam doma, deček, ki je slavnejši od odraslih hollvvvoodskih zvezd, ima tokrat za partnerico vrstnico Ano Chlumskv, priljubljeni Dan Akrovd in Jamie Lee Curtis pa sta dodatna aduta te prikupne komedije. Cm C O M P U MUSIC D.O.O. KRANJ TRGOVINA TIPKA TRGOVINA TIPKA C. ST. ŽAGARJA 34/B. KRANJ TEL: 217-363 DEL. ČAS OD 9.00 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 19.00 SOBOTA OD 9.00 DO 13.00 AKCIJSKA RAZPRODAJA USNJENIH JAKEN 00 KONCA MAJA. SPOMLADANSKI MODELI -UVOZ IZ TURČIJE. COMPU MUSIC do„ C. ST. ŽAGARJA 34/b IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 8. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 9.55 9.55 10.20 10.50 11.50 12.00 12.05 14.55 15.05 15.10 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.15 21.20 22.10 22.35 22.35 22.38 22.40 1.50 Video strani Program za otroke Čira čara, angleška nanizanka Jelenček, ponovitev Znanost in resnica, ponovitev ameriške znanstvene serije Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Video strani Umetniški večer: Uroš Roj-ko, ponovitev Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP R. Giordano - E. Monk: Berti-nijevi, nemška nadaljevanka EPP Oči kritike TV Dnevnik, Vreme, šport EPP, Video strani Napovednik EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Igre s pravico, angleška nadaljevanka Nevarna razmerja, francoski film (ĆB) Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Video strani 15.40 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Teroristi, angleška nanizanka, Šingen, japonska nadaljevanka 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.25 Napovednik 20.30 Intervju 21.20 Slovenski magazin 21.50 Dobrodošli 22.20 Umetniški eksperimentalni program: Studio Citv 23.20 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije: B. Arnič: Pesem planin 0.15 Yutel, eksperimentalni program PROGRAM TV HRVAŠKA 11.35 On in ona, ponovitev humoristične serije 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 13.50 Edward VIII, ponovitev serijskega filma 15.05 Malavizija 15.05 Gremo naprej 17.30 3-2-1 kviz 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ali me je kdo iskal? 21.15 Poslovni klub 22.15 Ekran brez okvirja 23.15 Dnevnik 23.40 Slika na sliko 0.30 Maurice, britanski film 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 20.10 China Beach, serijski film 21.05 Roseanne, humoristična serija 23.15 Nezlomljivi, serijski film 0.00 Gardijada KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 11.00 Fra Diavolo, ponovitev komedije s Stanom in Oli-jem 12.20 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.45 Popotnik skozi čas, ameriški znanstvenofantastični film; Klaus Kinski, VVilliam De-vane, Lauren Hutton 22.20 Filmski režiserji: Začetek uspešne kariere 22.50 A Shop - Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Mačke in pol 10.00 Šolska TV 10.30 Ptice trnovke nato Loto studio 12.10 Akvareli 12.15 Domača reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valley 14.50 Pomagalček 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.05 Bila je nekoč ... Amerika 15.30 Am, dam, des 16.06 VVild Fire, avstralska nadaljevanka 16.30 Mini kviz 16.55 Telestik 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 17.45 Mi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport SLOVENIJA 1 SOVA NEVARNA RAZMERJA francoski črno bel film; igrajo: Gerard Philipe, Jeanne More-au, Annette Vadim, Jean Vale rie in drugi. Aprila smo si lahko ogledali novejšo verzijo filma, tokrat pa režiser Roger Vadim dogajanje postavlja v sodobni čas. Sicer pa je osnova zgodbe ista, tudi tokrat gre za pisma, v katerih si Valmont in Juliette zaupata svoje ljubezenske podvige, le da se tokrat Valmont zaljubi v nedolžno mla-doporočeno Marianne. 20.15 XY - nerešeno 21.15 Zdravje danes 21.25 Pogledi s strani 21.35 Razbijanje srca v troje, ameriški film 23.05 Večerni šport 23.25 XY -nerešeno 23.35 Ocean v plamenih, ameriški film; David Caeeadine, Billy Dee VVilliams 1.05 čas v sliki 1.10 1000 mojtrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.30 1000 mojstrovin 15.40 Leksikon umetnikov 15.45 Kronski dragulj 17.30 Kraj srečanja - narava 18.00 Simpsonovi nato ORF 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dediščina vulkana 21.00 Znanje specialno 21.15 Otvoritev Dunajskih slavnostnih tednov 23.00 čas vs liki 23.10 Po startu potovanje k Dunajskim slavnostnim tednom 23.30 Umetnine 2.05 Poročila 1.10 1000 mojstrovin RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio "GA GA" 11.05 - Petkovo srečanje - 12.05 - Na da našnji dan - 12.30 - Kmetijski nasveti 13.00 - Danes ob 13-ih -13.45 - Iz tujega sveta 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Radijska tribuna - s poslanci - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Oddaja za pomorščake -22.00 - Zrcalo dneva 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Zanimivosti od tu in tam - 17.05 - Glasbena deletacija - Colosseum - 17.45 -Radio Domba - 18.55 - Napoved sporeda - l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Za kajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - EPP - 17.00 - športne novice - 17.15 - Med nami so zanimivi ljudje -18.00 - Novice -19.00 -Odpoved programa - KINO 8. maja CENTER prem. amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. znan. fant. film PODVODNA PLATFORMA 6 ob 20. uri LAZE anal. kom. DOLGIN ob 19. uri ČEŠNJICA amer. melodrama DEVET NOČI IN POL ob 20. uri DOVJE amer. kom. KO SREČA POTRKA ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. KOMANDOS IZ PREDMESTJA ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film HOOK - KAPITAN KLJUKA ob 19. uri RADOVUICA amer. zab. film NAKLJUČNI TURIST ob 20. uri BLED amer. zab. film KAJ BOMO Z BOBOM ob 20. uri Filmska nagradna uganka Ameriškega predsednika Johna F. Kennedvja so ubili 1963. leta. Izmed pravilnih odgovorov je žreb podelil nagradi - po dve brezplačni vstopnici za ogled enega od filmov v Kino podjetju Kranj - Anji Dolenc z Jesenic, Cankarjeva 1 A, in Urši Kolar iz Kranja, C. na Brdo 47. Čestitamo. Danes začenjajo v kranjskem Centru vrteti ameriško uspešnico Moja punca. Film je tako rekoč nov, posneli so ga lani, pri nas ga doslej še niso predvajali. Komedija je prvi film, v katerem je mali Macaulay Culkin zaigral po nastopu v izjemnem humornem trilerju Sam doma. Deček, ki je slavnejši od odraslih hollvvvoodskih zvezd, ima tokrat za partnerico vrstnico Ano Chlumskv, priljubljeni Dan Aykroyd in Jamie Lee Curtis pa sta dodatna "odrasla" aduta te prikupne komedije. Zgodba pripoveduje o enajstletnem dekletcu, ki se zaljubi v svojega vrstnika in doživi prvo ljubezen. Njun odnos je poln včasih smešnih, včasih ganljivih obratov. Vprašanje za vas: kako je v filmu ime glavnima najstniškima zaljubljencema? Odgovore pošljite do 20. maja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Pa veliko zabave ob ogledu simpatičnega filma vam želimo skupaj s "sponzorji" uganke, Kino podjetjem Kranj. Nemščina za jeseniške osnovnošolce Letos je delavska univerza Viktorja Stražišarja na Jesenicah pripravila pet zelo uspešnih tečajev nemškega jezika za učence osnovnih šol. Veliko zanimanje za vpis je pokazalo, da takšnih oblik izobraževanja v občini manjka in da samo učenje angleščine za obmejno občino ni dovolj. Tečaje so vodile prizadevne predavateljice, po sodobnih učnih metodah in literaturi, tako da so se osnov nemškega jezika naučili tako najmlajši iz prvih in drugih razredov kot učenci višjih razredov. Glede na zanimanje in željo po nadaljevanju dela bo delavska univerza pripravila še nadaljevalne tečaje, septembra pa spet razpisala začetne. Takoj za začetek letošnjih poletnih počitnic pa pripravlja tudi poletno šolo nemškega jezika, ki bo v prijetnem okolju kmečkega turizma na Planini pod Golico. • Maja Radi-novič Literarni list Griva Pri Studiu Griva II v Kranju je v začetku leta pod mentorskim vodstvom profesorja Mihe Mohorja zaživela literarna delavnica. V njej so se združili osnovnošolci, stari od enajst do petnajst let, kovali pesmi, prozo, prevajali. Pred dnevi so nam poslali na ogled prvi izvod njihovega literarnega lista Griva. Prelistali smo ga in... si zaželeli še več tako zanimivih listov. Za "pokušino" pa tokrat kratka igrica v slogu besednjaka današnjih najstnikov ter pesem. Obe sta izpod peresa dvanajstletnega Andraža Hladnika. Frajer Dons sem u basu vidu ful krejzi punce. Ta prva je bla vsa hepi. Njen bojfrend jo je povabu na parti. Hepi brsdej al nekej tacga. "Oh, nou!" je rekla ta druga, k je bla ful lubo-sumna. Živlene je pa res šit, če te bojfrend pusti na cedil! Sanje Skozi masko pogleda oko obzorja: razbit kozarec megle je na časopisu. Oko posveti v masko. Časopis pade na megleno obzorje. ELEKTRO TRGOVINA Z ELEKTRONIKO upori, diodo, kondenzatorji, Intogrlrono vezja, tranzistorji, telefonija, ontonaka tohnlka, konaktorjl, apojnl elamantt, avatlla, žarnica, ladica, sponke, kobil, Initalacljakl material, ot. mog. ventili —- kotoloiko prodajo željena opremo — MOŽNOST HABA VE PO SPECIFIKACIJI — brezplodno dobava no dom O < o Cesta JAKE PLATIŠE 13, Tel. 328-981/983/ Fax 328-982 Srečanje z Janezom Bitencem V šoli nas je obiskal skladatelj Janez Bitenc. Prišel je v razred in mi smo ga sprejeli s ploskanjem. Razred smo prej pripravili. Mize smo porinili nazaj, stole pa postavili prednje. Gospoda Janeza Bitenca smo bili vsi zelo veseli in je bil to za našo šolo zelo velik dogodek. Janez Bitenc nas je najprej vprašal, ali smo zdravi. Seveda smo bili. Na glavi je imel klobuk, na katerega nas je takoj opomnil. Na koncu srečanja smo ga morali spomniti, naj z mize vzame še klobuk. Zase je rekel, da je star in pozabljiv. Na sintesizer je zaigral pesem in vsi učenci od male šole do četrtega razreda smo ugibali, za katero pesem gre. To je bila Naša četica koraka. Potem nam je povedal glasbeno pravljico o dedku in babici. Babica je vsak petek hodila na trg po "to, to, pa to in še to". Da babica ni pozabila prinesti tistega, kar ji je naročil dedek, si je na robcu naredila vozel. Zraven smo se naučili še novo pesmico Ej, ta naša babica. Po končani pravljici se je na naše veliko začudenje skladatelj hotel kar odpraviti. Pa smo mu hitro zapeli nekaj njegovih pesmi, ki smo se jih naučili že prej. Izročili smo mu tudi darila, ki smo jih sami naredili. Gospod Janez Bitenc nas je pohvalil, da smo bili pridni in smo dobro sodelovali. Obljubil je, da bo v Lučine še prišel. Ura srečanja z njim se nam je zdela zelo zanimiva in upamo, da bo svojo obljubo izpolnil. Radi mu bomo razkaza-li okolico našega kraja. Učenci 4. r. OŠ Lučine Sinica Slišal sem ptičko, rumeno siničko. Tožila je sestrici, da jo skrbi, kam si bo gnezdo pripela, kje bo svojim mladičem pesmice pela. Jablana v cvetju je vejo sklonila in siničko nanjo povabila. Tomo Orešnik, 4. r. OŠ Žabnica Babica se spominja Babica mi veliko pripoveduje o svojem življenju. Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko se je morala med vojno v hudi zimi izseliti iz vasi s svojimi osmimi otroki. Izseliti so se morali zato, ker so Nemci grozili, da bodo požgali vas. Najnujnejše je naložila na voz z otroki vred in so se v hudem mrazu peljali devet kilometrov daleč v drugo vas. Po dveh dneh so veseli sprejeli novico, da njihova vas ni požgana in se vrnili v svoje domove. Najmlajša se je medtem hudo prehladila in kmalu zatem umrla. Potem je babica izvedela, da ji je nekje pri Bohinju padel mož, ko je branil svoj bataljon. Čez nekaj let se je babica zopet poročila in rodila še štiri otroke. Velikokrat mi pravi, da ne vem, kako lepo mi je. Ona se ne spominja, da bi svojim otrokom kdaj nudila toliko dobrega, saj so vedno živeli le v revščini. Najlepše jim je bilo takrat, ko jim je doma naredila bonbone iz prežganega sladkorja. Zdaj je babica že stara in ima pokojnino, vendar od pokojnine ne more uživati veliko, ker je zelo bolna. Urša Lopatic, 4. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj 064/ 211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19.-22. URE RADIO TRIGLAV JESENICE In GORENJSKI GLAS UGANI ŠTEVILKO Na valovih Radia Triglagv Jesenice bo tudi v mesecu maju na sporedu priljubljena radijska tombola "UGANI ŠTEVILKO". Tudi tokrat bo v njej možno sodelovati s kuponi iz Gorenjskega glasa - oddaja bo na sporedu v soboto, 16. maja. Od 45 številk jeseniške radijske tombole je tretjina "polnih", saj številke skrivajo privlačne nagrade. Na kuponu obkrožite Vašo srečno številko in če bo Vaš kupon v oddaji izžreban, "polna" številka pa še ne bo izkoriščena, Vam bo pripadla lepa nagrada. Če pa kupona ne boste poslali na Radio Triglav Jesenice, radijsko tombolo "Ugani številko" pa radi poslušate in v njej sodelujete preko telefona, Vam svetujemo: kupon iz Gorenjskega glasa imejte med oddajo pri sebi, sproti prekrižajte vse že uganjene številke in vrtite telefon. V vseh dosedanjih radijskih tombolah se je izkazalo, da treba opravi svoje: več poslušalcev med oddajo naskakuje isto, že izkoriščeno številko, zato gre telefonski klic v prazno, nagrada pa drugam. Veliko sreče, če sodelujete s kuponi ali pa s telefoni. —_ - mmm — - - — — — - — 1 2 ■ 3 4 5 6 7 8 9 1 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1 19 20 21 22 23 24 25 26 27 1 28 29 30 31 32 33 34 35 36 1 37 38 - -3x:- 39 40 41 42 43 44 45 Izrezan kuponček z eno obkroženo Številko po Vašem izboru nalepite na dopisnico ter pošljite na RADIO TRIGLAV JESENICE. 64270 Jesenice: v oddaji bodo upoštevani kuponi, ki bodo dospeli do 16. maja. Na dopisnico napišite svoj naslov! ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Ta mesec na vrtu Začnimo s petkom, 8. maja: ta dan lahko sejemo dišavnice, to je baziliko, enoletni majaron, koprc, janež in kumino, in listnate vrtnine kot zimski radič, glavnato solato in cikorjo. Še vedno lahko sadimo fižol in če je suho, zalivajmo vrt. 9. in 10. maja nabiramo zdravilne rastline in kosimo travo, če želimo kumare, ohrovt, cvetačo, zelje, papriko, paradižnik, bučke. Med vrtne jagode, grah, zelje in kumare nasadimo ognjič. S tem odženemo rastlinske zaje-dalce. 16. maja zalivamo vrt, potem pa je najbolje, da vrt nekaj dni pustimo pri miru. 24. maja pokosimo vrtno zelenico, če želimo, da potem trava po- Škropivo iz cvetočega vratiča 1 Deluje proti škodljivcem na vrtnih jagodah, proti pršicam na robidnicah, malinovemu hroščku, proti listnemu zavijaču, rji na rastlinah in plesnim. Kako se pripravlja, smo pogledali v knjižico M. Omahen "Moj bio vrt". Priprava: 500 g svežih listov, stebel in cvetov vratiča ali 30 g posušene rastline namočimo v 10 litrih vode. Lahko pa tudi skuhamo kot preslico. (1 kg sveže preslice ali 150 g posušene namočimo za 12 ur v 10 litrih vode. Naslednji dan preslico z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj počasi 30 minut. Pokrita naj se počasi shladi. Primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. 1 liter tega čaja razredčimo s 5 litri vode. Precedimo in uporabimo.) Za zimsko škropljenje sadnega drevja čaja ne razredčimo. Pozimi škropimo z njim rastline, poleti pa samo tla okrog njih. Po cvetenju rastlin in jeseni škropimo s čajem, ki smo mu dodali še 2 dela vode. Pozor: Tako pripravljena tekočina je za ljudi strupena! Zdaj, spomladi, torej škropimo sadno drevje in zelenje z razredčenim škropivom, ki smo mu dodali še 2 dela vode, torej dobimo 30 1 škropiva iz vratiča. hitro in bujno rast otave. II. in 12. maja sejemo okrasne rastline, plevemo in zatiramo škodljivce ter škropimo sadno drevje s škropivom iz vratiča. Če je treba, škropimo tudi vrtnine. 13. in 14. maja nabiramo zdravilne rastline (če je lepo vreme, seveda, kajti zdravilne rastline nabiramo le suhe, nikoli mokrih) in sejemo okrasne rastline. 15. maja presadimo na vrt Domači zdravnik I časi raste. 25. in 26. maja presadimo na vrt trajne rastline, na primer trajni majaron, meliso in oregano. Te dni vrt tudi zalivamo, če je treba, in presajamo trajne rastline. 27., 28. in 29. rahljamo gredice, plevemo in osipljemo. 28. in 29. maja ponovno škropimo sadno drevje in vrtnine z naravnim škropivom iz vratiča. Ranjak Ranjak ali v ljudskem izročilu mačkina detela, medvejka, ranjenik, uročnik, zajčja detela in podobno, cvete maja in junija. V nižinah cvete bolj bledo do zlato rumeno, v gorah pa tudi pomarančasto ali škrlatno. Nima ne izrazitega vonja ne okusa. Nabiramo le cvetove, posušimo jih v senčnih in zračnih prostorih, uporabljamo pa tudi sveže. Ranjak ali zajčja detelja je izrecna zdravilna rastlina ljudskega zdravilstva in ga v alpskih deželah zelo cenijo. V prvi vrsti se ranjak uporablja za zdravljenje ran pri ljudeh in živalih. S toplim čajnim prelivom iz ranjakovega cvetja se rane najprej izperejo, nato pa prevežejo z vlačnim obklad-kom. Obkladek je treba menjavati vsako uro. V alpskih deželah je zelo priljubljena čajna mešanica za te obkladke in sicer z enako količino suličaste-ga trpotca. Čaj iz cvetja čisti kri, vzeti ga je treba 1 čajno žličko za skodelico v prelivu, na dan popiti 2 skodelici z dodatkom medu. Ranjaku pripisujejo tudi lahen odvajalni učinek. Čaj dajejo otrokom po požirkih, kadar izbruhajo jed, ki se jim ni prilegla. Pri občutljivih ljudeh krepi želodec. Cvetne glavice radi dodajajo domačemu čaju. S pravim fermentiranjem dobi čaj iz ranjakovega cvetja podoben okus kot ruski čaj. Domači zdravnik Jejmo kmečki in ržen kruh Ko smo danes že pri kruhih, poglejmo, kaj o njih že pred dvajsetimi leti rekel francoski zeliščar M. Messegue. "Naš beli kruh je izgubil vse svoje vitamine, proteine, fosfate, kalcij in aminokisline. Ostal je samo še njegov škrob, mrtva jed, ki je dobra kvečjemu za pitanje prašičev. Omejitev delovnega časa je prisilila peke in njihove pomočnike, da v čimkrajšem času izdelajo čim večkruha. To jim omogoča iznajdba kemičnega kvasa, s katerim testo hitro vzhaja, vsekakor hitreje, kot vzhaja z dobrim naravnim kvasom, ki so ga Uporabljali nekoč. In da bi bila nesreča popolna, so oljnate peči izpodrinile stare peči na drva. To, da ljudje odločno zavračajo kruh, oropan redilnih snovi, umešan z umetnim kvasom in pečen ob zatohlem vonju po gorilnem olju, jasno kaže, da ne marajo tega proizvodnega postopka. Na srečo se je zdaj pojavil v trgovinah polnovredni kmečki >n ržen kruh, ki je sicer dražji, a tudi bistveno boljši. Te vrste kruha toplo priporočam, če je seveda pristen. Kmečki kruh mora biti umešan z lahko prebavljivim naravnim kvasom in pečen v peči na drva! Polnovredni kruh mora imeti vitamine (če niso beli moki lahkomiselno preprosto samo primešali surovih otrobov), ržen kruh pa rahlo odvajalen." Danes je na voljo že veliko vrst temnea kruha, vendar je njih Poraba prav pri nas še vedno prenizka. Poskusimo še me Kako pravilno skuhati riž "Riž se zelo pogosto pojavlja na naših mizah," nam piše Sla-vica P., dobra gospodinja s Ko-krice. "Znanka, ki je doma v deželi, kjer ga jedo s paličicami, mi je izdala njihovo skrivnost kuhanja. Takole gre: Skodelico riža dobro operemo - vsaj petkrat - dodamo 1 in 1/2 skodelice vode in ga na majhnem ognju zavremo. Pokrit naj vre 8 minut. Nato ga odstavimo in pustimo 25 minut pokritega na toplem ob robu štedilnika. Riž bo lepo mehak in ostal bo zrnat. Tako kuhanega lahko pripravimo dan pred uporabo, Moda za najmlajše Pisani v pomlad lahko pa ga tudi globoko zamrznemo. Uporaba je vsestranska: 1. zalijemo ga s slanim mlekom - mlečni riž; 2. prelijemo ga z raznimi vročimi prelivi in ponudimo s solato; 3. uporabimo ga za džuveč, za narastek, za enolončnice; 4. z dodatkom narezane salame ali mesa, kisle kumarice, kuhanega graha in majoneznega preliva za solate bomo dobili okusno hladno solato kot samostojno jed v poletnih dneh. Možnosti pa je seveda še in še!" Otroci si brez jeansa ne morejo več zamisliti svoje mladosti. Tudi ta pomlad jih je pričakala s priljubljenimi modrimi hlačami, dovolj širokimi za sproščeno igro, spodaj pa z zoženimi hlačnicami, da jih ne ovirajo pri vožnji s kolesom. Puloverji so razigrani v vzorcih in živahnih barv. Zal vam ne moremo predstaviti barvnih kombinacij drugače kot z besedo: opečnato rdeča, svetlo modra in nebesno modrci, vse te barve pa so kombinirane z zlato rumeno. In kakšni naj bodo spleteni v/orčki: za fantke geometrijski, za deklice pa tudi rožice. SOBOTA, 9. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 8.50 9.15 11.10 12.00 12.05 14.00 14.50 15.45 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.55 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 20.55 21.00 0.30 1.40 2.10 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Drevo Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Intervju, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Ne joči, Peter, slovenski film (ČB) EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Pohod Ljubljana '92, reportaža EPP Malmoe: Pesem Evrovizije '92, prenos Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Igre s pravico, angleška nadaljevanka Nočne ure, ameriški varietej-ski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.45 Video strani 13.55 Domžale: Tenis - polfinale, prenos 16.05 Sova, ponovitev, Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka. Igre s pravico, angleška nadaljevanka 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš videl, kaj dela Do lenj'c, 1. oddaja 19.O0 Kremenčko-vi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Ljubezen in krogle, angleški „film 22.10 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.35 Napovednik 22.38 EP, Video strani 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije v živo 23.40 Tenis, polfinale, posnetek iz Domžal 0.40 Yutel, eksperimentalni programi l, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Video strani 8.00 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola 10.00 Poročila 10.05 Mali princ 10.50 Ander-senove pravljice 11.05 Ljubljenca bogov, ponovitev angleške nadaljevanke 12.05 Vi in vaš video 13.25 J. Gotovac: Morana, 1. del opere 14.00 Poročila 14.05 Dobra stara Škotska, ameriška čb burleska 15.55 Poročila 18.05 Kralji reke, avstralska nadaljevanka 19.00 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Čarovnice iz Eastvvicka, ameriški barvni film 22.00 V iskanju izgubljenega časa 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Horoskop 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila 0.00 Maraton z nadaljevanko: Princesa Daisv, 1. del ameriške nadaljevanke 3.40 Poročila 3.45 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 16.30 SP v hokeju na ledu, posnetek iz Prage 18.00 Rokomet: Prvenstvo Hrvaške: Medveščak - Zagreb, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 V deželi orlov, ameriška dokumentarna serija 21.00 Zgodba z naslovne strani 21.35 Pri Huxtablovih, ameriška humoristična nanizanka 22.06 Hrvaška nogometna liga 23.10 Polnočni klici 23.55 SP v hokeju 0.55 Hit depo 3.25 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 35 mm, oddaja o filmu 10.45 Banovič Strahinja, jugoslovanski film 12.05 A Shop 19.00 Kanalizator show 19.25 Rola-nje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju 21.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina za začetnike 11.00 Utri- SLOVENIJA 2 20.30 LJUBEZEN IN KROGLE angleški barvni film; igrajo: Charles Bronson, Jill Ireland in drugi. Policijski poročnik Char lie Congers mora stopiti na prste šefu zloglasne zločinske organizacije. Šefovo ljubico imajo mafijci zaprto in najprej mora rešiti njo... panje srca v troje, ponovitev ameriškega filma 13.00 čas v sliki 13.25 Tvoji, moji, najini, ameriški film, Lucille Bali, Henry Fonda 15.20 Oh My Darling, risanka 15.30 Jaz in ti 15.30 Boule in BiH, risanka 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Lassie 17.10 Serner Fend: Moja knjiga o džungli 18.00 čas v sliki 18.05 šport 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Najboljše iz serije Nori par 21.10 Pesem evrovizije 1992, prenos 0.00 Čas v sliki 0.05 Fantom v raju. ameriški film; Paul VVilliams, Jessica Harper 1.35 Poročila/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.40 1000 mojstrovin 12.50 Leksikon umetnikov 12.55 SP v hokeju na ledu 15.30 Morilec Dimitri Karama-zov, nemški film 17.00 Kolumb in doba odkritij, 2. del 17.45 Kdo me hoče - živali iščejo dom 18.00 Alf 18.30 Slika Avstrije 18.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.05-9.30 - Raglja 10.00 12.00 -Kulturna panorama -12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13-ih -14.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Radio na obisku - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15-5.00 - Nočni program - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke. EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati o razstavi mineralov, fosilov in nakita - 17.00 -Pogovor z gostom - Boris Kuburič -17.45 - Kulturni babilon - 18.30 - O kulturi drugače - Oblačenje - 18.56 - Napoved sporeda - l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 16.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 -Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri - vmes EPP - 17.00 -športne novice - 18.00 - Novice -osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - KINO 9. maja CENTER amer kom. MOJA PUNCA ob 17, 19. in 21. uri STORŽIĆ amer ris film PEPELKA ob 16 uri, amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 17.. 19. in 21. uri DUPLICA amer. znan. fant. film PODVODNA PLATFORMA 6 ob 19. uri, amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film HOOK -KAPITAN KLJUKA ob 17 30 in 20. uri RADOVUICA amer pust film RUDNIKI KRALJA SALAMONA ob 20. uri BLED amer. zab. film NA TUJ RAČUN ob 20. uri BOHINJ amer. zab film KAJ BOMO Z BOBOM ob 20. uri HUMOR NEDELJA, 10. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.10 9.10 10.00 10.25 11.05 11.30 12.00 12.05 12.10 12.40 13.10 14.25 14.35 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.50 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.45 22.50 22.55 0.05 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ žav Ebu drame za otroke: Tatic slaščic, ponovitev Naša pesem '92, 2. oddaja Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila EP, Video strani Ljudje in zemlja Boš videl, kaj dela Dolenj'c, ponovitev 1. oddaje Video strani Video strani Heroin, ponovitev francoskega filma Napovednik S. Borg: Junak med barabami, angleško avstralska nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Dogodivščine Robina Ho- oda, ameriški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Festivali Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 4. oddaja ameriškega varietej-skega programa Igra s pravico, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.15 Video strani 12.25 Sova, ponovitev: Murphy Brown, ameriška nanizanka, Igra s pravico, angleška nadaljevanka 13.45 Napovednik 13.50 Športna nedelja 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Video-godba 20.30 Galaktična odiseja, japonska dokumentarna serija 21.25 Aleksa Šantic, nadaljevanka TV Sarajevo in TV Slovenija 22.25 Športni pregled 22.55 Gala baletni koncert "Prix Lausanne" '92, 1. del 0.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovcii 9.30 Nedeljski živec, otroška oddaja 9. 30 Zgodbe o lisici, risana serija 10.00 Poročila 10.35 Gozdar ima gozd na dlani, otroška oddaja 10.45 Risanka 11.00 Geologija 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.00 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 17.20 Moj stric Benjamin, francoski film 18.50 Tom in Jerrv kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Sedma noč 22.10 K. Moczarv igra Lizsta 23.10 TV tednik 23.40 Glasba 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA Nedeljsko športno popoldne 14.30 Gillette šport 15.00 Finale hrvap-škega prvenstva v boksu, posnetek 16.00 Košarka: Finale hrvaškega prvenstva (ž), prenos iz Rovinja 17.30 Finale SP v hokeju na ledu, prenos iz Prage 20.15 Vrnitev Sherlocka Holmesa, 1. del angleške nanizanke 21.10 Po neskončnosti sveta, potopisna serija 21.45 Bagrad cafe, ameriška humorističnannanizanka 23.55 Jazz 0.25 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 11.35 Video grom 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.05 Intervju 21.30 Ciguli migu-li, hrvaški film TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 12.00 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Vsi plešejo SLOVENIJA 1 14.35 HEROIN francoski barvni film; igrajo: Jean Gabin, Pierre Dux; Gospodovalni patriarh Auguste odkrije, da se z mamili ukvarja tudi njegov vnuk. In da bi preprodajalcem prišel na sled, med drugim tudi enega ubije, s čimer pa se začne vojna... na mojo vižo, francosko italijanski filmž; Luis de Funes 14.25 Rabi, film 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program: Hobotnica, kviz 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.10 Drižina sonček 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.05 Alf 18-30 Slika Avstrije 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Moselbruck 21.05 Matere, pogovor 21.50 Glas islama 21.55 Slavnostni tedni 22.50 Peter Handke, poskus portrteta 23.20 Le Dortoir, plesni film 0.00 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 17.15 Športž - Hokej 20.15 L. B. Strvker: Brezvestni lovec, ameriški TV film; Burt Revnolds 21.50 Čas v sliki 22.00 Zakon v LA 22.50 Starost te ščiti pred poroko, ameriški TV film; Katherine Hepburn 0.25 FBI RADIO SLOVENIJA 1 5.00-8.00 - Jutranji program - 8.05 -Radijska igra za otroke - 9.05 -Pomnjenja -10.05 - Prizma optimizma -11.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.10 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 - Za naše kmetovalce -15.30 -Dogodki in odmevi -16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.00 - Nočni program RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi "del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO TRŽIČ 10.35 - Nedeljski pogovor o vzgoji lončnic - 11.05 - Potuj z menoj -11.25 - Modni kotiček - z Modeno -11.40 - Iz orumenelih zapisov -12.00 - Pogled v iztekajoči se teden -12.10 - Nedeljska duhovna misel -12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika -12.50 - Obvestila -13.20 -Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Novosti iz Pekove trgovine na Deteljici - 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda - 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice -10.20 - Od tu in tam -11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 10. maja CENTER amer. kom. MOJA PONCA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 16. uri, amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri DUPLICA amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film HOOK - KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. KOMANDOS IZ PREDMESTJA ob 19. uri RADOVUICA amer. pust. film RUDNIKI KRALJA SALA-MONA ob 18. uri, amer. zab. film NAKUUČNI TURIST ob 20. uri BLED amer. zab. film KAJ BOMO Z BOBOM ob 18. uri, amer. vohun, film V. I, WARSHAWSKI ob 20 uri BOHINJ amer. zab. film NA TUJ RAČUN ob 20. uri Te dni ven in ven poslušamo, kaj je dejal ta ali oni gospod minister pred zasliševalno republiško komisijo. To je tako velevažno, da so kakšne vesti o kakšnem štrajku ali bedi delavstva en navaden mačji kašelj, saj se zdi, da ljudstvo na tej strani Alp tuhta samo o ministrih in le ministrih. Jih bodo izpraševalci izvrgli ali potrdili? In ko si tako od jutra do mraka dobesedno obseden s slovenskimi ministri gor in z ministri dol, ti v nekem določenem momentu švigne skozi možgane: Madonca, če bo šlo tako naprej in bodo vlade s takim tempom prihajale in odhajale, se lahko zgodi, da si še sam enkrat na vrsti! Saj nas je komaj 2 milijončka! Ce pre-gruntaš, da dojenčki in šolska otročad in studentarija ne morejo biti ministri in zato ne pridejo v poštev, upokojenčki tudi ne, pa kakšna druga populacija tudi ne bi bila prav zainteresirana - hopla, pa smo pri meni in meni podobnim, ki nekje v globoki podzavesti vendarle špekuliramo, da bi kdaj zasedli kakšen ministrski foteljček. Saj mora biti fino, če si gospod minister ali gospa ministrica! Kar poglejte, kako vsi na novo imenovani tiščijo na tron in kakšen obup zajema stare, ki se morajo posloviti! Saj doživljajo padec vlade kot osebno travmo! TEMA TEDNA How do you do? Če pade vlada povprečno trikrat na leto, bom zanesljivo prej na vrsti za ministra kot na Podarim dobim! Če vzamemo stvari s te plati, so se moje priprave v tej smeri že začele. Najprej malo samokritike: za kakšnega ministra za industrijo že ne mislim kandidirati, ker na tem polju niti po desetih letih pri najboljši volji nimaš kaj pokazati. Vse se sesuva - kar se ni, se pa še bo! Ker sem bolj drobne konstitucije, bi mi lahko šlo kakšno drobno gospodarstvo, ki ima na teh meridianih baje tako svetlo prihodnost. Sociala me od zadnjic, ko so me napadli, da la-žem, ker pišem, da je pri nas ena sama revš'na, pod milim nebom ne zanima več - naj jo vodijo tisti, ki mislijo, da je pri nas ena sama bogatija. Enako se mi fućka ministrstvo za medije javnega obveščanja, saj ti kljukci po cajtengih tako samo lažejo. Tudi ministrstvo za turizem je »komsi - komsa« - ko bi zapravili ves davkoplačevalski denar za promocije in kljub vsemu ne bi bilo nobenega turista, bi me bilo rahlo sram. Naj turiste za ušesa vlečem na Bled in v Portorož? Bolj ko razmišljam, bolj se mi dozdeva, da bi bilo moji osebi najbolj primerno kakšno lepo ministrstvo za Slovence po svetu. Meni je vedno všeč tisti posel, ki zahteva veliko truda in osebne angažiranosti, kar bi tako ministrstvo za Slovence po svetu vsekakor zahtevalo. Ko bi me na izpraševalni komisiji vprašali, kaj pravzaprav kanim postoriti v svojem ministrstvu za Slovence po svetu, bi bil moj odgovor kratek in eksakten: »Draga gospoda! Tu je dela, da se kar samo ponuja!« Najprej bi moja oseba pod nujno napodila vse tri osebne svetovalce v mojem ministrskem kabinetu za Slovence po svetu, da mi napravijo točen seznam Slovenk in Slovencev, ki so po belem svetu. Do zdaj eksaktnega seznama ta država še ni sproducirala. Vsi Slovenci po svetu bi bili deležni moje izjemne ministrske pozornosti -brez skrbi! In ne bi bilo nobenih protekcij: vsi bi bili od mo- je osebe obiskani, celo večkrat, če bi le izrazili tovrstno željo! Prisežem, da mi ne bi nič presedali naporni avionski poleti, gneča na letališčih in podobne zoprnije, ki se zgrinjajo nad delavnim ministrom za Slovence po svetu. Ne, ne! Ne bi pela samo daljna Amerika, Kanada in Argentina! Slovenci v zamejstvu sploh ne bi bili prikrajšani. Koroške Slovence kanim obiskovati na kolesu kot gospod Peterle, da se ohrani vrla tradicija in ministrska kondicija; za Porabje pa dovolim, da gre gospod Kučan, ki obvlada madžarsko. Moj nastop pred Slovenci v svetu bo izjemno korekten: How do you do? Ker čujem jako nespodbudne vesti, da je bivša vlada skregala še tiste Slovence po svetu, ki prej niso bili sprti, tudi obljubim, da jih v primeru državniške nuje in potrebe skregam še bolj! Ko pa bo moja vlada padla in boste prišli vi na vrsto, se mislim hitro presesti. Bom šef kakšnega sklada ministrstva za Slovence po svetu ali pa kakšen konzularni predstavnik -moje bogate ministrske izkušnje menda mlada država ja ne bo meni nič tebi nič zavrgla! Samo, da pridem zraven - in mi bo fletno na veke vekov!* D. Sedej KATERI SEJEM PO VRSTI? Obiskovalci letošnjega mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Kranju bodo lahko tudi neprijetno presenečeni, kajti v hali visita dve tabli: na eni je napis 16. mednarodni sejem, na drugi pa 17. mednarodni sejem obrti in podjetništva. Kateri sejem je pravzaprav? 16. ali 17. po vrsti? To je strašna uganka, kajti tudi na vabilih in brošurah se ti dve številki stalno tepeta. Na enem vabilu je 16. sejem, na drugem 17. mednarodni sejem obrti in podjetništva. Take napake se dajo tudi opravičiti, če samo pomislimo, s kakšno enormno količino sejmov se ponaša Kranj! Toliko jih šviga čez leto, da jih organizatorji že težko evidentirajo!« D. S. IDI DOMA! Malokdo si danes sploh upa v Istro, kajti iz Istre prihajajo čudne, nasprotujoče si vesti o usodi slovenskih počitniških domov in vikendov. A najbolj korajžni lastniki vikendov so se oni dan le podali na negotovo pot. In na kraju samem - v bližini Pule - ugotovili, kaj se je zgodilo z njihovimi počitniškimi hišicami. Naselje nekaj deset počitniških hišic je ponujalo dokaj čudno sliko. V vse zasebne vikende je bilo vlomljeno, vse je bilo razmetano, kakšna bolj vredna stvar je dobila tudi noge. Šipe so bile pobite, v vikende pa je bilo nasilno vlomljeno. Neki slovenski lastnik je tudi žalostno ugotovil, kaj se je bilo zgodilo z lepo stensko uro, ki jo je nekoč dobil kot dar v Srbiji. Na uri je bil napis v cirilici - vlomilci ali vlomilec so se grozljivo znesli nad uro, od katere seveda ni ostalo čisto nič. Na nekaterih vikendih so bili tudi napisi, nekako v tem slogu: »Uništavaš Istru, idi doma, spalit ću ti kuću...«# D. S. Priznamo, nismo uspeli prešteti vseh prometnih tabel modre barve (kakršno ima tudi Gorenjski glas), ki po širni Gorenjski še vedno kažejo, kje in koliko daleč je policija. Na vseh tablah še vedno piše "MILICA", potem vas pa na policiji sprejme gospod policist. Ker je tudi novi mandatar za sestavo demokratično izvoljene slovenske vlade z zaporedno številko 2 za notranjega ministra predlagal istega moža kot prejšnji mandatar, smo prepričani, da se bo v drugem ministrskem ciklusu Igor Bavčar lotil zamenjave tabel "MILICA". Če ga ne bodo prej zamenjali... Foto: P. K. HYUnrJHI 12^ Ljubljana, Dunajska 20j! PKDSTRVITEV Hvunoni11 flVTOMoftiLov v mmrm VvedstZLVitev' bo -pred HOTELOM "CRHNA" xrsoboto 9.5Wlc& ?-M^iti v nedelo 10.5. \m cd ? ~ D*. KUPCEV ČAKA ItfA NAGRADA m 0 0 0 @W0 kii m m REPORTAŽE "... .T -»""v , , viav j^al, ki Razburja Pri Cukcu se dobimo aovljica, 7. maja - Celo ministrstvo za turizem in gorstvo je menilo, da je treba poseči v zadevo Čuk. Lo-^sredi Radovljice že nekaj časa buri duhove. Mladi ^dniki motijo stanovalce v bližnjih blokih. ■ /'Zadeva Čuk« je v radovlji- °,bčini " L^uali duhove. °bčini že nekaj časa izjem-1^-7 Jalna in znova in znova kaj gre? ^»ernovo ulico v Radovljica stavbo občinske skupščino Radovljičani želeli oži-i.'ln poživiti. V pritličju stajskih blokov naj bi bilo W*& malih trgovinic in loka- Ij 8°diIo pa se je natanko ti-jMt se dogaja marsikje po ™h občinah *uPec, ki je kupil lokal, naj ( "jem imel steklarsko obrt. a| i se je kasneje premislil, V naJem m V nJem Je ij*0 noči nastala okrepčeval-4|f l Pr'jeten lokal, v katerega ,7aJo predvsem mladi. Vse Pp najbrž v redu in prav, u J^ladi obiskovalci v nočnih J} le bi bili preveč veseli in j^čni. Tako pa je v tej sose-Prav zaradi mladoletnih obiskovalcev, ki se po odhodu iz lokala Čuk kar ne morejo in ne morejo mirno in tiho raziti, veliko nejevolje. Stanovalci pač nimajo mirnega spanja, zato so že nekajkrat zahtevali, da se lokal zapre. V radovljiški občini so se zaradi lokala Čuk že zvrstili številni sestanki. Ali je prav, da se lahko namembnost lokala preko noči spremeni? Kakšno dovoljenje ima pravzaprav najemnik lokala Čuk? Vsekakor gostinski lokal v tem predelu mesta prvotno ni bil načrtovan, sploh pa ne v prostoru, kjer je okrepčevalnica Čuk. Mnenje projektanta je, da prostor za gostinski lokal ni primeren - ne zaradi dostopa in prometne ureditve kot tudi ne zaradi premajhnih sanitarij. Vendar pa so pristojne službe na občini najemniku lokala Čuk dale začasno dovoljenje. Zakaj? Na občini pravijo, da so ukrepali v skladu z obrtnim zakonom, ko so najemniku izdali začasno dovoljenje. Lokacijska in druga dokumentacija za devet manjših lokalov na Prešernovi ulici ni vsebovala specifikacije - se pravi, da namembnost lokalov ni bila opredeljena. Na občini so bili zato mnenja, da lahko izdajo dovoljenje za okrepčevalnico, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji, lastnik le uporabnega dovoljenja ni imel. V takih primerih je povsem običajno, da izdajo začasno dovoljenje. Vse skupaj je v skladu s splošnimi družbenimi usmeritvami za zaposlovanje in za spodbujanje podjetništva. Začasno obrtno dovoljenje so lastniku lokala Čuk izdali 9. decembra lani, velja pa leto dni in v tem času mora pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Ker pa so se vrstile pritožbe sosedov in stanovalcev Prešernove ulice, je v zadevo poseglo celo republiško ministrstvo za turizem in gostinstvo. Ministrstvo je občinsko odločbo razveljavilo in zdaj je okrepčevalnica Čuk brez dovoljenja. Lastnik mora v šestdesetih dneh dopolniti svojo vlogo... Vendar pa se ob tem in podobnih primerih pojavlja več umestnih vprašanj. Vsekakor gre pri lokalu Čuk v Radovljici za vprašanje javne morale, saj lastnik lokala vendarle ne more biti odgovoren za neprimerno obnašanje mladoletnih obiskovalcev. Lastnik je v opremo prostora vložil tudi izdatna sredstva. Jasno je tudi, da je gostinski lokal veliko bolj donosen kot kakšna prodajalna. Vprašanje pa je seveda, ali je za lokal, ki je odprt ponoči, primerna lokacija sredi stanovanjskih blokov.. Kakorkoli že. Če kaj drži, potem drži to, da je zaradi prahu, ki se dviga okoli okrepčevalnice Čuk, lokal med mladimi vedno bolj priljubljen. Mladina, ki v Radovljici nima kam iti, se kar naprej zbira pri Čuku - pogovor med mladimi Radovljičani se vedno zasuče nekako takole: pri Čukcu se dobimo...« D. Sedej lbUej tržiškega pihalnega orkestra Domačini bi pogrešali godbenike k, maja - Prebivalce Tržiča že od leta 1927 razveseljuje ua 9oc*ba na pihala. Lani so sicer finančne težave za li elc čas pretrgale redne vaje orkestra, godba pa vseeno 56dazPadla. Letošnjo 65-letnico pričakuje z novimi načrti, ij^katere sodi tudi programska širitev in oživitev delova- ^ažoretne skupine. m V 65 letih delovanja Pi-jj e8a orkestra Tržič se je v j/1 marsikaj spremenilo. Ob OrjK°V'tv' Je to D''a cerkvena °bv P°zneJe Pa Je orkester L " delavsko noto. Današnji L^bel ima 30 članov, med a .['mi jih je polovica mlajših i^nikov, ki prihajajo povelj 12 domače glasbene šole. as '983 so glasbo obogatili i j*Pi mažoretk, žal pa je de-(hj "le take skupine na Go-Js*ern pozneje zaradi denar-(j.tlske zamrlo. Kakovost or-i vra dokazuje srebrna plaketi 'L težavnostni stopnji na L^°vanju pihalnih orkestrov genije 1985. leta, ugled pa I Migajo tudi razna prizna- li' °d Kurnikove nagrade in Vrhovnik oviro za na- . ^Največjo [^nJo kvalitetno rast je pome-l( *hianjševanje sredstev za Ha"r° y trž'šk' občini Pred J 'eti, kar smo najbolj ob- Franc Podlipnik čutili v večjih kulturnih skupinah,« ugotavlja sedanji predsednik Pihalnega orkestra Tržič Miro Vrhovnik in razmišlja: »Če ne bi pred tremi leti z lastno iznajdljivostjo prišli do novih inštrumentov, bi bil nadaljnji obstoj orkestra pod velikim vprašajem. Vseeno je imel upravni odbor iz leta v leto največ dela in skrbi s pridobivanjem denarja za redno delo. Odpovedati smo se morali kvalitetnemu dirigentu iz Ljubljane in poiskati zamenjavo zanj v svojih vrstah. Vse večje težave smo imeli tudi z obiskom na vajah, saj veliko godbenikov ne zmore več stroškov za pogoste prevoze v Tržič. Ker nismo imeli denarja niti za prevoze, smo začetek lanske jeseni prenehali z vajami. Prek tržiškega radia smo o naših težavah obvestili prebivalce, na kar so se odzivali s številnimi zahtevami, da mora orkester ostati. Končno je tovarna Peko, s katero že vrsto let dobro sodelujemo, prevzela pokroviteljstvo nad orkestrom, za kar se vsem delavcem prijazno zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi občinskim poslancem, ki so namenili del denarja iz letošnjega proračuna za delovanje godbe.« Težnja po kakovosti Kot še potoži predsednik Vrhovnik, jim mnogi očitajo, da za ljubiteljsko dejavnost zahtevajo preveč denarja, in da so v privilegiranem položaju. Takim enostavno odgovarja, da bi morali prešteti vse ure vloženega dela v učenje in vaje za nove in nove točke programa. Današnja pihalna godba namreč ne pozna več samo koračnic, ampak igra vse od na-rodnozabavnih melodij, klasične in sakralne glasbe, do modernih skladb. Po kakovosti gotovo ne zaostaja za drugimi amaterskimi orkestri, vseeno pa bo glavna naloga v prihodnosti razširitev programa za razne priložnosti. Načrtujejo tudi oživitev dejavnosti mažoretne skupine, ki je posebna popestritev na nastopih. Prav sedaj pa hitijo z izdelavo narodnih noš, v katerih bi radi nastopili za skorajšnji jubilej orkestra. Letos so tržiški godbeniki nastopili že na štirih koncertih po Gorenjski, za veliko noč so igrali na procesiji, 24. aprila so sodelovali pri odprtju razstave v Kurnikovi hiši s prazničnim koncertom, za 1. maj so z zvoki budnic obiskali vse krajevne skupnosti okrog Tržiča, 4. maja pa so se udeležili praznovanja pri farni cerkvi. Za 65-letnico godbe pripravljajo publikacijo o razvoju orkestra in razstavo, 19. junija bo tudi slavnostni koncert, dan pozneje pa še re- vija pihalnih orkestrov Gorenjske. V orkestru so ponosni na štiri še živeče ustanovne člane. Branko Sajovic Kako se glasba prenaša iz roda v rod, potrjujeta tudi dva dolgoletna tržiška godbenika. Franc Podlipnik: »Moj oče je bil ustanovitelj godbe. Tudi sam sem imel od malega veselje do glasbe. V orkestru sem že 32 let. Igram bas, ki je težak inštrument, a ne le za igranje... No, brez sodelovanja v orkestru bi pa gotovo ne mogel živeti. Tudi moj sin Franci je v njem; je kapelnik in igra klarinet.« Branko Sajovic: »Pred tremi desetletji sem prišel k orkestru, pri katerem je bil tudi moj oče kapelnik. Moj inštrument je rog. Samo veselje do glasbe lahko premaga vse napore, ki so potrebni na številnih vajah in raznih nastopih. Moram pa reči, da smo godbeniki tudi dobra družba, v kateri se človek lahko razvedri. Upam, da bomo taki ostali še naprej.« • Stojan Saje je v stem varnosti We( eni jasno je, da vodilne °\ihVne tovarne P" snovanju *orn avtomobilov veliko po-V0sti posvečajo varnosti, bj j aJ ni več avtomobila, ki ne SSu tak° 'menovane varno-l\ letke, ki ob trčenju deluje k J ^a potniški prostor osta-&M\vVSem nepoškodovan. Pri 'Ju so s tehnologijo, ki jo Orjejo F.I.R.S.T. "dosegli, \*. Potniški prostor kar naj-toa. Poškodovan tudi pri pre-fr»u,nJu. Ko so na crash testih "Sali BMVV serije 5, so ga najprej prevrnili na levi bok, nato je vozilo drselo po strehi, nazadnje pa je ponovno pristalo na kolesih. Rezultati so bili za tolikšno kotaljenje izredno dobri: testni voznik jo je odnesel brez poškodb med bolj vidnimi poškodbami avtomobila pa je bila zmečkana streha, razbito vetrobransko steklo in nekaj bolj vidnih prask. Najbolj pomembno lahko vidite na zadnji sliki: vrata so se po crash testu odprla kot pri novem avtomobilu. PONEDELJEK, 11. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 9.20 L. Paljetak: Bajka o kraljevih češnjah 10.10 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.06 Forum, ponovitev 1120 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dobrodošli, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Pravljica 17.30 J. Bevc: Ko bo pomlad, 1. oddaja 18.00 Obzorja duha, ponovitev 18.30 EP, Video strani 18.35 Divji svet živali: Orjaška hobotnica, angleška poljudnoznanstvena serija 19.05 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik. Vreme, šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.56 EPP 21.00 Dosje 21.40 T. Strozzi - M. Gregi - Z. Ili-jic: Igra in resničnost, drama HTV 22.50 TV dnevnik. Vreme, šport 23.15 Napovednik 23.18 EP, Video strani 23.20 Sova 23.20 Igra s pravico, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška na nizanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.15 Video strani 15.25 Oči kritike, ponovitev 16.15 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 4. oddaja ameriškega varietejskega programa. Igra s pravico, angleška nadaljevanka 17.30 Evropsko prven-stvo v Tae Kwo Ndo, posnetek 18.00 Slovenska kronika 18.10 Festivali Daljnega vzhoda, ponovitev avstralske dokumentarne serije 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik Koper 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A Hitchcocka: Smer seve rozahod, ameriški film (ČB) 23.40 Umetniški eksperimentalni program: Kriminal 0.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Spored za otroke 9.30 Jaz, lutkar 9.45 Deček Skok 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Pri Huxta-blovih, ponovitev 12.00 Točno opoldne - poročila 13.00 TV tednik 13.30 Glasba 13.45 Poročila 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.06 Malavizija 17.00 Požarevski mir in sarajevsko premirje 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Priprave na življenje 22.15 Negotovo čustvo, ameriški film 20.00 Kvartet, TV drama 22.30 TV dnevnik 23.25 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Horoskop 0.20 Poročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika 19.30 Dnevnik 20.10 Svet športa 21.00 Sofija in Konstanca 21.56 Popolna tujca 22.20 Šansoni 22.55 Ga brielov ogenj,a meriška nadaljevanka 23.46 Brez toka 0.25 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 11.30 Filmski režiserji 12.06 A Shop 19.00 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Stotnik iz Castille, ameriški barni film 23.25 Dance Session, oddaja o modernem plesu 0.05 A Shop/CMC TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 L B Stryker: Brezvestni lovec, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.35 Galske impresije 13.40 Srečanje z naravo 14.10 Big Vallev 14.55 Najlepše SLOVENIJA 2 21.30 SEVER SEVEROZAHOD ameriški barvni film, 1959, režija: Alfred Hitchcock; igrajo: Cary Grant, Eva Maria Saint, James Mason. Film govori o povprečnem Američanu, ki se znajde v vrtnicu najbolj nevarne vohunsko-kriminalne spletke. To ga spremeni v aktivnega bojevnika, ki si bo nazadnje za služil nagrado - lepo Evo. otroške pesmi 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nils Holgersson 15.30 Am, dam, des 16.06 Felicitas na tihih tačkah 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Trojica s štiirmi pestmi 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Na platnu, Filmski poljub 22.36 Kar ste vedno želeli vedeti o seksu, ameriški film; Woody Allen 0.00 Dance sesion 0.06 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 1000 mojstrovin 17.00 Leksikon umetnikov 17.05 Svet sredi stoletja 17.30 Lipova ulica 18.00 Alf 18.30 Ljubezen na prvi pogled, nova razvedrilna igra 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Ženska v najboljših letih 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Tel-skop 22.00 čas v sliki 22.30 Španija - v senci sonca, 1. del dokumentarne oddaje 23.15 Nočni studio 0.20 Hello Avstria, Hello Vienna 0.50 Čas v sliki MEGAMILK RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus 10.05 - Posebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.10 - Osmrtnice in obve stila - 15.00 - Radio danes, radio jutri - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja - 19.00 -Radijski dnevnik 20.00 - Sotočja in glasba 21.05 - Zaplešite z nami 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Zimzelene melodije - 23.05 - Literarni nokturno 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov. EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 1. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - KINO 11. maja CENTER amer kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20 uri STORŽIČ in ŽE-LEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. zab film SKODRANA SUZI ob 20 uri BLED amer pust. film RUDNIKI KRALJA SALAMONA ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 12. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke Zgodbe iz školjke 9.56 Boj za obstanek: Divjanje zajcev 10.20 Angleščina - Follovv me 10.40 Kemija: Onesnaževalci organskega in anorganskega izvora 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.46 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.25 Video strani 14.36 Napovednik 14.40 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sever severozahod, ponovitev ameriškega filma (ČB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj: Piškoti iz ovsenih kosmičev 17.20 Plamenica, angleško sloven sko češka nadaljevanka 17.45 Prežihov Voranc: Solzice 18.10 G. Olujič: Deklica z zlatimi prsti 18.36 EP, Video strani 18.40 Alpe - Donava - Jadran 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Slovenija - umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu 21.30 EPP 21.35 D Decoin: Grad na soncu, francoska nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23 06 Sova Življenje po Henrvju, angleška nanizanka Igra s pravico, angleška nadaljevanka Glasbeni utrinek: Claude De bussv: Prva rapsodija 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani 14.30 Dosje, ponovitev 15.10 Sova, ponovitev: Igra s pravico, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 16.50 Svet poroča 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Sarajevo 20.00 Serijski film 20.30 Glasba, show in cirkus 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Yutel. eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro mozaik 9.00 Ponovitev iz malavizije 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Popolna tujca 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Sofija in Konstanca 14.40 Modre čelade 15.05 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Otroci rišejo vojno 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ljudje, ki so ubili Kennedvja, ameriška dokumentarna serija 21.10 V veli kem planu 23.10 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Horoskop 0.25 Poročila 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika 19.30 Dnevnik 20.00 Na zdravje, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Appolo Show 21.10 Sofija in Konstanca 22.05 Krvna pravica, angleška nadaljevanka 23.00 Oddaja resne glasbe 0.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Borza 10.45 Stotnik iz Castille, ameriški barvni film 12.140 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna 21.00 Za filmske sladokusce 22.40 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Morilec Dimitri Karamazov, ponovitev 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad, urad 14.00 Big SLOVENIJA 1 21.35 GRAD NA SONCU 3. del francoske nadaljevanke; »Danes bi rada vedela, ali smem ljubiti moškega, ne da bi ga ti zadavil,« zbada Marie Pierre svojega sina. Pravzaprav bi bilo zabavno biti markiza! Ko Stephanie dojame, koga ima mati v mislih, podvomi o njeni prisebnosti. Pa vendar, če je sposobna dati rast žitu v puščavi, je sposobna zapeljati tudi moškega Vallev 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Feli-citas na tihih tačkah 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Universum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Pesem ptic trnovk 22.50 Morilske misli, japosnki film 0.535 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojtrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Alf 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.57 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.30 Avstrija II 22.30 Klub 2 Poročila MEGAMILK RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska 12.05 - Na današnji dan 13.00 - Danes ob 13 ih - 13.45 - Iz tujega jezika - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi 17.00 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik - 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 - Od premiere do premiere - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov ■ 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije 16.30 - Športni obzornik - 17.20 - Koristni napotki, glasbeno popoldne 18.15 - Klepet s poslušalci 18.55 - Napoved sporeda - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -17.00 -Športne novice 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice -18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud 19.00 - Odpoved programa - KINO 12. maja CENTER amer kom. MOJA PUNCA ob 18 in 20 uri STORŽIĆ amer. trda erot GLOBOKO MODRO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR hongkon ak cij film LOV NA NINJE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer avant. film PODVODNA PLATFORMA ob 20 uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer zab film NAKLJUČNI TURIST ob 20. uri Sončkov kot Tri čez trideset dopisnic... ... ste tokrat poslali v naše uredništvo in sicer 7 iz Kranj, 5 z Jesenice, 4 iz Podnarta, 3 z Bleda, po 2 iz Bohinjske Bistrice, Sovodnja in Šenčurja, po 1 iz Brezij, s Cerkelj, iz Nakle-ga, iz Radovljice, iz Selc, iz Škofje Loke, z Visokega, ena iz Celja pa je brez imena s pravilnim odgovorom seveda, saj ste vsi vedeli, kdo je kaj počel na odru na koncertu za de-ath Freddyja. Po dolgem času je bila v prodajalni Sonček spet Svetlana, žrebanje je temu primerno trajalo dalj časa, in ker sva se jest in S. basala s čokolado, sva izumila nov način za žrebanje. Takole gre. Teš čokolado in ker je dost' vroče ti en malo stopljene čokolade ostane na prstu in ročico neseš v koš z dopisnicami in na eni pustiš svoj prstni odtis (da ne bo pomote, žrebala je ona). Mal počakaš, da se posuši in poiščeš dopisnico s flekom. To pa je poslala, KVv «;oim-kj<: Takoj zaposlimo več KV TESARJEV Informacije osebno v kadrovski službi v Radovljici, Ljubljanska cesta 11 ali po telefonu 75-771. SPLOŠNO GRADBENO PODJEJTE, RADOVLJICA, LJUBLJANSKA 11 hmmmm... aha Darja Mrak, šit čez ulico je pa flek, samo itova se vidi, recimo, da je Kitova 47, 64270 Jesenice. Pflj de dopis, z njim pa po obljubljeno nagrado v Kranj, M Sonček še nima podružnice na Jesenicah, je pa ena tatf blizu v Rod'nah. TOP 3 1. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 2. Vračam se - Miran Rudan 3. Appettite for Destruction - G'N'R NOVOSTI Bolj švoh bo tokrat, kao prazniki pa to. Novi sta dve M seti in sicer Alpski kvintet, eno pa je prispevala Cena. Baje, da se pričakuje ena injekcija iz Kopra, same dobre z3' deve. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 45: Konec aprila so bili v trgovini Sonček Agropopovci, ta; glavna pa je bila njihova pevka (kot vedno, jasno). Punc1 pa je ime... no kako? Dopisnice pričakujemo do srede, m maja, v uredništvo G. glasa s pripisom "Sonček". Pošlji10 kakšno čokolado za žrebanje. Čav. KDO JE NA SLIKI Frčejeva Tini Bile smo kot eden V prejšnji petkovi prilogi smo objavili sliko našega nekd3 njega maršala s soprogo in obkrožili dečka, ki se je slikal I predsednikom bivše Jugoslavije. Deček, danes že mož, se na^ je oglasil in povedal, da je Matjaž Vidali iz Kranja, slikan pa r bil 1. maja leta 1977 na Joštu. Izročili smo mu nagrado. Ob objavi te slike pa se je oglasil neki naš bralec in nerniJ doma odpovedal naš časopis. Ni mogel prenesti, da objavi)3 mo Josipa Broza ali kakor je sam dejal:...»tega rablja!« Z objavo »rabljev« bomo torej začasno prenehali, za*0 tokrat objavljamo drug motiv... Če ste se spoznali, nam sporočite, kdaj in kje je bila s"' ka posneta. Čaka vas nagrada. • D. S. Gorje - Na nedavnem prvem in nadvse uspelem Jurjevem sejmu v Gorjah, ki sta ga pripravila Jože Kuralt in Vinko Kunšič, člana sveta KS Gorje, ob pomoči domačih gasilcev in šole, so s stojnicami ter predstavitvijo domačih dobrot in ponudbo sodelovale tudi članice aktiva kmečkih žena Bled iz krajevne skupnosti Gorje. Gotovo je sistem zelo pomemben. Najbolj se obneseT če je domišljen in preprost J Tini Zupan iz Zgornjih Gorij Tini Zupan, ki jo domačini poznajo tudi pod imenom Frčejeva Tini iz Zgornjih Gorij, je s skupino domačink, članic aktiva pripravila in ponudila na sejmu tudi potico, "zmedene fancovte", krofe in domač kruh, ki ga je spekla Pavovčeva mama z Zgornjih Lazov. "Sejem je zares uspel in članice s Podhoma, Spodnjih in Zgornjih Gorij, Krnice smo delovale kot « eden. Pa tudi moški s Poljšice so pripravili "štant". Takšnih prireditev bi moralo biti več. S tem bi poživili kraj in turizem v Gorjah. Drugo leto bo spet Jurijev sejem in takrat bo zagotovo še veliko bolje." Frčejeva Tini, kjer imajo doma že triindvajset let kmečki turizem in lahko sprejmejo dvanajst turistov naenkrat, je poleg Žaleherjevega med prvimi v Gorjah, je skrbela tudi, da so obiskovalci na sejmu dobili Jurijevo kapo. In kakšna je pravzaprav Jurijeva kapa, so bili radovedni številni obiskovalci. Tini je vsakomur razložila, da so to zabeljeni ajdovi žganci s stepenim ocvrtim jajcem. Jed je, posebno z mlekom, zelo nasitna. Z njo so že včasih običajno postregli gozdnim delavcem. • A. Z. Les kot občutljiv naraven material lahko dolgo zdrži le, če dobro in sistemsko poskrbimo zanj. Potrebno ga je zaščititi globinsko in po površini, pred različnimi škodljivimi vplivi. Na podlagi premišljene tehnologije je nastal •izdelek, s pomočjo katerega postane navidez zahtevna naloga - zaščititi in oplemenititi les - zelo preprosta. Lesol vsebuje sredstva in učinkov ine, ki MEDVODE preprosto učinkovit delujejo na treh nivojih' globinska zaščita lesa pfSP škodljivci in propadanjem-površinska zaščita p'^ vremenskimi pojavi i*1 soncem ter oplemenitenji oziroma polepšani1-' videza. Poleg vsestranskosti ima Lesol tudi drug1-' prednosti. Transparenti* pigmenti, ki ščitijo U's m ne izpirajo, nanosi so zelo obstojni. nt? pokajo in na voljo je k:,f petnajst barvnih odtenko^ HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES I CELOVEC pnevmatski ZABIJALNI APARATI spenjalni aparati krivilne priprave ZA spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže... KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL.: (064)66-221,66-617 30 O H m -i N m C < o H 30 O < > m H Z O N > Z m (A C < o 30 O < > r- H m H N > Z m HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES £ knoj 6W ZADETEK V PETEK KO STE BRALCI GORENJSKEGA GLASA PRAZNOVALI V petek, 1. maja, smo na RADIU ŽIRI že tretjič zabavali naše poslušalce s priljubljeno oddajo ZADETEK V PETEK. Vprašanja tokrat niso bila pretežka Najprej so se v studiu pomerili Janez Štanta, Franci Pire in Helena Alič. Janez Štanta iz Škofje Loke je imel pri igrah že večkrat srečo, pa tudi z nagradami se je lahko pohvalil. Janez je upokojenec, vrtičkar, rad bere knjige in spremlja TV program, sicer pa je ljubitelj operne glasbe. Na prvi dve vprašanji je odgovoril kot iz topa, šola v Bukovici pa mu je v tretjem vprašanju delala preglavice, tako da se je moral zadovoljiti z 2.000 tolarji Toliko je dobil tudi Franci Pire, prav tako iz škofje Loke. Tudi on ni imel treme, doma pa so ga pri radijskemu sprejemniku poslušali žena in otroci. Kot tretja tekmovalka se je v našem studiu poizkusila Helena Alič iz Poljan. Tekmovalka nam je zaupala, da sicer rada plete, bere, rešuje križanke in nabira gobe. Bila je zelo zgovorna, tudi pri odgovorih, tako da je pravilno odgovorila na vsa tri zastavljena vprašanja. No, ko pa se je odločala za VSE ali NIČ, se je odločila za "gorenjsko varianto", "pobrala" 3.000 tolarjev in odšla domov. Tudi prav. Nam pa je ostalo še pet telefonskih tekmovalcev. Med njimi je imela največ sreče in poguma Nataša Bertoncelj iz Selc. 21-letna Nataša se je po treh pravilnih odgovorih korajžno odločila, da bo odgovarjala za VSE! Po opisu je takoj spoznala ministra Jazbinška in tako v svoj žep spravila 6.000 tolarjev. Nataši, njeni sestri in ostalim družinskim članom še enkrat iskreno čestitaml Najmlajši tekmovalec - 12 letni Janez Arnolj iz Poljan žal ni imel sreče, pokazal pa je veliko dobre volje. Darinka Kokalj z Jezerskega je tokrat že drugič odgovarjala po telefonu. Tudi ona je odgovorila na tri vprašanja, žal pa ni imela poguma, da bi odgovarjala naprej. Čeprav se je Domen zelo trudil in pokazal ves svoj šarm, je Darinka ostala pri svoji odločitvi: "gorenjska varianta" in 3.000 tolarjev. Anja Peternelj z Jesenic je znala za 2.000 tolarjev, pridobila pa si je tudi Domnovo naklonjenost, saj je po njeni pisavi ugotovil, da mora biti zelo simpatična punca. No in potem Anjine dopisnice nismo več videli... Zadnja tekmovalka je bila Zlata Matijas iz Škofje Loke, ki je osvojila 1.000 tolarjev. Mislim, da so bili tekmovalci ZADETKA V PETEK zadovoljni, saj so vsi nekaj dobili. Zadovoljni pa so bili tudi naši poslušalci, saj pravijo, da je oddaja zanimiva in pestra in da jim urice ob sprejemniku hitro minejo. Zadovoljni smo bili tudi mi, ki kviz pripravljamo, saj je zadovoljiti poslušalce RADIA ŽIRI in bralce GORENJ SKEGA GLASA namen. Zadovoljni pa so bili tudi naši sponzorji: KONFEKCIJA KROJ, PODJETJE JENKO, LOKA in FOTO ŠTURM. V naš in vaš ZADETEK V PETEK bomo ciljali spet v petek, 15. maja. Ne pozabite biti z namil Nataša Beštcr Vprašanje ZADETEK V PETEK: FOTO ŠTURM, Spodnji trg 38, Škofja Loka, Vam kvalitetno razvije film in izdela fotografije v enem dnevu. Na Vašo posebno željo pa FOTO STURM opravi tudi ekspress storitve kako hitro Vam FOTO ŠTURM izdela fotografije, ko se Vam posebej mudi? Odgovor: FOTO ŠTURM izdela fotografije v......................................................uri Vpišite Vaš odgovor, nalepite kupon na dopisnico in jo skupaj z Vašim naslovom pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri, najkasneje do 15. maja. Vprašanje ZADETEK V PETEK: V škofji Loki je odprta nova trafika z zelo zanimivim imenom Poslušalci Radia Žiri so jo spoznali v prejšnji oddaji 1. maja, za bralce Gorenjskega glas pa vprašanje: kakšno ime ima nova škofjeloška trafika? Odgovor:........................................................................................................................ Izrezan kupon z Vašim naslovom pričakujemo na RADIU ŽIRI, 64226 Žiri, do 15. maja. Hcmdll Bahnhofstr. 20 [Tel. 9943-463-511566. NOVO: SWATCH TELEFONI in veliko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije Zasebno podjetje VOLTSTIK d. o. o. Kranj Vam hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah izdela ali popravi elektroinštalacijo. Popravljamo tudi vse vrste bojlerjev in termoakumulacijskih peči. Ponudbe po tel.: 214-500! AVTO ŠOLA ing, HUM AR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. 11.5. 1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA ST 311-035 SERVIS IZDELOVANJE ŠPORTNE OPREME jggrman 1— & ČARMAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 }4/633-753 nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, d.o.o. ŠKOFJA LOKA, TITOV TRG 1 SREDA, 13. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.30 10.55 11.50 12.00 12.05 15.35 15.45 15.50 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 22.35 22.40 23.05 23.30 22.33 23.35 1.50 Video strani Program za otroke Intermezzo za klovne, zabav noglasbena oddaja Prežihov Voranc. Solzice, ponovitev D. Decoin Grad na soncu, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Galaktična odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Krst, francoski film EPP in EP, Video strani TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Krila, ameriška nanizanka Igra s pravico, angleška nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.25 Video strani 15.40 Osmi dan, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev: Življenje po Henrvju, angleška nanizanka, Igra s pravico, angleška nadaljevanka, Glasbeni utrinek: Claude Debussv: Prva rapsodija 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 Serijski film 20.30 Športna sreda 23.30 O preiz kušnji (Pnx Lausanne) 23.55 Koncert iz Jazz kluba Turist 0.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro mozaik 9.00 Bat man 9.30 Kremenčkovi 10.00 Poro čila 10.05 TV šola 11.05 Na zdravje 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Sofija in Konstanca 14.40 Modre čelade 15.05 Jadra gospejine ladje, izobraževalna oddaja 15.35 Malavizija 16.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Fantom svobode, francoski barvni film 22.00 V obnovi Hrvaške 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 TV dnevnik 20.10 Pod nebo, angleška dokumentarna serija 21.00 Avstralija, prikloni se, dokumentarna serija 21.40 Kockar, ameriška nanizankaž 22.35 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Metal mania 23.55 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Film 12.10 A shop 19.00 A Shop 19.156 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kult - Ura 21.05 Morilci z gričev, ameriški barvni film 22.35 A Shop TV AVSTRIJA l SLOVENIJA 1 23.35 KRILA Krvodajalska akcija na otoku spet privabi Lovvella, ki bodri Rova, saj ta prvič daje kri. Tudi Brian da kri, le Joe se izmika. Izmika se tudi zdravniškemu pregledu, dokler ga zdravnik le ne dobi v roke in mu nameri previsok pritisk. Nič več letenja. Rov prijazno ponudi odkup Joejeve letalske družbe... TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.46 1000 mojstrovin 16.56 Leksikon umetnikov 17.00 Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Alf 18.30 Zarjovi levi 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zaključena družba, vzhodnonemška TV igra 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Čas v sliki SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA Ii.mimcCv.i |f>, Kranj, Id: (><>4 \I I bM RADIO SLOVENIJA l 4.30 8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes ob 13 ih 13.20 -Osmrtnice in obvestila 14.05 - Poslovne informacije - 16.15 - Radijska tribuna 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska - 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - 9.00 Jutranji program 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valey 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 16.00 Kotiček za živali 16.05 Felicitas na tihih tačkah 16.30 Hevrekal 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Natakar, avstrijski film 21.45 Pogledi s strani 21.55 Manekenka in vohljač 22.46 Je otrok res hudič, avstrijski dokumentarni film 0.25 FBI 1.10 Čas v sliki l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnenvo-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 • Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Narodno-zabavna lestvica - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.10 - Boom - 19.00 -Odpoved programa - KINO 13. maja CENTER amer kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. GLOBOKO MODRO ob 18 in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. SKODRANA SUZI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij, film PREMLAD ZA UMRETI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer avant. film PODVODNA PLATFORMA ob 18. in 20 uri ŽELEZNIKI amer. zgod. drama JFK ob 18. uri RADOVUICA amer. pust. film HOOK - KAPITAN KLJUKA ob 20 uri BLED Ni predstave! GORENJSKI GLAS ♦ 20. STRAN UGANKARSKI KOTIČEK Petek, 8. maja 199J ČETRTEK, 14. maja 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 9.30 9.40 9.40 10.10 10.25 10.25 10.50 11.10 11.30 12.00 12.05 14.45 14.55 15.00 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.35 18.25 18.30 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 $ 23.25 23.28 23.30 1.40 Video strani Program za otroke Pedenjžep Stare japonske pravljice: Deček Breskolin Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek: Divjanje zajcev Angleščina - Follovv me Kemija: Onesnaževalci organskega in anorganskega izvora Slovenci v zamejstvu, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke: Tuo- mas Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče EPP Košnikova gostilna, ponovitev EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, šport Poslovna borza Mali koncert: Novi ljubljanski trio Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Igra s pravico, angleška nadaljevanka šingen, japonska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev: Krila, ameriška nanizanka Igra s pravico, angleška nadaljevanka, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.00 Serijski film 20.30 Po sledeh napredka 21.30 Večer Češke TV 0.30 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Spored za otroke 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poorčila 13.50 Kockar, ponovitev 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Znanstveni pogovori 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.10 Informativni program 21.40 7/7 22.00 Vox 22.30 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 Dnevnik 20.10 Ona in on, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Svet živali 21.10 KOckar. ameriška nanizanka 22.05 Edvvard VIII, anglepška nadaljevanka 22.05 DJ is so hot 23.35 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Male živali 10.46 Morilci z gričev 12.15 A Shop 19.00 A shop 19.15 Podjetniška žilica 19.30 Ro-lanj s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Kanalizator Show 20.50 Olimpiada možganov, kviz 21.15 Ciklus najboljši komedi-janski par 22.40 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Moji, tvoji, najini, ponovitev 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad, urad 14.00 Big Val-lev 14.50 Psi, naši najboljši prijatelji 15.00 Jaz in ti 15.05 Muppet Babies 15.30 Am, dam, des 16.05 Felicitas na tihih tačkah 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi18,30 Trojica s štirimi pestmi SLOVENIJA 1 23.30 DRAGI JOHN Johnov sin Matthevv praznuje dvanajsti rojstni dan in Wendy se spet prikaže v njegovem življenju. Prijatelji Johna sprašujejo, ali to pomeni, da se je spet začel videvati s svojo nekdanjo ženo. John to odločno zanika, vendar pa mu VVendv zaupa, da bi rada Matthevva razveselila z bratcem... 19.22 SA91 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Moja najljubša pesem 20.15 Udo Jurgens 21.20 Pogledi s strani 21.35 Pesem ptic trnovk 23.55 Čigavo je mesto, ameriški film 1.15 Čas v sliki/Ex Li-bris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Šakali 18.00 Alf 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.45 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Avstrija II, 2. del 0.05 Čas v sliki/Ex libris MIHAMI I,K RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes do 13-ih 13.45 - Iz tujega tiska - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in od mevi - 17.05 - Studio ob 17-ih -18.30 - Varnostna kultura - 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-5.00 - Nočni program RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku. Obvestila -14.30 - Novice. EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP -17.00 - Spoznajte se, EPP - 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Podrobnejše informacije o utripu Tržiča -16.45 - Predstavljamo vam -17.30 -Novosti iz diskotek - Gauloises Blondes -18.05 - Glasbena lestvica Radia Tržič - 18.50 - Gorenjski glas predstavlja - 18.56 - Napoved sporeda - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije - 16.00 - Radio Žiri spet z vami -napoved programa do 19. ure -17.00 - Športne novice -17.20 - Novosti na knjižnih policah - 18.00 -Novice - osmrtnice -18.15 - Iz zgodovine naših krajev -18.40 - Nasveti za zdravo življenje - 19.00 - Odpoved programa - KINO 14. maja CENTER amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. uri, amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 20. uri STORŽIČ nem. trda erot. MERILYN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. SKODRANA SUZI ob 18. in 20 uri DUPLICA angl. kom. DOLGIN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. zgod drama JFK ob 20. uri RADOVLJICA amer. barv. film VVEDLOCK - POROČNA OGRLICA ob 20. uri BLED amer zab. film SKODRANA SUZI ob 20. uri BOHINJ amer. pust. film RUDNIKI KRALJA SALAMONA ob 20. uri KOROŠKI NAKUPOVALNI VODIČ Pred prazniki je veliko Gorenjcev, zlasti v strnjenih blokovskih naseljih po občinskih središčih, v svojih poštnih nabiralnikih našlo "Koroški nakupovalni vodič". O tem, da je od izida vodiča do razdeljevanja po poštnih nabiralnikih pretekel skoraj cel mesec, nima smisla na tolcevati - dejstvo pa je, da je taka ležernost najbolj škodovala ugledu dr. Janeza Grila, ki je za omenjeno koroško edicijo sestavil in podpisal članek o slovenskih velikonočnih običajih. Prava škoda je, da je ime tako uglednega slovenskega strokovnjaka zapisano v zanikrni tiskovini, v kateri mrgoli napak in v kateri z besedno umazanijo dobesedno uničujejo slovenščino. En primer iz gore cvetk v vodiču: "Tips" in triki za vašs avto - pod tem podra-zumevsmo razmerje pri nabavni ceni in dobičcku pri ponovni prodaji, davek in strošske zavarovanja, cenovni nivo vzdržzevanja in popravil dotičcne znamke... Že vnaprej nas je groza, kajti v "Koroškem nakupo- valnem vodiču" je napove' dano: "Ljubljančan - časopis, katerega delate vi in je namenjen vam. Privič imate možnost da poveste svoje mnenje. Kje? v Ljubljan* ču!..." Obeta se torej nov prispevek k lepi slovenščini, ki nam ga napovedujejo iz firme UVAM G.m.b.h., Kla-genfurt, Austria. O, groza! NAGRADNA KRIŽANKA Pokrovitelj tokratne nagradne križanke je Podjetje PIOMA BLED, d.o.o.. Ljubljanska 13/a. PIOMA, znana po široki ponudbi poslovne opreme in materiala, je odprla trgovino PIOMA SHOP na Ljubljanski c. 13/a na Bledu. V tej trgovini lahko kupite vse za otroke od 0 -14 let: obleko, obutev, šolske potrebščine in igrače. Izmed prispelih pravilnih rešitev križanke (geslo na kuponu!) bomo izžrebali 8 lepih nagrad: 1. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SLT v Pioma shopu na Bledu 2. nagrada - nakup v vrednosti 3.000 SLT v Pioma shopu na Bledu 3. nagrada - nakup v vrednosti 2.000 SLT v Pioma shopu na Bledu 1 2 3 4 5 j 6 7 8 9 j l l 1 10 11 12 13 14 15 j 16 17 i l 18 19 20 21 22 23 i l 1 1 24 25 26 27 28 29 ] 30 31 32 33 34 35 4. - 8. nagrada - vrednostni bon za 1.000 SLT za nakup v pod' jetju DO lmpex Tržič ali v Mesnici Dolhar Tržič Rešitve, nalepljene na dopisnici, pričakujemo najkasnf je do četrtka, 14. maja, do 8. ure, ko bo javno žrebanje. Rešitev križanke lahko oddate tudi osebno v boben za žrebanj6 (v upravi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, Kranj) ali v nabiralnik Gorenjskega glasa na Moše Pijadeja 1 v Kranju. R0* šitev bo pravočasno v bobnu, tudi če jo do srede, 13. maja« popoldne oddate v pisarni Turističnega društva Cerklje a'1 Turističnega društva Škofja Loka. Veliko sreče - in ker je PIOMA SHOP znana po odlični ponudbi, prijazni postrežbi in prijetnih presenečenjih za kup ce, bo posebno presenečenje tokrat za vse reševalce nagradne križanke, ki boste pravilno rešili geslo ter poslali rešitev na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj: za vse reševalce kri zanke bo PIOMA SHOP odobril 5 odstotni popust pri nakU pu v tej trgovini. Kako in kdaj izkoristiti popust - preberite naslednji petek, ko bomo objavili izide nagradnega žrebanja Včeraj, v četrtek ob 8. uri, je komisija bralcev Gorenjske^3 glasa izžrebala nagrajence, ki so poslali rešitev križanke iz 33' številke Gorenjskega glasa. Prazniki očitno slabo vplivajo reševanje križank, saj je bilo v bobnu "samo" 1.581 rešitev. Pokrovitelj križanke je bila OLJARICA KRANJ, d.o.o., pravilna rešitev križanke: ŠAMPION KVALITETE JEDILNO OLJE CEKIN. Nagrade dobijo: - karton olja Cekin special: Tamara EMERŠIČ, Savska Loka 9 Kranj - karton olja Cekin: Danica TEPINA, Dolenčeva pot 6, Mlaka p'' Kranju - karton olja Konzum: Vanja TERSEGLAV, Blejska Dobrava 86/b - 3 I detergenta MIL: Stanka in Edo OŠABNIK, M. Pijadeja 44, Kranj - 3 I mehčalska za perilo AMILO: družina KAJBIČ, Zvirče 59, Tr žič - vrednostne bone po 1.000 SLT (nagrade Gorenjskega glasa) Damjana DOBRAVEC, Zgornje Gorje 79; Janez REPNIK, Sve-teljeva 3, Šenčur; Pavla JELEN, M. Pijadeja 32, Kranj ODPRTA GALERIJA Marko CRNKO VIČ: Vzgajal sem se sam po kateri stopa Marko Crnkovič, je vijugasta, toda vselej vodi i^zgor, do vrha nriba. Recimo, da izjava seva idealizem, metafori-^° označevanje življenjske poti intelektualca; vendar vsak ideali-*ni- vsak idealističen konstrukt, sistem počasi, a vztrajno stopica resnici v pozdrav. J^rko Crnkovič je že nemalokrat opravil vzpone, prvence do razlitih vrhov, utrdbic, trdnjavic, kjer se ni zadovoljil s perspektivo, ki • Sa je ponujalo mesto. Značilnost njegovega dela je neutrudna 1,1 brezkompromisna kritika obstoječega. Z besedo je ošvrkal neosobne, različne bleferje in kazal pot do novih razgledov. ,ezavnost vzponov ga ni utrudila. Ze kot študent primerjalne knji-evnosti in francoščine je pridobival sloves s pisanjem v različnih fevijah - Mladini, Telexu, Problemih, ter z bičanjem, drezanjem v Prepovedano dvigoval prah, ki so ga vdihovali vsi bralci. Nekaterim 'e Prah silil v nos, drugim v oči, tretji pa so zagledali žarek, ki ga ^Herja klena beseda. m / 'trajnost na svojem področju je Marka nedavno pripeljala na me-*Q umetniškega vodje v Cankarjevem domu. V času, ko je bil ^etniški" v CD, je poleg številnih predstav, ki so bile občinstvu v jj0slastico, izdal knjigo, zbirko kritik in esejev, v katerih je moč vi-p^i. kdo vse je bil napičen na njegov svinčnik. Zal ta pogled z vrha :u ni zadovoljeval predpostavljenih; Marko je sestopil, med odha-'4,1jem iz romarske točke pa je ponovno zaprašil kulturno sceno ter Se Pripravil na novo podjetje. Trenutno se nahaja na vrhu razgledna mesta, v Delovi črni stavbi, kjer opravlja službo glavnega in 'govornega urednika Naših razgledov. S te pozicije ima znatno eč možnosti oglašanja, in zalet, s pomočjo katerega skače na prste °či bodečih stupidnosti, ki se dogajajo okoli nas. Yarko Crnkovič je sprehajalec, prosti plezalec, ki vrezuje v stene J°venske kulture nova oprijemališča in ostaja brez dlake na jeziku, ^berimo si, kako se Crnkovič vzpenja na slovenske bastilje po Poti, ki je posuta z risalnimi žebljički. jem so Slovenci - tako kot vsi ostali - vedno imeli in imajo še zdaj take avtorje in take kritike, kakršne si zaslužijo. Stvari so se pač spremenile: javnosti, katere emanacija so kritiki, se ne da v nedogled nategovati z nekimi intelektualizmi, ki so v nasprotju z zdravo pametjo, okusom in užitkom, in tako zdaj več kritikov gleda na vse skupaj podobno kot jaz že takrat. Seveda pa to ni dovolj. Dober kritik ni samo tisti, ki se postavi na ustrezno izhodišče, ampak mora predvsem videti tudi daleč, daleč čez tisto, o čemer piše, razmišljati tudi o stvareh, ki se jih avtor verjetno sploh ni zavedal, upoštevati neke estetske, socialne in kulturološke kontekste. Samo na tak način je lahko kritika res produktivna, stimulativna in avtonomna. Za nameček pa se mora kritik tudi znati izražati. Zlasti to je danes problem. Veliko kritikov zelo slabo piše, hočem reči, ima zelo slab stil. Po eni strani je to najbrž posledica ne-obvladovanja jezika, po drugi pa tudi miselnih procesov. Kritik mora prepričati bralca, da mu je vse jasno, s svojim stilom, ne pa direktno s svojim trditvami. Slovensko kritiko da- ,*°Jo pot med intelektualnimi ste si začeli utirati kot kri- lit menite, da slovenski kritiki ijo peresa v pravo smer? bi mogel reči, da je dana-Jl)a slovenska kritika v kaj oljšem stanju kot pred sedmi-5f> osmimi leti, ko sem začeli sam. Drugačna je brez ,v°rna, ni pa v povprečju bolj-a>. Ko se nas je nekaj dvaind-aJsetletnikov naveličalo internirati in upoštevati neke ta-j.rat samo po sebi umevne av-°ritete in družbeno-politične °notacije, ko smo se skratka avedeli, da v bistvu s tem sa-^° izražamo svoje strinjanje z ?čim, kar nam intimno sploh .' yšeč, smo pač začeli sesuva-'' 'n to je bil takrat blazen šok } kulturno javnost. Nočem bi-'. 'ažno skromen, ampak polo-^o zaslug za svoj prodor dol-p)em samo dejstvu, da sem se izhodišču postavil v položaj, 'je bil izpraznjen že toliko ča-!*> kolikor Vidmar ni več pisal, P da sem preprosto verjel, da 01 kritik, ki objavlja v časopi-J1' počnem edino normalno .ar. Mislim na vrednostni Sestop, ne na sesuvanje. No, j,aries ni to več nič posebnega. Jveda ne bom trdil, da imam ^ to kakšne zasluge. Po mo- L J TO N : Tomaž Kukovica ICRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE P^umljeni so vlagali vse moči za nastop na Novem rocku v Iju- 'Janskih Križankah. Bili so med sedemnajstimi prijavljenimi *uPinami, prišli pa so do ožjega izbora, torej med osem možnih ^stopajočih. Na Novem rocku '82 je nastopilo pet bendov, a I^mijeni niso bili med njimi. Pevec Osumljenih, Igor Tavčarje ^razlog nenastopa navedel Igorja Vidmarja, ki mu skupina ni ^'a všeč, saj seje zagledal v drugo kranjsko skupino FUK. To se y. razbrati tudi iz kritik. Na koncertu Ročk proti Izraelu, ki gaje 'drtiar opisal v Telexu, se navdušuje nad Frakcijo: "Po glasbeni ■ ati se'Je frakcija v "dilemi" zabava-sporočilo skoraj brez ostan-J odločila za slednje..." /Telex, Ljubljana 1982, št. II, str. 39/. ^Umljene je opljuval: "Kranjski koncert pa so zaključili domači d^rnljeni s precej anahronistično, neizvirno - in tudi ne posebej b Dfo odigrano inačico "angažiranega punka" /Ibidem/. Jure h^iina, kije isti koncert ocenil v Mladini, je menil drugače: "... zloščeni klovni. Pokazali so prav neverjetno mero dilentantiz-glasbenega minimalizma in pomanjkanje vsakršnih idej," gladina, Ljubljana 1982, št. 32, str. 40./ In dalje: "Skupina izmijeni..., so bili končno tisto, kar je dobršen del publike pri-Z/koval. Sopaški punk, dovolj veseljaški, da se da ob njem fino j skakovati, energičen nastop pevca in seveda domače občinstvo j. ustvarili atmosfero, ki je spominjala na nekdanje punk žure v udentski menzi." /Ibidem, str. 41/ lyjrokovni argumenti pri odločitvi, da Osumljeni ne nastopijo na ~ 0vem rocku, niso bili torišče, marveč Vidmarjeva moč, kajti nes bi torej lahko opisal približno takole: so špice in je po-den, vmes pa bodisi tisti sokra-tiki, ki v vsakem stavku omenijo, da jim v bistvu ni nič jasno, ker jim kot kritikom ne sme biti, ali pa taki, ki jim na čelu piše, da jim je jasno vse. Moto, ki me je vedno vodil pri pisanju, je bil: če vem, povem, če pa ne, potem napišem. Sam pri sebi imam občutek, da sem se prav odločil. V času, ko je bil Telex še med živečimi revijami, ste si na zadnji strani dopisovali s Tadejem Zupančičem; mnogim je to pisanje delalo sive lase, menda zato, ker ste znali brezkompromisno napi-čiti na pero vse, kar je smrdelo po gnilem ? Vidim, da imate radi bujne metafore. Sicer pa, če me spomin ne vara, v najini korespondenci s Tadejem nisva bila neprizanesljiva - niti jaz ne, Tadej pa še manj. Verjetno gre za remi-niscence na Uro kulturne anatomije, kjer smo pa res delali prepih. Ce se danes spomnim na to slavno in nepozabno rubriko - tako ji rečemo Miha Zadnikar, Luka Novak, Aleš Debeljak, Marcel Stefančič, Stojan Pelko in jaz, in imam torej za to opravičilo - se mi z mojega stališča zdi kot otroški vrtec. S tem nočem reči, da se ji s te časovne distance odpove- Foto: Lev Lisjak dujem, ne, ampak preprosto to, da sem takrat užival v pisanju kritik kot kakšen otrok. Zdaj mi je jasno, da v Uri kulturne anatomije ne bi ne mogel ne smel pisati čisto nič drugače, kot sem, ker otroci pač počnejo stvari, ki so značilne in primerne in produktivne za otroke. V bistvu bi lahko rekel, da sem na neki način samega sebe vzgajal. Danes jemljem kritiko kot poklic, toda če je ne bi takrat doživljal kot spontan in neobremenjen užitek, bi danes gotovo pisal popolnoma drugače. Če bi sploh še pisal. Glede dopisovanja s Tadejem bi pa dodal, da mi je kar malo žal, da ne morem imeti te rubrike v najboljšem spominu. Problem je najbrž v tem, da sva se s Tadejem takrat sicer že zelo dobro poznala, nisva pa še bila tako dobra prijatelja, kakršna sva danes. Če bi si dopisovala danes, bi bila rubrika super. No, saj si dopisujeva, ampak ne pisma za javnost. Pisanje pisem ljudem, ki jih imam rad (včasih pa tudi tistim, ki jih nimam), je zame namreč ena od stvari, ki jih počnem najraje v življenju. Če bom kdaj napisal roman, bo to roman v pismih. V CD ste bili umetniški vodja; lahko Vaš odstop tretiramo za moralno dejanje ob predpostavki, da so Vaše delo zamračile zle sence? popolno je obvladoval ljubljansko alter sceno in pri tem imel 1 največ besede. j.ratko so Osumljeni potegnili tudi ob koncertu "Lepo je..." v or-8a1izaciji KLG. Nastopajoče skupine so na podlagi koncerta, kasneje v studiju posneli istoimensko ploščo. A Osumljeni so bili zopet sumljivo izpuščeni. Po razočaranju nad Novim rockom, ki je izpuhtel v Vidmarjevi glavi, so Osumljeni še nekaj časa igrali, vendar pa je bila njihova usoda kmalu zapečatena, saj je bil del zasedbe vpoklican v JLA. F/RAKCIJA/ U/ZALOŠČENIH/ K/LOVNOV/ Misterioznost je prva označba, s katero lahko etiketiramo kranjsko skupino F.U.K.. Kritike njihovih nastopov, kijih ni bilo veliko, so kontroverzne, slikovnega materiala, razen izjem, ni, intervjujev niso dajali, a kljub temu so bili do sedaj edini bend iz Kranja, ki je nastopil na Novem rocku. Imidž in poanta Frakcije je pogrevala problem socialne odtujenosti, ki so jo jemali nadvse resno, saj je bil njihov odnos do medijev skrajno negativen, ničen. O fantih, ki so sestavljali Frakcijo, se niti ni vedelo, kdo poimensko so. Govorilo se je, oziroma iz njihovih odrskih nastopov se je dalo videti, da bend sestavljajo nekateri člani skupine Osumljeni, drugi obrazi so bili zopet novi... Rečeno je bilo, da je bila osrednja tema Frakcije odtujenost. 2e samo ime Frakcija užaloščenih klovnov, ki se skriva za kratico F.U.K., poudarja protislovnost dveh pojmov; inicialke F.U.K. aludirajo na spolnost, na intimen odnos, ki preprosto izbledi, če ga brezčutno označimo kot fuk. Prehod iz intimnega kontakta v izjavo, da gre za čisto spolnost, fuk, cilja na odtujenost, nesmisel, klovnovske izjave, ki jih ničkolikokrat vsakodnevno slišimo iz ust sogovornikov. Ti ljudje so resnično nekakšna ekstremna frakcija, ki z izjavljanjem poskuša poudarjati svoj ego, ki je v bistvu klov-novski, ki je nekaj, kar kaže človekovo /samo/odtujenost. Zato se je Frakcija užaloščenih klovnov skrila za kratico F.U.K.. Dodatek k imenskemu pervertiranju skupine z odtujenostjo so bili njihovi nastopi, imidž in besedila. Pevec skupine, Rasto S., je Ja, v Cankarju sem bil direktor kulturno-umetniškega programa. Upam seveda, da je javnost moj odstop dojela kot moralno dejanje, ker tako je bil tudi mišljen. Dejstvo je namreč, da mi ne bi bilo trba odstopiti, če ne bi hotel, za to sem se odločil popolnoma načelno. Mitja Rotovnik in še nekaj ključnih ljudi v Cankarju z mano pač niso bili zadovoljni, in pri tem me sploh ni zanimalo, ali so očitki upravičeni in ali sem jaz zadovoljen z njimi. Jasno je, da bi lahko stisnil zobe in ostal v Cankarju še bog ve koliko mandatov, ne glede na to, ali bi se prilagodil strukturi ali pa se ji začel radikalno upirati. Kaj bi se v enem ali drugem primeru zgodilo z mano in s Cankarjem, je seveda nemogoče domnevati, sem pa prepričan, da nič dobrega. Ljudje so se veliko spraševali, kaj je zdaj tu v ozadju, zlasti jim pa ni bilo jasno, zakaj nisem vztrajal, zakaj nisem šel v fight, ker v glavnem je bila javnost le bolj na moji strani, in jim ni šlo v račun. Kakorkoli, v ozadju ni bilo nič, in tudi trditev, da gre za zle sence, je pretirana. Vse sence so bile v bistvu dobronamerne, toda saj poznate tisto o tlakovanju poti, saj veste kam. No, v resnici je šlo za bolj intimne zadeve, toda ne v tem smislu, kot je to opisal Rotovnik, in sicer, da sem jaz preveč fin za kruti svet shovv biznisa. Stvar je v tem, da jaz enostavno nočem v življenju početi stvari, ki so mi zoprne. In bilo bi mi brez dvoma zoprno delati z ljudmi, ki bi me sicer pustili pri miru in mi mogoče vsake toliko časa povedali, da jim pa to in to ni všeč, ali pa, če bi se z njimi moral prepirati in jim trositi očitek nazaj. Jaz sem po eni strani tak hedonist, ki mora vsako stvar delati vsaj z veseljem, če že ne z užitkom, po drugi strani pa nestrpnež, hočem reči neučakan, in perfek-cionist. Ko si jaz nekaj zamislim, to naredim, in tako mora biti. Konec. Jaz ne verjamem v neke dolge kreativne procese, v princip zorenja, rasti, razvoja, in ravno tako ne verjamem v organizacijske. Zame obstaja samo ideja in sprememba, ki jo ta potegne za sabo. Ko se ideja rodi, je že popolna in sprememba je pozitivna. Je pa tudi to, da se jaz ne čutim nikomur in ničemur zavezanega, razen samemu sebi. Lahko da je to egocentrizem, toda nisem hotel žrtvovati samega sebe na račun bodisi Cankarjevega doma bodisi slovenske kulture. Zame takih vzvišenih ciljev ni. Mogoče mi bo kdo zaradi tega očital neodgovornost, češ kaj pa si se šel podajat v tako službo, in mogoče bo imel po svoje celo prav. Vseeno mislim, da sem ravnal po svoji vesti. Tolažim pa se tudi z mislijo, da se moj odstop Cankarju ne bo bistveno poznal. To je taka hiša, ki v bistvu nikogar ne rabi, ali kvečjemu Rotovnika. Včasih si mislim, da bi bilo treba, ko enkrat on ne bo več generalni direktor, zamenjati vseh stoosemde-set ljudi, da bo center sploh lahko funkcioniral še naprej. Trenutno ste "poskusni" urednik Naših razgledov; je to posel, ki ga ljubite ali pa so Vaše ambicije drugje? Poskusni najbrž pomeni, da sem v.d., kajne? To je pač moj položaj, ker sicer pa nikakor nisem in nočem biti eksperimentalni. Stvari delam pazljivo in počasi, in lahko mi verjamete, da prekleto dobro vem, kaj hočem narediti iz časopisa, in da bom to tudi naredil. Seveda, ta posel dobesedno ljubim, to je zelo lepo rečeno. Včasih mi gre sicer malo na živce, ker se Naši razgledi, odkar sem urednik, še niso tako zelo spremenili, da bi se tu zelo poznalo - kot rečeno sem pač nestrpen - ampak zaenkrat je to seveda edino pametno. Recimo temu, da živim v prijetnem pričakovanju 11. septembra, ko bodo prvič izšli taki, kot sem si jih zamislil. Razgledi so seveda moja glavna ambicija, to je ja logično. Imam pa tudi druge. Kaj pa vem, v življenju bi rad napisal biografijo Vladimirja Bartola, rad bi napisal Vodič po Sloveniji, rad bi prevedel še kdaj kakšno knjigo, kak dober roman ali poezijo ali dramo. Rad bi tudi napisal kaj literarnega, kakšen roman ali novele, ampak glede tega si ne zaupam preveč. Ampak saj ne vem, ali ste imeli v mislih zgolj profesionalne ambicije? Zasebne? S temi se v bistvu ne ukvarjam preveč. Največ, kar lahko človek doseže, je to, da je dober v svojem poklicu. Zasebno pa to, da si obkrožen z dobrimi ljudmi in da se fajn imaš, preprosto rečeno. Za ljudi Vašega kova je znano, daste na tekočem z vročimi knjižnimi novostmi; nam lahko zaupate, katere knjige se nahajajo trenutno na Vaši nočni omarici? 2al ne morem reči, da sem zelo na tekočem s knjižnimi novostmi. Na tekočem sem kvečjemu z naslovi, sicer pa berem bolj malo, in še to niso vedno novitete. Trenutno pa imam na nočni omarici Cankarjevo Nino. Mi zelo paše. TOMAŽ KUKOVICA nastopal z masko, ki je prekrivala polovico njegovega obraza, drugi del pa je bil neprikrit. Poudarek dvojnosti, razklanosti sodobnega človeka na zlo in dobro bitje, je razplamenevala dodatno tudi vsebina besedil. Ideologija država, ta zla senca, dnevno vsrkava dobre duše, a premalo samozavedajoče meščane, v pohlevne klečeplazneže. Zasedba skupine, glasbeni nazori njihovih članov so bili dokaj različni. Pevec, ki je bil frontman in nekoliko starejši od ostalih članov, je bil zavezan jazzu, basist Andrej Simoniti Beatlesom, ostali - kitarista, brata Novak in Juvan, bobnar, punku. Kljub temu so bili njihovi nastopi suvereni, zveneli pa so kot skupina na prvi vaji. Torej, dejansko so delovali odtujeno. Odziv na njihove nastope je bil različen. Večina je v njih videla razglašen ansambel, medtem ko seje sivi eminenci ljubljanske alter scene, Igorju Vidmarju, zdel njihov koncept fascinanten. Frakciji je priskrbel nastop v Domu svobode v Šentvidu, kjer so bili predskupina znane angleške skupine Fall. Frakcija je nastopala na kranjskih koncertih v Delavskem domu /Ročk proti Izraelu/, v Ljubljani na Filozofski fakulteti, Študentskem naselju. Vrhunec njihovega nastopanja je bil koncert na Novem rocku '83 v Križankah. Rasto S. pravi, da so popolnoma nepričakovano dobili poziv na omenjen nastop, ki pa nekako ni bil presenetljiv po vseh zakulisnih spletkah med ljubljanskimi alternativci, ki so se potegovali za prestižni delež... Skratka; osmega septembra je Frakcija užaloščenih klovnov nastopila skupaj z Bacili /Novo mesto/, Čao pičkam /Ljubljana/, Abbildungen Variete /Maribor/, Borghesio /Pula - Ljubljana/, Vio ofenzivo /Ljubljana/ in Lačnim Franzem. Kot sodelujoči na Novem rocku so predhodno posneli nekaj demo materiala, ki še danes, po desetih letih zveni prepričljivo. Uspešen nastop na prireditvi jih je pripeljal do ponudbe za snemanje kompilacijskega albuma skupaj z drugimi skupinami. Žal je snemanje za Frakcijo odpadlo iz podobnega razloga kot pri vseh kranjskih skupinah, namreč zaradi odhoda fantov k vojakom. Tako se je zaključila rapidna in uspešna epizoda Klovnov iz Kranja. SE NADALJUJE GORENJSKI GLAS ♦ 22. STRAN Petek, 8. maja 1992 -i--fcr POGLED ZA UBIJANJE VISOKE PETE IN MOŠKE SRAJCE (Severnoevropska plesna scena in še kaj) Kaj se dogaja oz. se je dogajalo zadnja leta na enem najbolj produktivnih in zelo popularnih plesnih področjih, kot sta Belgija in Nizozemska? Marsikaj. Nedvoumno vodi v popularnosti in deloma tudi v kvaliteti Ane Teresa de KERSMAEKER, zakaj le deloma v kvaliteti, bom razložila kasneje. Ane Teresa de Kersmaeker je poleg Wima Vandekeybusa in Jana Fabra del belgijske kvalitetne koreografske eksplozije, ki se je začela pred več kot desetimi leti, ko je bilo v kulturni politiki Belgije namenjeno znatno več denarja modernemu plesu kot eni ne tako razvitih umetnosti. Podoben primer je tudi Francija, kije v zadnjih desetih letih razvila več kot trinajst koreografskih centrov, kar je neizmerno dvignilo raven ponudbe in kvalitete v francoskem sodobnem plesu, performancu in video danceu. Prvi projekti Terese de Kersmaeker v začetku osemdesetih let - Phase I in Phase II, so bili izvrstni prikaz akcij vsakodnevnih gibov, ki so jih performerji v zelo ostrem ritmu ponavljali v sekvencah, ki so čez čas prinesle določeno emocionalno zapolnitev. Delala je čudovite duete polne poleta in kontakta med plesalcema in to preciznost prenesla na trio, kvartet in dalje na celo skupino njenih kvalitetnih plesalk, kot je to naredila v Hopla! r Sredi osemdesetih let se je ukvarjala z video projekti, kot je Zid, v katerem je prevzela solo kontakt z ambientom Bruslja ena najboljših plesalk iz Rosas Roxane Huilmand. V tem projektu pride zelo do izraza postmoderna release tehnika, ki je predvsem naravna, uporablja zakone gravitacije, centrifugalno silo in čisto kinematične dele s kontakti s stenami in pločnikom. Video je posnet z zamiki pri vrtenjih, da imamo res občutek, da plesalka "leti" med stenami in tlakom. Četrta stena je v tem primeru kamera kot gledalec. Vodstvo drugega video projekta skupine Rosas z naslovom Ottone, Ottone je ravno tako prevzela Roxane Huilmand. Projekt je zmes situacij, ki so značilne za Rosas in sicer lebdeče ženske v krinolinah in drugačnih kostumih se vrte v situaciji, ki jo lahko poimenujemo ženitno-travmatološka, s svati, otroki in norci vključno. S strani kamere so zanimivi pogledi. Prihajamo počasi v devetdeseta leta. Predstava, ki smo si jo lahko o gledali v amsterdamskem Stadtshovvburgu z naslovom Stella, se ukvarja zopet z žensko artistično problemati- ko. Ženska garderoba, preoblačenje, kričanje, krči smeha, žalost, strast in zgubljenost. Japonska plesalka se izkaže za izjemno performerico kot marsikatera članica Rosas v tej predstavi. Neštevilno utripajočih metronomov na sceni in za Ane Tereso de Kersmaeker značilna kvadrska osvetlitev odra po eni uri privabi zehanje med gladalce. Toda Teresa je popularna, najbolj gledana, in gre na turnejo v Ameriko! Ker-smaekerjeva se je prodala. Slavi in uspehu in s tem postaja počasi ponavljajoča se in borna z idejami. Za Američane je verjetno evropska, sveža in zanimiva s svojo žensko - visoko-petno ter polno dolgih nog, release eksplozivno koreografijo, a za nas se je ustavila. Mogoče je to kriza po desetih letih neumornega dela, a njena zadnja predstava Achterland, ki do konca napolni amsterdamski Het Muziktheater, z največjim in najsposobnejšim odrom v deželi, ne pove čisto nič novega. Stalna preoblačenja, pritajeno premikanje Teresinih obveznih kvadrov in stolov, večna dekleta v visokih petah in moških srajcah, poskakujejo v istih plesnih frazah, kot so to počele že pred petimi leti. V velikem intervjuju s Kersmaekerjevo v de Volkskrantu izjavlja, da si želi še na večje odre, da ne želi več plesati na Belo Bartoka in eksperimentalne glasbenike iz Belgije, ampak na Bacha in podobno. Tako sem dobila občutek, da velike koreografe, ko postanejo uveljavljeni popadeta velikost in si začno delati megalomanske spomenike. Ti pa, kot vemo, niso prav sveži. To se je zgodilo tudi Bejartu v peturnem projektu Ring um den Ring, ki je VVagnerjev Ep o Niebelungih in je grozodej-stveno dolgočasen po dveh urah. Še en spomenik na pokopališču koreografskih zvezd. Koreografskemu grobišču se je izognil Wim Vandekeybus, (ki smo ga videli tudi v CD), briljantni Fabrov učenec. V Vandekeybusovi skupini pleše tudi Brane Potočan, kije bivši soplesalec Iztoka Kovača, svoječasnega vodje Burkališča sester kranjskih. Iztok se je lani pojavil na Dance festivalu v Utrechtu s Sokolom. Vandekeybusova Immer das selbe Gelo-gen je zgodba o nekem možu, sanajha, jajcih oz. kokoši ali petelinu. V njej je obilo kvalitete, toliko dobrih idej in plesalcev, da si po njej enostavno dobre voje. Podobno kot francoski ustvarjalec in koreograf Joseph Nadj je Vandekeybus duhovit, uporablja release, kontakt dance in njegovi plesalci visijo s stolov, ki so obešeni pod stropom, letijo en v drugega in čez drugega, polno je življenjske poezije, filmskih projekcij in podobno. Vandekeybus se izkaže za boljšega od marsikaterega ustvarjalca total teatra, kot je Robert VVilson v zadnji predstavi The Black Rider ali Kanadčan Eduard Lock z La La Human Steps. Oba imata obilo tehničnih zmogljivosti, a vsa mašinerija ne rešuje idejne revščine projektov zadnjih let. Nemčija je ena izmed redkih evropskih držav, ki ima namenjena ogromna finančna sredstva za kulturo, najpogosteje za posamezne velike koreografske in režiserske projekte, saj je veliko slavnih ljudi, kot so Tom NVaits, Robert VVilson in VVil-liam Forsythe, ki živijo in delajo tam. Če gremo nazaj v Amsterdam, opazimo veliko število malih in velikih teatrov, plesnih skupin, umetniških akademij in gostujočih predstav. Nederlands Dans Theatr, v katerem koreo-grafirata Jiri Kylian in Hans Van Mannen vodi v pogostosti predstav. Van Mannenova opsesija z erotiko in agresijo gradi zelo dobre duete v njegovih delih repertoarja. Drugače lahko v gledališčih, kot so Schaffy, Frascati in Belle-vue, gledamo celo leto tako različne pristope k plesu od klasičnega tanz teatra Christine de Chatel do alternativnih post-modernih performancev Lise Marcus, Zeka Nunesa in drugih. Amsterdamska teater šola organizira vsako leto NES festival na ulici teatrov Nes, kjer prikažejo najuspešnejše predstave študentov režije, igre in plesa vseh oddelkov te šole. Poleg etabliranega dela teatrskega življenja so tu še diskoteke Melkvveg, Roxy, It in Mazzo, ki tudi gojijo performance kot obliko zabave in kulture. Melkvveg vabi veliko jazz, rap, RAI in etničnih glasbenih skupin, ki jih spremljajo razni plesni in drugi performanci. V It'u, Roxyu in Mazzu pa je prevzela performing art predvsem gay subkultura, ki ni brez kvalitete. V Mazzu se je dala videti tudi postmoderna pop koreografija Fields of Joy. To je performance delan na eksperimentalno house glasbo Coil in pop glasbenika Lennyja Kravvitza in je sociološki poskus, kako lahko ples kot ena izmed umetniških form deluje v mas kulturnemu prostoru namenjenem prav plesu. Ta projekt pride v začetku julija verjetno tudi v ljubljansko diskoteko K4. Ne zamudite. Upam, da so vam visoke pete in moške srajce Ane Terese de Kersmaeker, in prelet drugih predstav in ambientov severne Evrope, orisali atmosfero in razmere, v katerih se lahko plodno ustvarja. Članek je lahko direktna spodbuda slovenskim kulturnim gospodarjem, ki bodo letos delili znatno več denarja za kulturo kot lansko leto, a vprašanje je, kje se bo ta denar ustavil. Mateja PUHAR < Q tu . t— J* to I2 S < si OS < uj Z > S o o 5 UJ U Z < D u < N 5 <% u p < < Z O N O -J uJ rji J o r£ (-0 o3 —j UJ D O z« < w N S i X o o § < I KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nacionalizacija )olenci se vračajo na Gorenjsko J: <>• maja - Dolenčevi so bili nekdaj na Gorenjskem zelo pre-Iq'-Imeli so žago in lesno industrijo v Preddvoru in Škofji Loki, (. hektarjev gozdov, precej kmetijske zemlje, več drevesnic in g* Nova oblast jim je po vojni vse nacionalizirala. Po zaslugi J^a lastnika so do danes ohranili o vsem premoženju zelo po-^° dokumentacijo. Zakoniti dediči, med katerimi je tudi Bože-I *1 jz Ljubljane, niso nikdar pomislili na to, da bi kdaj odvzeto ip>ili nazaj. Zakon o denacionalizaciji jim je to omogočil: prve 'rje gozdov na Gorenjskem so že dobili, veliko jih pričakujejo, *c težav pa bo pri denacionalizaciji žag in lesne industrije v , 'voru in v Škofji Loki. Čeprav bo postopek trajal še dolgo, pa "logoče reči (in zapisati) - Dolenci se vračajo na Gorenjsko. ^olenci so stara kmečka flska družina, ki izvira iz /loških * Bože hribov," pripove-ena Deu. "Moj pra-^ v Stari Loki zgradil hišo ,Uredi 1 kmetijo. Imel je štiri j,ke> najmlajši je bil moj sta-J- Ker sta mu mama in ata ..a na isti dan, je še zelo i,'s 24 leti, prevzel veliko, a 110 zadolženo kmetijo. To človek vedno nasmejane-iJraza in rojen pod srečno ^kakršnegakoli posla se I '°til, mu je tudi uspel. Bil .,e''genten. Čeprav sem štu-,a Matematiko, mu ne jaz j??.drug pri računanju ni-,b'li kos. Prvi denar, s kate-£ začel večati premoženje, .služil, ko je graditeljem pta Podrožca in železni-(| Predorov v Bohinju doba-in kamen. Ker so mu J. pomenili le kmetijska J'^ca in gozdovi, jih je ku-J>. kolikor jih je mogel, t ^je je začel z lesno indu-i ;ker pa je industrija rabi-3triko, je investiral tudi v e'ektrarn. Tedaj so bile .^obne naprave, zdaj pa so cej zastarele." Ednina je le ^'tavanje zakona o ^nalizaciji ^° to, da je o nekdanjem Do-vem premoženju ohranje-L^'iko dokumentov in poda-*' So že tedaj natančno vodi-INovne knjige"? rr 0 očetovi smrti je kmetijo ..s*alo premoženje prevzel } sin, moj stric, ki je bil tako priden kot oče, ven-j*a se je po značaju od nje-,|Precej razlikoval. Oče je I Vse v glavi, morebiti je kaj a' le na škatlico od ciga- ret, sin pa je bil resen, poznal je vse predpise in vzorno vodil "poslovne knjige". Čeprav se je precej izgubilo, pa se moramo predvsem njemu zahvaliti, da so bistveni dokumenti ostali in da imamo vse potrebno za postopek denacionalizacije. Stric je bil očitno rojen pod nesrečno zvezdo: kot 21-letni fant je na soški fronti izgubil oko. Čeprav je bil na eno oko povsem slep, na drugo pa se videl le malo, je tako kot že prej njegov oče delal od jutra do večera in je tudi sicer vse življenje podrejal podjetju. Stric je s premoženjem delal že nekoliko drugače: bolj se je usmeril v industrijo, postavil je tudi več stavb. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v Begunjah in ustrelili bi ga bili kot talca, če ne bi bil že prileten in invalid. Ko je po vojni hotel, da bi vse to, kar mu je bilo odvzeto, popisali in ocenili, so ga večkrat zaprli. Za industrijo je uspel in čeprav so bile cenitve take, kot je oblasti najbolj ugajalo, pa se zdaj vsaj ve, kaj je vzela. Zakon o nacionalizaciji je predvideval, da bo država vsem za nacionalizirano premoženje plačala odškodnino, vendar pa te zakonske obljube ni nikoli izpolnila. Ko se zdaj nekateri zavzemajo za to, da ob denacionalizaciji nekdanjim lastnikom premoženja ne bi vračali v naravi, ampak da bi jim dali le primerno odškodnino, se pravzaprav zavzemajo le za to, da se zakon o nacionalizaciji dokončno uresniči. Čeprav je stric vse življenje trdo delal od jutra do večera, ga je oblast 1950. leta zaprla v Litostroju v Ljubljani kot delo-mrzneža. Bilo je hudo, zanj in za njegovo mamo, ki je bila ze- lo zgarana in je vedno pravila: "Jaz sem bila dekla vseh de-kel!" Prva je zjutraj vstala in zadnja je odšla spat. Podjetje ni imelo velikega "aparata". Moja stara mama je vse do smrti vodila blagajno, ob tem pa še kmetijo; stari oče je skrbel za posle in gozdove, stric pa za industrijo. Ko je bila huda kriza, recesija, so vse, kar se je dalo, prodali, med drugim tudi grad Brdo, samo da so rešili podjetje in delovna mesta. Veliko podjetij je takrat propadlo. Lesa je bilo dovolj in ni imel nobene cene, ker so ga Rusi ponudili po dumpinških cenah. Stari oče je gozdove v glavnem kupil od Nemcev oz. od tistih, ki so se po prvi svetovni vojni umaknili iz Jugoslavije. S tem so gozdovi spet prišli v slovenske roke. Ni mu bilo vseeno, v kakšnem stanju so bili. Zasadil je nekaj milijonov drevesc. Imel je več drevesnic, med drugim tudi v Preddvoru, ki pa je ni več, ker so jo pozidali." Večina gozdov je v slabem stanju Od nacionalizacije je minilo že domala pol stoletja. Kaj se je v tem času dogajalo z Dolenčevim premoženjem? "Nekaj nekdanjih Dolenčevih gozdov je v dobrem stanju, večina pa je takih, da se samo sprašujemo, ali je to mogoče. Čeprav je zdaj, v prehodnem obdobju, dovoljeno sekati le s soglasjem prejšnjega lastnika oz. je dovoljeno opravljati le t.i. sanitarne sečnje, pa nekateri sekajo, kot da ni zakona o denacionalizaciji in posebnega odloka. Kršilce smo že prijavili inšpekciji oz. policiji. Zelo sem si tudi želela, da bi si ogledala žago v Preddvoru. Ko sem si jo, sem bila razočarana. Reda, kakršen je bil na žagi nekdaj, ni več. Tako kot so naši predniki gledali na prihodnost, tako moramo tudi mi. Goloseke, ki jih je v gozdovih kar nekaj, bomo morali čimprej pogozditi - ne zaradi naše generacije, ampak zato, da bodo od gozdov nekaj imeli vsaj naši nasledniki. Tudi kranjski občini Ža pospeševanje kmetijstva ^eč kot devet milijonov tolarjev j^gres za nakup semenske koruze: 40 tolarjev za kilogram - Štipendije za 'anje kmečkih deklet v gospodinjskih šolah v Avstriji j^ij, 5. maja - V proračunu kranjske občine 'etos 9,4 milijona tolarjev za pospeševanje k^tijstva. Izvršni svet je pred nedavnim že ' eJel program, iz katerega je razvidno, za I bodo v občini porabili ta denar. ^ Občina namenja 2,4 milijona tolarjev za I^Peševanje živinoreje, od tega 350 tisoč to-I Jev za nakup kakovostnega semena bikov, i iiilijona tolarjev za 70-odstotno sofinan-(arije analiz krme, 300 tisoč tolarjev za pre-'fta LVno dejavnost na malih prašičjih farmah r a kmetijah) in 250 tisoč tolarjev za regresi-$V;J? umetnega osemenjevanja plemenskih |jM Še več kot za živinorejo namenja za po-p^ljstvo: 200 tisoč tolarjev za testiranje, Sjjkaze delovanja in nastavitve škropilnic, Jev c' trosilcev in drugih kmetijskih stro-Ej 300 tisoč tolarjev za 70-odstotno sofinan-$(. a1Ja analiz zemlje, 200 tisoč tolarjev za po-D0|?e s pšenico, travno silažo in z drugimi ' mi'iJona tolarjev za regresi-I jje semenske koruze (regres je 40 tolarjev Hologram), 500 tisoč tolarjev pa je predvi-ol 0 tudi za morebitne "ukrepe" na zaprtih Pirj^°cj'h za pridelovanje semenskega kromom,. Višinsko in hribovsko kmetijstvo bo iz Jo 'nskega proračuna letos dobilo 1,15 mili' jrta. tolarjev, od tega 600 tisoč tolarjev za re-kj s'ranje obresti pri investicijskih posojilih, $||j,0 jih kmetje najeli lani ali letos (na višin-kmetijah je regresiranje obresti 60-od- stotno, na hribovskih pa 40-odstotno), 400 tisoč tolarjev za regresiranje osemenjevanja, 100 tisoč tolarjev za preventivno cepljenje živali na planinski paši in 50 tisoč tolarjev za nakup plemenskih ovnov. Kmetje so letos dali tudi predlog, da bi v občini oblikovali kmetijski investicijski sklad, v katerega bi proračun namenil okrog deset milijonov tolarjev, vendar pa pobuda zaradi težavnih razmer v občini in ohranitve dobrih odnosov med delavstvom in kmetstvom ni dobila zadostne podpore in ni prišla niti v osnutek proračuna. Za izobraževanje namenjajo 2,15 milijona tolarjev, od tega domala polovico (milijon tolarjev) za Srednjo mlekarsko in kmetijsko šolo v Kranju oz. za urejanje šolskega posestva v Strahinju, sicer pa tudi za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije svetovalcev in kmetov, za delo govedorejskega, veterinarskega, čebelarskega, hortikulturnega in kmetijskega društva in za štipendiranje šolanja kmečkih deklet v gospodinjskih šolah v Avstriji (400 tisoč tolarjev). Med predvidenimi proračunskimi sredstvi je tudi 900 tisoč tolarjev rezerve za posredovanje ob toči, požarih ali drugih naravnih nesrečah, deloma pa tudi za hitro ukrepanje v dopolnilnih dejavnostih. Kmetje lahko uveljavljajo premije in regrese v kmetijskih zadrugah ali neposredno na občini. • C. Zaplotnik v prihodnje bo v gozdovih potrebna gozdarska stroka, toda ne v takšni obliki, kot je bila doslej, ampak na novih, drugačnih temeljih. Z gozdovi se v preteklosti ni tako dobro gospodarilo, kot poskušajo zdaj nekateri dokazovati." Kakšna je bila usoda kmetije v Škofji Loki? "Ostala je le hiša, v kateri sta stanovala stara mama in stric, medtem ko so zemljo v glavnem nacionalizirali. Tam, kjerje avtobusna postaja in nekdanja poslovna stavba, so stale hiše, hlevi in vrtnarija. Ker to ni bila kmetijska zemlja, so nekaj zaplenjenih gozdov dali nazaj in vzeli ta del. Veliko odvzete zemlje so po vojni pozidali, vendar nadomestnih zemljišč, ki bi nam jih lahko dali, ni, zato bomo zahtevali odškodnino. Zelo se bomo potrudili, da bi dobili nazaj lesno industrijo v Škofji Loki in da bi iz nje razvili solidno, dobro stoječe podjetje. Upamo, da se bomo z Jelovico pametno dogovorili. Skupaj s Hajnrihar-jem smo imeli delnice tudi v škofjeloški elektrarni, ki je tedaj dajala dovolj elektrike za žago, za mesto in za obe dolini. Tudi elektrarna v Preddvoru je bila zgrajena za potrebe žage, vendar je dajala elektriko za celotno območje vse tja do Kokre." Namesto dveh žag bomo zahtevali eno - preddvorsko Koliko gozdov imate na Gorenjskem? "Vseh gozdov je nekaj več kot 1600 hektarjev, vendar je gospodarskih precej manj. Najbolj me jezi, da je večina teh gozdov v zelo slabem stanju. Gozdna gospodarstva so skrbela predvsem za plače in za olajšanje svojega dela. Preveč so sekala in s težkimi stroji povzročila gozdu in podrasti precej škode. Če bomo davek plačevali le od posekanega lesa, ne pa od celotne površine, jih bomo lahko obnovili in izboljšali, sicer pa bomo tudi mi primorani sekati več, kot prenesejo. Gozdove bomo poskušali tudi zemljiško zaokrožiti, manjše parcele pa zamenjati ali jih prodati. Ponovno bomo uredili drevesnice. Če so se nekdaj splačale, le zakaj se ne bi zdaj!" Ste edini dedič? "Za lesno industrijo edini, za gozdove do polovice, medtem ko naj bi drugo polovico dobili moji sestrični." Vam je od nekdanjega premoženja že kaj uspelo dobiti nazaj? "Na Jesenicah smo gozdove že dobili nazaj, v tem tednu pričakujemo odločbo za gozdove iz Škofje Loke, v kratkem bomo imeli obravnavo v Tržiču in upam, da kmalu zatem tudi v Kranju. Za kmečka zemljišča bo že bolj zapleteno, ker so po vojni precej teh zemljišč razdelili na več parcel ali jih pozidali; še težje pa bo z industrijskimi objekti. Upravni organi za zdaj teh primerov še ne morejo reševati, ker nimajo zakona o odškodninskem skladu in predpisa, po katerem bi odvzeto premoženje prevrednotili s tedanje na sedanjo vrednost. Kar zadeva denacionalizacijo industrije, bomo namesto dveh žag (v Škofji Loki in v Preddvoru) zahtevali le eno, in sicer preddvorsko. Kar so v Preddvoru zgradili na novo, so zgradili na nekdanjem našem zemljišču; nova hala pa bo nadomestilo za žago v Škofji Loki. Če bomo delo dobro in pravilno zastavili, bo to kmalu dobrostojeće podjetje. V Jelovici bomo zahtevali nekaj delnic, ker želimo, da bi tudi to podjetje dobro poslovalo in ker vemo, da nam obveznic še dolgo ne bodo mogli izplačati." • C. Zaplotnik Veš, ti moj minister! "Pri nas smo pred tridesetimi leti orali še s konjema. Ata so imeli navado, da so "tardečga" vedno napregli na levo, "ta-črnga " pa na desno. Ko se je lemež na trdi, razpokani zemlji zajedel v prst in ni šlo naprej, niso delali razlike in so vsakega udarili z gajžljo po hrbtu in zarobantili, češ - ali si "tardeč" ali "tačrn" - vleči ralo in orji, da bo zemlja rahla in da bo zrno kalilo..." d Tako mije oni dan. ko se je zvedelo, da je "stari" kmetijski minister odletel in da bomo verjetno v kratkem dobili novega, pripovedoval kmet Lojze iz vasice na obrobju Sorskega polja. In kaj imata "konjiča iz kmetove zgodbe" skupnega s kmetijskim ministrom? Veliko ne, nekaj pa vendarle: ni pomembno, s katere strani prihaja novi minister - z desne, z leve ali iz sredine, oz. iz katere stranke - ljudske, liberalno-demo-kratske ali iz katerekoli druge. Pomembno je, da je strokovnjak in da bo voz, ki tiči globoko v blatu in ne gre ne naprej in ne nazaj, potisnil na suho in vsaj v bližino tiste "zelene veje" ali "obljubljene Evrope", o kateri se že marsikateremu Slovencu močno sanja. "Veš, ti moj minister!" mu žuga kmet z obrobja Sorskega polja in ga zasipa z vprašanji: "Kaj boš storil, da bo moja kmetija, kije sicer med večjimi v vasi, lahko nekdaj tako velika, kot je, denimo, v Nemčiji, v Franciji ali Belgiji? Si že slišal, da imamo velike presežke mleka in velike zaloge sirov in drugih mlečnih izdelkov, za katere ne vemo, kdaj jih bomo prodali in po kakšni ceni? Si morebiti že razmišljal o tem, da bi hkrati z denacionalizacijo izvedli tudi malo agrarno reformo in preprečili, da bi tudi moje sestre, ki so po službah v Ljubljani in jim gnoj že od daleč smrdi, dobile zemljo? Ali boš res podprl prizadevanja Jate in še nekaterih predelovalnih podjetij, da bi razveljavili deseto poglavje zakona o zadrugah, ki zadrugam (politično) daje tisto, kar jim je bilo (politično) odvzeto? Boš pomagal hribovskemu kmetu in mu namenil del plače samo zato, ker tam živi in neguje krajino? Kaj obljubiš kmetu v Triglavskem narodnem parku, ki zakonskih omejitev pri obdelovanju zemlje ne more nikjer "zamenjati" v denar in si plačati višje obdelovalne stroške? Kako boš stopil na prste "gozdnim mrhovinarjem ", ki v času gozdarskega brezzakonja sekajo po gmajnah kapitalna drevesa in puščajo za sabo gozdni nered, s tem pa tudi velike inkubatorje lubadarja in drugih gozdnih škodljivcev?" "Veš, ti moj minister, vprašanj je veliko, kot je tudi veliko problemov. Ne bo ti lahko, kot ni bilo lahko tvojemu predhodniku in kot tudi ne bo tvojemu nasledniku!" pravi kmet Lojze in še enkrat pove tisto, češ - ni pomembno, ali je "tardeč" ali "tačrn", glavno je, da vleče.** C. Zaplotnik Sestanek kmečke mladine 0 reji perutnine, ekskurziji in tekmovanju Kranj - Aktivi kmečke mladine Cerklje, Sloga, Naklo in Tržič in kmetijsko gospodinjski svetovalki Milena Črv in Metoda Karničar vabijo danes, v petek, ob osmih zvečer v zadružni dom na Primskovo na sestanek kmečke mladine. Najprej bo specialist za živinorejo Franci Pavlin predaval o reji perutnine, nato pa se bodo udeleženci sestanka seznanili s programom izleta, ki bo predvidoma v začetku junija, in se dogovorili za sodelovanje na regijskem tekmovanju koscev in grabljic, ki bo 31. maja v Poljanah.• C. Z. Zbor razlaščencev O denacionalizaciji srenjskih skupnosti Dovje - Pašna skupnost Dovje Mojstrana sklicuje v nedeljo ob desetih dopoldne v zadružnem domu na Dovjem zbor razlaščencev nekdanjih srenjskih skupnosti. Na zboru, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki ostalih skupnosti iz jeseniške, radovljiške in tržiške skupnosti, se bodo pogovorili o denacionalizaciji nekdanjih srenjskih skupnosti. • C. Z. Razstava Dobrote slovenskih kmetij Zlato tudi za Brencetove Ptuj - Ob koncu aprila je bila na Ptuju tretja razstava Dobrote slovenskih kmetij. 455 razstavljalcev iz vse Slovenije seje predstavilo s 710 vzorci krušnih, mlečnih in mesnih izdelkov. Komisije so imele težavne delo, da so med številnimi dobrotami izbrali najboljše. Podelili so 40 zlatih priznanj (21 za krušne, 12 za mlečne in 7 za mesne izdelke), 84 srebrnih in 162 bronastih. Zlato priznanje za mlečne izdelke je med drugim prejela tudi Žuža Brence - Konc iz Gorenje vasi. Na Brencetovi kmetiji namreč že nekaj časa predelajo na dan 400 litrov mleka v sir in še v nekatere druge mlečne izdelke. Na razstavi so letos drugič podelili tudi znake kakovosti. Prejeli so jih tisti, ki so že drugo leto zapored prejeli najvišje priznanje za krušni, mesni ali mlečni izdelek. • C. Z. MEŠETAR Ker je republiški odbor za mleko na seji 30. aprila letos določil, da bo majska odkupna cena mleka (s 3,6 odstotka tolšče) enaka aprilski - torej 21,40 tolarja za liter, bodo na aprilski ravni ostale tudi odkupne cene živine in prašičev. Razmerje med odkupnimi cenami mleka, živine in prašičev namreč določa odlok, ki vsebuje avtomatizem: če se podraži mleko, se podraži tudi živina. Ker je tokrat "obmirovala" odkupna cena mleka, ni nobenih možnosti, da bi "poskočile" vsaj cene bikov in prašičev. Nasprotno: iz mlekarn in iz klavnic je zaradi zalog izdelkov čedalje več pritiskov, da bi odkupne cene celo znižali. Čeprav so cene enake aprilskim, pa to realno pomeni, da so se znižale, saj so stroški prireje zaradi podražitve nekaterih vrst kmetijskega blaga in storitev porasli. Zanimivo je tudi to, da gorenjske (družbene) klavnice že od 6. aprila dalje plačujejo mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda po ceni 119,84 tolarja za kilogram, medtem ko so nekatere klavnice predvsem v vzhodni Slovenije tako začele plačevati živino šele z majem, prej pa so bile pri kilogramu za štiri do pet tolarjev cenejše. ^MESGLAS kOčna Ekslerjeva 8, 61240 Kamnik, N.C. 811-387, 811-402, telefai 812-349, žiro račun 50140-601-32517. PRED ODHODOM ZAVARUJTE SVOJE STANOVANJE IN PREMOŽENJE V KAMNIŠKI KOČNI - poslovna enota TITAN - KOČNA na Ljubljanski cesti 1/b, Kamnik dobite vse artikle, ki jih potrebujete za zavarovanje vrat, na enem mestu, po konkurenčnih cenah ter z vsemi strokovnimi nasveti in servisom • VARNOSTNI ŠČIT 2.533.00 SLT • DODATNA PRIBITNA KLJUČAVNICA (z varovalom) 1.893.00 SLT • DODATNA PRIBITNA KLJUČAVNICA (brez varovala) 1.552,00 SLT • PREČNA ZAPORA "ELEGANT" (dolžina 850 in 900 mm) 4.641,00 SLT • PREČNA ZAPORA - dvostranska (dolžina 800,805,900,950 in 1000 mm) 6.255,00 SLT • CILINDRIČNI VLOŽEK 847/66 K I. . 842,00 SLT • CILINDRIČNI VLOŽEK 847/66 K II. (specialni profil ključa, dodatna blokada na jedru) 1.754,00 SLT • IZDELAVA CILINDRIČNIH VLOŽKOV NA ENAK KLJUČ IN RAZLIČNIH DOLŽIN (od 61 do 121 mm) • IZDELAVA KLJUČEV __ |f Qrita TITAN KOČNA, Ljubljanska 1/b, Kamnik ■%WVI1M tel.: 061/813-428, fax: 061/816-296 MERKUR KRANJ Varno tudi s kovčkom S predstavitvijo na sejmu Varnost v Ljubljani Merkur Kranj potrjuje, da uspešno dopolnjuje svoj dolgoletni "železni" program. Za pravo presenečenje med različnimi proizvajalci in razstavljala na sejmu v Ljubljani je tokrat poskrbel Merkur Kranj in sicer s programom, ki ga je v nekaj besedah razložila njihova ko-mercialistka Pavla Grilc: "Imamo vse, kar je povezano z varnostjo. Ste presenečeni? Saj veste. Tehnika, tehnologija, znanost napredujejo in tudi v Merkurju smo naš tradicionalni "železni" program začeli razširjati. Tako imamo na primer električne izdelke in naprave, audio in video aparate, med kupci je znan tudi že naš tako imenovani Zeleni program. No, tokrat pa imamo na sejmu del našega prodajnega programa, ki se navezuje na varnost oziroma varovanje." Kar precejšnje zanimanje je na sejmu vzbujal kovček za denar z daljinskim upravljal- cem. Če imate takšen kovček in v njem denar ali pomembne dokumente, dragocenosti, vas v gneči ali kako drugače ropar ne more presenetiti. V trenutku, ko vam bo iztrgal kovček, ali ga izmaknil, ga boste precej neprijetno presenetili z daljinskim upravljal-cem. Z vključitvijo upravljal-ca bo kovček nepridiprava kar na precejšnjo razdaljo tako pošteno stresel, da ga bo prav hitro spustil iz rok. Nič manj zanimiva in pomembna ni naprava z imenom Hišni alarmni set, ki vam varuje hišo, stanovanje, vikend, počitniško prikolico. Celoten sistem je zelo enostaven za montažo in uporabo. Seveda imajo pri Merkurju tudi najrazličnejše ključavnice in dodatke, kot so prečke, cilindrični vložki na kroglice in podobno. Novost pa je ključavnica, za katero pri nakupu dobite posebno kartico s številko. Ce se vam zgodi, da ključ izgubite, vam ga zamenjajo samo na podlagi vaše kartice. Ali drugače povedano, ne more (ne sme) ga narediti (ali ponarediti) še tako priznan strokovnjak. In nenazadnje imajo ob različnih izdelkih in napravah za varovanje v Merkurju tudi tako imenovane Identifikatorje - detektorje denarja, za vse vrste domačih in tujih bankovcev ali pa samo za ameriške dolarje. Vse naštete in druge izdelke dobite pri Merkurju; v Ljubljani v trgovinah OKOVJE v Šentvidu, FERUM na Dunajski cesti in PRI KOSI na Miklošičevi: v Kranju pa v GLOBUSU. Sicer pa dobite informacije o tovrstnih izdelkih v vseh Merkurjevih trgovinah. RADIKOVIČ KRANJ Ne le usluga na klic S cilindričnimi vložki VVINKHAUS pokrivajo celotno Slovenijo, Da sta Franc Radikovič in Radikovič d.o.o. s sedežem Kebetova 8 v Kranju dobro znana po vsej Sloveniji, smo se prepričali tudi na sejmu. Na njihovem razstavnem prostoru v pritličju je bila ves čas prava gneča, tako da smo komaj "naredili prostor" za sliko. "Najbrž je treba poudariti, da zastopamo firmo VVINKHAUS. To je nemški koncem s petimi tovarnami. Mi sodelujemo z njim prek W inkhauso-ve tovarne v Salzburgu in pokrivamo s cilindričnimi vložki VVINKHAUS praktično vso Slovenijo. Tako smo opremili kranjsko Policijo, Karavanški predor, novo stavbo LEK v Ljubljani, več bank Ljubljanske banke v Sloveniji, v pripravi so Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj, banki v Kopru in Murski Soboti," je na razstavnem prostoru povedala Zalka Radikovič. Firma Radikovič pa je znana seveda tudi po vseh vrstah ključev, trezorjev, različnih obeskov, okovij, po ekspresni izdelavi ključev, po montažah, po reševanju v sili in stiski (odpiranje avtomobilov, stanovanj, ko gre za izgubljene ključe in podobno). Skratka, Radikovič je daleč nao- krog znano ime z gesloflj Usluga na klic. Vendar, kotj pravi Zalka Radikovič, je v njihovi ponudbi in dejavno! sti, ko gre za varovanje, še v*] liko več, kot zgolj geslo Uslu ga na klic. Firma Radikovič ima d' delavnici in sicer pri Globus* v Kranju in v Kebetovi 8 I Kranju. Odprti sta vsak da* od 8. do 16. ure, pri Globus« pa tudi ob sobotah od 8. do 12; ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu in sicer pri Globu* su 064/214-864, v Kebetovi 8 pa 064/211-505; fa*: 211-505. Celovita predstavitev Iskre servisa Iskra servis na sejmu Varovanje v Ljubljani predstavlja svoj prodajni, proizvodni, kooperacijski $ servisni program. Njihove avdio video naprave za nadzor so primerne za vse vrste objektov (zuna; jost ali notranjost), kot so banke, trgovine, igralnice, tehnološki procesi... Namestiti jih je moč z veC kamerami in enim monitorjem z avtomatskim preklopom. - Kombinirane protivlomne naprave 1 protipožarne centrale Buldog in Zmajček se lahko povežejo s policijo, gasilci in na Selecom za ji vijanje signala. - Pripravljajo tudi poslovno sodelovanje s firmo Scharcs za protipožarne centrale -v Iskri servisu pa dobite tudi elektronske ure domačih in tujih proizvajalcev in naprave za prednap?' tostno zaščito za telefone, telefakse, računalnike. Vse informacije dobite v Iskri servisu v Ljubljani' Šmartinska 28; tudi po telefonu 061/313-288 ali faxu 061/313-991. ■ H P»8. maja 1992 VARNOST - SECURITY 92 25. STRAN 4 GORENJSKI GLAS Tehnično in fizično varovanje objektov postaja vse bolj zahtevno, hkrati pa so vse bolj izpopolnjene naprave in pripo močki, ki zagotavljajo zanesljiv nadzor, povezavo z dežurnimi centri in učinkovite intervencije. Na sejmu Varovanje - secu-rity v Ljubljani so proizvajalci predstavili nove varovalne senzorje, centrale in dežurne centre, ki so narejeni tako, da je povezava na relaciji objekt in dežurni center popolnoma zanesljiva. Tako opremljen center imajo tudi pri kranjski Varnosti, kjer opravljajo fizično in tehnično varovanje za dobršen del podjetij in drugih pomembnih objektov na Gorenjskem. Precej novosti je tudi pri prevozu denarja in dokumentov. Pri Varnosti imajo s to dejavnostjo že dolgoletne izkušnje, tako da lahko neprestano skrbijo za kakovost in varnost tovrstnih prevozov. V kratkem nameravajo uvesti nove avtomobilske trezorje, ki bodo imeli dvojne stene, posebne predalnike in ustrezno težo. Poleg tega bodo prevoz denarja odslej opravljali z novim sodobnim, posebej prirejenim (blindiranim) vozilom, ki bo imelo tudi ustrezne oznake, kar bo preprečevalo morebitne neprijetne nezgode. Podjetje Varnost Kranj bo pri vseh oblikah varovanja uporabljalo najnovejše naprave, ki zagotavljajo kvalitetne storitve. Centrala za prenos alarmnega signala Vozilo s posebno opremo za prevoz denarja Novi infrardeči senzorji I Proizvodni program, s l^erim se predstavlja Titan i'ninik, že ob bežnem pre-*edu pri laiku vzbudi polnost še bolj pa ob razla-»' vodje razvoja dipl. inž. ,rojništva Alojza Špendeta ^Priča, da se Titan Kam-R| resnično enakovredno Postavlja v vrsto priznanih rn kvalitetnih tovrstnih ev- °Pskih proizvajalcev. "V proizvodnem progra-P ključavnic z okovjem je y ' nas glavni poudarek na Jonski kakovosti. Garan- 1* kvalitete je že nekaj ča-I osnovno pravilo v naši jr°izvodnji. Vse ključavnice Po na primer v sodelovanju ^.•"kulteto za strojništvo v (izbijani začeli sistematično *stirati. Preizkušamo jih na Js0.000-kratno brezhibno J^abo. Naš cilinder je šel Pj skozi zelo zahteven J^st v Pruefinstitut Schlo-Pj** und Beschlaege v Vel-IVtU v Nemčiji in ustreza Ja»j standardu DIN 18254 -,'*red 2. Pa tudi sicer priha-j 1° zadnje čase iz naše pro- v°dnje ključavnice, ki tstrezajo DIN oziroma ev-I^Pskim standarom. Skrat- a< dokaj uspešno vstopamo R* »uji trg." V Titanu imajo zelo širok TITAN KAMNIK Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Elektronska ključavnica Titantronic Za vsako dobro varovanje je potrebna dobra mehanska zaščita, ki jo do sežete s Titanovimi mehanskimi pripomočki i^or različnih ključavnic in vJ°vij: od klasičnih ali ^Ibnih ključavnic za graditev v vrata do ciljnih r'tnih (od vložkov do fi0,Tipletov). Se posebej pri-5°rocajo cilinder K2 z do-^nim mehanizmom za vaganje. Prodajajo varno-^ ščite, prečne zapore, ep 'a< pribitne ključavnici ^ar predstavlja celovito s^ito vhodnih vrat. Po- "nost je tako imenovani pralni ključ, ki ga izdelajo Po posebnem zapirnem r°gramu in naročilu. (En ključ odpre na primer vsa vrata, ostali pa samo nekatera ali pa samo ena v prostorih). Zadnja takšna novost pa je Elektronska ključavnica Titantronic z računalniškim nadzorom vstopanja, izstopanja, časovnega odpiranja in zapiranja in podobno s tako imenovanim brezkontaktnim ključem. Nekaj teh kjučavnic oziroma naprav so tudi že prodali. Njihove izdelke iz proizvodnega programa ključavnic in okovja dobite v specializiranih trgovinah (Merkur, Metalka, Jeklotehna...) povsod po Sloveniji. Bogat izbor vseh izdelkov iz njihove proizvodnje pa boste našli v njihovi trgovini Titan Kočna v Kamniku, Ljubljanska 1 A, ki je odprta vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 13. ure. V trgovini je tudi serviser, ki vam na primer naredi več cilindrov za en ključ. Servisna delavnica je odprta v trgovini v Kamniku vsak dan od 8. do 16. ure (razen ob sobotah). Informacije v trgovini dobite tudi po telefonu 061/813-428, fax: 061/816-296. GORENJSKI GLAS ♦ 26. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 8. maja ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Preklop TV pretvornika na Lubniku na Kanal A V soboto, 18. aprila 1992, ob 13.30 me je dežurni Nadzornega centra Oddajnikov in zvez (v nadaljevanju OZ) po telefonu opozoril, da se je na TV kanalu 43 na Lubniku pojavil signal Kanala A. Na TV kanalu 43 je do začetka vojne v Sloveniji deloval TV pretvornik za program televizije Koper na Lubniku. Po podpisani pogodbi z dne 20. avgusta 1976 med RTV Ljubljana in Krajevno skupnostjo (KS) Škofja Loka je sredstva za nakup pretvornika zbrala KS, RTV Ljubljana pa je prevzela pretvornik v svoja osnovna sredstva (9. člen pogodbe). Za ta pretvornik je RTV Ljubljana plačevala vse stroške obratovanja, ga vzdrževala in lani kupila novega. Napačna je torej trditev, da ta pretvornik ni last RTV OZ. Po 8. členu pogodbe ima RTV Ljubljana izključno pravico spremeniti program na 43 kanalu za morebitni III. nacionalni TV program. Jugoslovanska armada je 2. julija 1991 z raketami uničila antenski sistem za program TV Koper na Nanosu. Nadomestili smo ga z zasilnim, ki pa seva le v smeri Primorske. Nov antenski sistem bomo dobili in postavili letos poleti. Več TV pretvornikov v Sloveniji (Lubnik. Litija, Gorenja vas, Ribnica, itd.) je tako ostalo brez signala TV Koper. Nekatere krajevne skupnosti ali občine so zato lansko jesen vložile prošnjo na Ministrstvo za promet in zveze, da bi jim le-to dovolilo prenašati program kanala A name-stno koprskega, ki ga ni bilo več. Ministrstvo je 2. septembra 1991 izdalo zahtevnikom pozitivno mnenje. Nato so se KS in občine obrnile na RTV Slovenija OZ s prošnjo, da Oddajniki in zveze realizirajo njihove zahteve. Poslali smo jim ponudbo, koliko bi stal preklop in vzdrževanje teh pretvornikov in da je pogoj za realizacijo soglasje Sveta RTV Slovenije. Decembra 91 smo dali vlogo na Svet RTV Slovenije. Ta pa je vlogo obravnaval na 16. seji 23. 3. 1992 in sprejel sklep, v katerem opozarja Ministrstvo za promet in zveze, da je le-to s svojim pozitivnim mnenjem odvzelo frekvenco enemu slovenskemu nacionalnemu programu, ter da se Svet RTV s tem ne more strinjati. Večino občin oz. KS smo do danes o tem sklepu že obvestili. Zato se s posegom na Lubniku ne moremo strinjati, ker pelje to v brezpravno državo. Po tehnični plati pa bi taki posegi pripeljali prej ali slej do kaosa in motenj v mreži oddajnikov in zvez, kajti OZ ne razpolagajo samo s pretvornikom na Lubniku, temveč upravljajo z mrežami, ki ima več 450 pretvornikov in oddajnikov na več kot 190 lokacijah po Sloveniji. V sodelovanju s policijo smo ugotovili, kdo je posegel v TV pretvornik in zahtevali vzpostavitev prejšnjega stanja, saj tak poseg predstavlja kaznivo dejanje. Izvajalec preklopa je tako vzpostavil prvotno stanje 21. aprila 1992. Da bi ustregli gledalcem, ki želijo gledati Kanal A in obenem ne oškodovali mrežo nacionalnih programov in posebno TV Koper, ki bo kmalu začel delovati pod normalnimi pogoji, bomo na naslednji Svet RTV Slovenija predlagali drugačno tehnično rešitev, za katero se sedaj dogovarjamo s Kanalom A. V.d. direktor OE OZ Leopold Gregorač Avstrijska šola na Jesenicah, ali kako so Butalci kupovali pamet Gorenjski glas, 29. aprila Ob prebiranju članka z navedenim naslovom izpod peresa Eda Torkarja z Jesenic se je potrdilo že davno znano dejstvo, da človek razume samo tisto, kar mu dovoljuje njegov duhovni horizont. Ker sem med pobudniki sodelovanja srednjih šol iz Trbiža. Beljaka in Jesenic v prostoru Alpe-Jadran, bom navedel samo nekaj dejstev za boljše razumevanje: - srednje šolstvo na Jesenicah že tretje leto aktivno sodeluje v skupnosti Alpe-Jadran z občinami Beljak iz Avstrije in Trbiž iz Italije, - sodelovanje poteka na dveh ravneh, a/ srečanja učiteljev srednjih šol b/ srečanja dijakov srednjih šol - medsebojna srečanja in izmenjava dijakov se izvajajo v skladu s priporočili U N ESC A (Handreichung fur den Inter-kulturellen Schuleraustausch, ed Deutsche UNESCO Kom-mission Bonn 1990 - na žalost še nimamo slovenskega prevoda te publikacije, op. A. K.), ■ srečanja so prispevala tudi k razširitvi ideje o medsebojnem sodelovanju, to je pomoči občine Beljak in Republike A vstrije v okviru projekta "OSTHIL-FE", da se na Jesenicah ustanovi SLOVENSKA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE s podobnim avstrijskim tipom šole. Na Jesenicah bi odprli dva oddelka na podlagi veljavnih predpisov v R Sloveniji, ■ šolska ministra A vstrije in Slovenije sta načelno podprla ta predlog ob pogoju, da se uredijo vsa pravna in strokovno-teh-nična vprašanja o nuđenju te pomoči. Takšno priporočilo je sprejel tudi Strokovni svet R Slovenije na svoji zadnji seji, ■ imenovana je mešana komisija iz predstavnikov Višje gospodarske šole Beljak, Šolskega deželnega urada iz Celovca, pomočnice Zavoda za šolstvo in šport R Slovenije s strokovnimi sodelavci, pravnikov Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije in Srednje šole z Jesenic. Komisija se bo morala pošteno preznojili, da uresniči zastavljeno nalogo in postavljene cilje, kajti ovir in nagajanja je kar veliko. To pa že spada k naši folklorni posebnosti. Med taka nagajanja oz. nerazumevanja sodi tudi članek Eda Torkarja. V našem članku so navedena zgolj dejstva in upamo, da s tem avtorja nismo človeško žalili, kajti on je žalil vse tiste, ki si prizadevajo ta projekt uresničiti. Žaliti človeka ni ravno odlika pametnih. Prof. Aleksander Klinar Provokativni pamflet na kvadrat Jože Dežman: Odstrte ali železne zavese. Gorenjski glas, 24. aprila Jože Dežman (in z njim uredništvo Gorenjskega glasa) je zelo pohitel s trganjem Odstrtih zaves, gnan od neprikritega sovraštva (?). kar je le dan poprej (23. aprila) izšlo tudi že v Delu - K L. S tem je torej "pokril" vso Slovenijo, s poudarkom na Gorenjsko. Pamfleti ne zaslužijo odgovorov, nekaj ugotovitev pa vendarle. Tu so namreč bralci. Zaradi vsebine ODSTRTIH ZAVES (Okupator in gorenjsko domobranstvo) je bilo in je pričakovati ostro reagiranje zagovornikov domobranstva in so- vražnikov partizanstva. To pa je po svoje opravil zgodovinar J. Dežman - ki menda za seboj še nima diplome - ki se je spustil na raven pisanja, na kakršno smo vajeni iz Buenos Airesa ali pri Ivu Žajdeli (ki me je "raztrgal" že v Slovencu, 13. aprila). Torej smo pri pamfletu slabše vrste, ki je še najbolj podoben ogabnim grafitom. Ne prvič! Pri tem so mu bila vrata odškrnjena že 10. aprila s kratkim zapisom o ODSTRTIH ZAVESAH, čeprav sem uredništvu dal knjigo in bi se tam lahko prepričali glede njenega bistva. Sicer pa glede objave v Gorenjskem glasu ni čudno, saj je J. Dežman tudi član njegovega Časopisnega sveta, kjer pokriva to področje. Tako izpade, da "kadija toži in kadija sodi". (Mimograde: da je ironija še večja, je v isti številki objavljen anonimni, hkrati še neupravičeni dopis nekega Janeza - čemur se čudim - ki med drugim pravi, da ima "Ivan Jan vedno dovolj prostora. Partizani do kapitulacije sploh niso bili vojska, ampak morilske tolpe." Zelo zanimivo! Samo da se je nekdo spet, čeprav klevetniško, spotaknil obrne, ki mi v resnici uredništvo že dolgo noče objaviti odgovora na prav tako klevetni-ški dopis nekega F. Lokarja. Torej gre za diskriminacijo mene, ne tistega Janeza, nekdanjega nemškega vojaka. J. Dežman v svojem pamfletu deli nauke, namesto da bi kaj vprašal, deli nizke udarce, ki so namenjeni predvsem meni, saj moje ime ponovi kar 21-krat, se norčuje iz mojega kovaštva, navaja "pesništvo", me poučuje glede ojicirskega znanja, našteva polresnice in podobne neslanosti ter udarja tudi v prazno, v odprta okna. V svoji sovražni ihti večkrat demantira samega sebe, kajti očitno knjige ni prebral, kakor se spodobi. Nekaj primerov. Med svojim paberkovanjem zapiše, da nisem opisal primerov o pobijanju in sežiganju mater in otrok s strani domobrancev, a o tem je zapisano na straneh 245 do 260, oz. od 232 do 260. Dalje. Podatek o 3.500 domobrancih, ki naj bi jih zbrala M. Kokaljeva je zapisano na strani 204 spodaj (opomba), a Dežman pravi, da tega nisem omenil, oz.' ni našel v knjigi. Še naprej. O vojaško-oficir-skih zadevah (razpored, okupatorjeve in domobranske sile), kjer me Dežman tudi "poučuje" utemeljeno pišem na straneh 92 - 93, 96 - 97 ter o strateško-tak-tičnem razporedu na strani 300 -301 itd. Zato pa Dežman ni "nič videl" o domobranski prisegi, o šolanju, o oboroževanju, o domobranskih plačah, ni "videl" dokumentov dr. Rupnika, pisanje Janeza Brodarja. Mirka Biten-ca. Slavka Kreka, Alojza Perne-ta ali pa zapise dr. Izidorja Cankarja, Kuharja, dr. Franceta Bu- /O ljubljanska banka TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI ZA MAJ ZNAŠA 5,10% PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 50%Rm 2,55% 34,62$ VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 5,10% 79,91$ VEZAVE - do 20.000,- SLT nad 1 mesec Rm+ 3% 5,36% 85,31$ nad 3 mesece Rm+ 5% 5,54% 88,90$ nad 6 mesecev Rm-f 6% 5,62% 90,70$ nad 12 mesecev Rm+ 9% 5,87% 96,10$ nad 24 mesecev Rm + 10% 5,95% 97,90$ nad 36 mesecev Rm + 12% 6,11% 101,50$ VEZAVE - od 20.001,- SLT do 60.000,- SLT nad 1 mesec Rm+ 4% 5,45% 87,10$ nad 3 mesece Rm+ 6% 5,62% 90,70$ nad 6 mesecev Rm+ 7% 5,70% 92,50$ nad 12 mesecev Rm + 10% 5,95% 97,90$ nad 24 mesecev Rm + 11% 6,03% 99,70$ nad 36 mesecev Rm + 13% 6,19% 103,30$ VEZAVE - nad 60.001,- SLT nad 1 mesec Rm + 6% 5,62% 90,70$ nad 3 mesece Rm+ 8% 5,79% 94,30$ nad 6 mesecev Rm+ 9% 5,87% 96,10$ nad 12 mesecev Rm + 12% 6,11% 101,50$ nad 24 mesecev Rm + 13% 6,19% 103,30$ nad 36 mesecev Rm + 15% 6,35% 106,89$ VEZAVE - nad 10.000,- SLT od 10 do vključno 19 dni 85% Rm 4,34% 65,04$ od 20 do vključno 29 dni 90% Rm 4,59% 69,87$ VEZAVE - nad 31 do 90 dni od 3.000,- do 50.000,- SLT Rm+ 5% 5,54% 88,90$ od 50.001,- do 100.000,- SLT Rm+ 6% 5,62% 90,70$ nad 100.001,-SLT Rm+ 7% 5,70% 92,50$' ŽIRO RAČUNI 45% Rm 2,30% 30,80$» TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 45% Rm 2,30% 30,80$ dovoljeno negativno stanje Rm+20% 6,74% 115,89$ nedovoljeno negativno stanje Rm+35% 7,81% 142,88$ Gorenjska banka d. d., Kranj carja in vrste drugih. Razumljivo, ko mu ne gre za bistvo knjige, temveč za diskreditiranje avtorja. Zato pa, tako kot Zajdela, govori o potrebi pisanja o krivdi in kazni. Dežmanu, ki je vseveden, nič ne pomenijo ocene re-cenzorjev, nič neizpodbitna dokumentacija. Pri tem pa - zaradi nekega "ravnotežja" - kliče na odgovor tudi Novo slovensko zavezo. Dejansko pa - med vrsticami - izenačuje okupatorjeve sodelavce z borci proti okupatorju. Dežman se bistva knjige dotakne le s kratkim, bledim od-stavčkom, sicer pa je sprenevedanje, izogibanje in "pesnjenje", kar pripisuje meni, lastno predvsem njegovemu pamfletistične-mu pisanju. Z vsem tem je dokončno odkril svojo zlohotno nrav. Ko on sprašuje, kdo stoji za ODSTRTIMI ZAVESA? vprašujem njega, kdo stoji ' njim? Poštenje in objekti^" ter znanje prav gotovo rte! **J darjam, da nikoli in nikjer sem trdil, da sem napisal * temveč nekajkrat, tudi na si u neh 260, 320 ali 322, pravim 0 bo treba še marsikaj dodati- Iz vsega lahko sklepam: &M Dežman in Zajdela tako ten*eL to "raztrgala" Odstrte zavesi . te vsekakor morajo biti ustre"-pisanje! Bralci, ugotovite to mi! jt Sicer pa: blatenja, klevetm in obrekovanja po vsem svt&jM dijo na sodišča! In kako J- *jL man konča svoje "trganje": rej hočeta tako partizanski \ tudi domobranski egoizem wB piti slovenski narod vsak s * jim mešetarjenjem. Ivan Jan, K1* 22 Charles Webb DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Pokimal mu je, nato pa vstopil v prostrano vežo ter pogledoval naokrog proti sprejemnemu pultu, telefonskim govorilnicam ob steni in odprtim dvigalom z upravljalci pred njimi. Počasi je po gosti beli preprogi odšel prek sprejemnice do vrat, kamor so izginjali drugi, in dolgo časa stal tam ter gledal v plesno dvorano. Okrog in okrog so ob stenah stale mize, prekrite z belimi prti, in na sredini vsake je bil majhen kartonček s številko. Nekaj parov je postopalo okoli in iskalo svoje mize, druge pa so že posedli in klepetali med seboj ali pa so se obračali in govorili s kom pri sosednji mizi. Tik pred vrati v dvorano pa so v vrsti stali neki moški in dve ženski. Kadarkoli sta dekle in spremljevalec vstopila, so se jima nasmehnili in se z njima rokovali. Potem je možakar segel z roko v žep, jima podal listek ter povedal, kam naj sedeta. "Sem gosta Singleman," je ženska, ki je stala najbliže vrat, rekla Benjaminu, ko je že nekaj časa stal tam in opazoval pare, kako so vstopali. . "Oh," je rekel Benjamin. "Saj nisem..." Že mu je ponujala roko. Nekaj časa jo je gledal, potem pa jo je stresel. "Me veseli, da sem vas spoznal," je rekel, "toda jaz sem..." "Kako vam je ime?" je vprašala. "Sem Benjamin Braddock. Toda jaz..." "Benjamin?" je rekla. "Rada bi vam prestavila svojo sestro, gospodično De Witte." Gdč. De Witte s škrlatnim životcem okrog prsi je smehljaje se stopila naprej in iztegnila roko. "Vesel sem, da sem vas spoznal," je rekel Benjamin, medtem ko se je rokoval, "toda bojim se..." "In to je gospod Singleman," je rekla gospa Singleman in pokimala proti svojemu možu. "Kako si, Ben?*' je rekel g. Singleman in mu stresal roko. "Pa poglejmo, če ti lahko najdemo mizo." "Zelo prijazno od vas," je rekel Benjamin. "Toda jaz nisem povabljen na zabavo." "Kaj?" "Jaz ... jaz tukaj samo čakam prijatelja." Pokimal je in se vrnil mimo njih v sprejemnico. Nasproti plesne dvorane je bil bar in nad njegovimi vrati je pisalo: "Veranda". Benjamin je odšel prek sprejemnice in stopil vanj. V enem izmed kotov poleg velikega okna, ki je zavzemalo vso steno, je našel prazno mizo, od koder seje videl prostor pred hotelom. Čeprav je redko kadil, je Benjamin ob naročilu pijače še zavojček cigaret in jih ob pitju kar nekaj pokadil. Gleda'.1. proti oknu in včasih opazoval v njem odsev ljudi, ki so vstop3 j bar, a v glavnem je gledal skozenj razsvetljeno sprehajališč drevesa in okrasno grmičevje. . Po nekaj kozarcih je natakarici dal napitnino in odšel 'z ,(. ra v vežo k telefonskim govorilnicam. V imeniku je poiskal t_e fonsko številko ge. Robinson, si jo zapomnil in se zaprl v kah'1^, Dolgo je sedel s slušalko v eni in kovancem v drugi roki, ne d*,| ga vrgel v napravo. Končno je vrnil slušalko na vilice in si prl*|L še eno cigareto. Tako je sedel zaprt v govorilnici in kadil i11 H mrgoden gledal v steno. Potem je pohodil cigareto in odšel v da bi go. Robinson poklical iz sosednje kabine. u "Pravzaprav ne vem, kako naj začnem," je rekel, ko *e oglasila. 'Benjamin?" OH** "Pravim, da pravzaprav ne vem, kako naj začnem," je p vil, "ampak razmišljal sem o tistem po zabavi. Po moji podip'0 ski zabavi." "Si res?" "Ja," je rekel. "In spraševal sem se ... spraševal sem se naj vas povabim na pijačo ali kaj podobnega." Mladenič, oblečen v poletni smoking, se je zaprl v soswl| govorilnico. Benjamin je poslušal, kako je spustil kovanec v pravo in vrtel številčnico. "Se bova kje dobila?" je vprašala ga. Robinson. $ "No," je rekel Benjamin, "ne vem. Upam, da ne mislitf- ^ sem kje zunaj ali kaj takega. Mogoče bi lahko ... mogoče bi lahko povabil na pijačo in bi se samo pogovarjala. Mogoče- "Kje pa si?" je vprašala. "V hotelu Taft." "Si si priskrbel sobo?" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK III. Slovenian opnu v Domžalah so se začeli četrtfinalni obračuni (Favoriti zmagujejo, naši izpadli v prvem kolu Kpo vreme pomaga organizatorjem letošnjega Challenger teniškega turnirja, da vse poteka po načrtih - Po-'eg Slovenian opna tudi Junior open. ?°mžale, 7. maja - Za letošnji, tretji za povrstjo, teniški turnir v Dom-Za'ah bi lahko rekli, da je postal že tradicionalen. Organizatorji, ki so ?* Prvi dve leti navajali na veliko prireditev, so letos že izkušeni, k odli- ■>■ organizaciji pa je pripomoglo še lepo vreme (če se spomnimo lanskega deževja, je to tudi pomembno). Gledalcev prve dni ni bilo prav poseb-"° veliko, več pa jih pričakujejo na jutrišnjih polfinalnih in nedeljskih "talnih obračunih. Oba dneva pa si bo moč dogodke iz Domžal ogleda-I tudi po televiziji. čer Potem ko je v ponedeljek zve- . . po zmagi na turnirju v '"iinchnu v Domžale pripotoval Erv'i zvezdnik Slovenian opna iyed Magnuss Larsson, sta se dva "aša tenisača. Jaka Božič in Blaž jrupej od turnirja že poslovila, ako Božiča je premagal Italijan gjassimo Ardinghi (6:1, 6:2). tt'až Trupej pa je bil slabši nas-Pr°tnik Južnoafričana Clintona "Jarsha (7:6, 6:1). Tako je kot edini naš predstavnik na turnirju °stal Iztok Božič, ki je prvič natopil sele v torek. Torkove boje na igriščih je popoldne spremljala tudi svečana °|voritev turnirja, na kateri se je "ralo vodstvo turnirja skupaj s [Ponzorji, politiki, teniškimi stro-•Vnjaki in ljubitelji tenisa. Po kratki slovesnosti pa je pri-'e' na igrišče prvi zmagovalec te- Predsednica organizacijskega odbora in predstavnica glavnega sponzorja Zavarovalnice Triglav, Nada Kle-menčič, je v otvoritvenem govoru poudarila velik pomen teniškega turnirja v Domžalah, ki ni le športna prireditev, temveč tudi promocija Slovenije v svetu in priložnost srečanja s poslovnimi partnerji. lepih potez, vendar pa je na koncu omagal in v drugo kolo se je uvrstil njegov nasprotnik Estonec Andres Vvsand (4:6, 6:2, 6:3). Danes so na sporedu še zadnja četrtfinalna srečanja, kot kaže pa sta glavna favorita za boj v finalu Šveda Magnus Larsson in njegov rojak Mikael Tillstrom. Prav tako so se že pomerile dvojice, pol-finale in finale dvojic pa bo v soboto in nedeljo. Hkrati na teniških igriščih Ten - ten poteka tudi turnir za mlade teniške igralce do dvanajst let, ki se danes končuje, začel pa se bo turnir igralk in igralcev do 14. leta. • V. Stanovnik niškega turnirja v Domžalah Šved Magnus Larsson in s šampi-jonsko predstavo gledalcem pokazal, da v resnici sodi med najboljše teniške igralce sveta. V manj kot uri je premagal Brazilca Cesarja Kista (6:0, 6:2). Za Mariborčan Iztok Božič se je kot zadnji naš predstavnik moral že v prvem kolu posloviti od turnirja. Foto: J.Cigler tem srečanjem pa smo si lahko ogledali zadnji nastop slovenskega predstavnika na turnirju. Iztok Božič je sicer pokazal nekaj Direktor kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav, d.d., Franci Lotrič je v sredo na Slovenia open povabil direktorje nekaterih gorenjskih podjetij, delničarjev največje slovenske zavarovalnice. Včeraj pa je Območna enota Kranj omogočila ogled turnirja v Domžalah tudi 200 gorenjskim osnovnošolcem, ljubiteljem tenisa. Vabila, prireditve Kolesarska dirka oh Blejskem jezeru - Kolesarski klub Bled bo to J!edeljo, 10. maja, pripravil 21. tradicionalno mednarodno dirko pb Blejskem jezeru. Amaterski kolesarski delavci z blejskega ko-'esarskega kluba so zbrali 130.000 tolarjev, s katerimi bodo krili broške prireditve. V to je vračunan tudi denarni sklad za nagrada ki znaša 80.000 tolarjev, predvidene pa so tudi praktične napade sponzorjev. Na 3-kilometrski krožni progi se bodo pomeri-I kolesarji v vseh kategorijah. Tekmovanje bodo začeli veterani ?b 9.30 uri, nato bodo vozile ženske, mlajši mladinci, rekreativci ln na koncu pionirji. Vrhunec prireditve bo prav gotovo tekma članov in mladincev ob 11.30 uri, ki bodo vozili 25 krogov (75 km). Organizatorji pričakujejo številno udeležbo kolesarjev iz vseh slo-Venskih klubov, svoj prihod pa so napovedali tudi klubi iz Av-^nje, Italije in Hrvaške. Prijaviti se bo moč neposredno pred kartom, štartnina pa znaša 300 tolarjev. Po tekmi bo slovesna Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad v regatnem centru Za-*a na Bledu. Organizatorji prireditve se zahvaljujejo za pomoč Podjetjem in zasebnikom, ki so prispevali denar in praktične napade. Tekmo pa so omogočili: generalni sponzor LIP Bled, Perf-,eck Bled, Casino Bled, Hypex Lesce. • J. Hudovernik Pohod na Blegoš - Planinsko društvo Gorenja vas je organizator !fadicionalnega pohoda na Blegoš. Pohod bo to nedeljo, 10. ma-ja< priložnostna prireditev pa bo ob 11. uri pri koči pod Blego-Seni. Pohod bo ob vsakem vremenu. • V. Stanovnik Rokometni spored - Gorenjska super ligaša Preddvor Infotrade in r°kometašice Kranja sta zaključila sezono, s XXV. kolom pa se Dadaljuje tekmovanje v republiški ligi za moške. Tako škofjeloški ^ešir, ki je v ligi na tretjem mestu, to soboto, 9. maja, ob 20. uri, v dvorani Poden gosti predzadnjeuvrščeno ekipo Izole. V prvi sku-j?'ni II. republiške lige za moške Peko v soboto doma gosti ekipo Škofljice. Tekma bo ob 19. uri. V ligi kadeti center Sava Kranj 8°sti Šešir v soboto ob 16.30 uri, Peko pa uro kasneje ekipo Svi-??• Tekma Preddvor : Akripol Trebnje bo v nedeljo ob 10. uri. V '8i kadetinje center ekipa Kranja gosti Krim, Alples Olimpijo, £eko pa Savo Kranj. Tekma v Tržiču bo v soboto ob 16.30. • V. ^anovnik Mlinarski spored - Ta konec tedna sta na sporedu balinarske su-Per lige kar dve koli. II. kolo lige bo odigrano v soboto, 9. maja, *° se bodo tekme začele ob 15. uri, III. kolo pa bo v nedeljo, 10. ^aja, z začetkom tekmovanj ob 10. uri. Ekipa Trate v soboto go- tuje v Novi Gorici, v nedeljo pa doma gosti ekipo Hrasta. Ekipa padovljice pa v soboto doma igra s Skalo, v nedeljo pa gostuje v Mubljani pri ekipi Polja. Tudi v I. ligi sta tokrat na sporedu dve V soboto bodo tekme ob 9. uri, v nedeljo pa ob 10. uri. Eki-j*a Primskovega bo v soboto gostila ekipo Termotehne, ekipa Huj Pa bo gostovala v Ljubljani pri Bičevju. V nedeljo bo Primskovo Gostovalo pri Šiški, tekma Huje : Železničar pa bo v nedeljo v 5ranju. Na sporedu pa je tudi tretje kolo II. lige - vzhod. Pari so: £anizan - Loka 1000, Dolomiti - Ilirija, A. Besednjak - Bistrica, ^esce - Rogovila, Center - Metalna, 5. avgust - Mirna, Cirče - rebeliško, Budničar - Zarja. Vse tekme se začenjajo ob 9. uri. • • Stanovnik Sto* kranjske balinarske lige - Ta ponedeljek, 11. maja, se začne Predtekmovanje v občinski ligi. Ob 16.30 uri se bosta na igrišču ave srečali ekipi Save in Kokre ter Kokre in Huj. Ob 18. uri bo-• a srečanji med Primskovcm in ekipo Bartov Smuk ter Borcem !*J Hujami. Tekmovanje se bo nato nadaljevalo še v sredo, 13. paJa, ob 16.30 na igriščih Rogovile, Zarice, Centra, Borca, Huj, lanine in Bratov Smuk. • J. Marinček Sit' K'rally na Voglu - V soboto, 9. maja, bo na Voglu ena prvih priselitev v ski rallvju pri nas. Organizatorja sta Montana Tržič in k'Pin sport Bohinj, zanimiva turno - smučarska prireditev pa se ^° začela ob 8. uri pri Ski hotelu na Voglu.• V. Stanovnik "'erpolisti Triglava na play ojf - Vaterpolisti Triglava potujejo v s j^oto na dvodnevni turnir prvega kola piay offa na Dunaj. V ^^oto bodo igrali proti drugouvrščenemu klubu avstrijske lige BCT Tirol, v nedeljo pa proti ASV VVien in proti Donau iz Du-»Jja. Drugi krog petih turnirjev bo v Kranju 23. in 24. maja. • J. Marinček memorial v Vratih - Člani Postaje G RS Mojstrana bodo nedeljo, 10. maja, pod Severno triglavsko steno organizirali tra-^'^nalno smučarsko tekmovanje za Koflerjev memorial. • J. Nogometni spored - V sredo je bilo odigrano 34. kolo slovenske nogometne lige. Živila Naklo so bila prosta. Tudi po tem kolu ostajajo še naprej z 38 točkami na četrtem mestu, saj sta neposredna konkurenta za četrto mesto SAOP Gorica in Koper zgubila. V nedeljskem 35. kolu igrajo Naklanci v Beltincih s Potrošnikom, kjer bi morali glede na položaj na lestvici iztržiti vsaj točko in zadržati visoko uvrstitev. V območni ligi zahod igrajo v nedeljo ob 16.30. Triglav igra doma z Brdi, Alpina Žiri pa doma z Jesenicami. Tekma je za oba odločilna, saj se bo moral poraženec verjetno posloviti iz območne lige. V območni mladinski ligi zahod igrajo tekme v nedeljo ob 14.30. Triglav gostuje pri Solinarju v Piranu, na kranjskem stadionu pa bo gorenjski derbi med Živili Crei-no in Jesenicami.• J. K. V gorenjskih nogometnih ligahbodo igrali v soboto in nedeljo. Člani bodo igrali jutri, 9. maja ob 17.30. Pari so LTH : Bitnje, Lesce : Mavčiče, Visoko : Polet, Šenčur : Sportina Bled, Creina : Sava, Trboje : Zarica, Kondor : Grintavec, Reteče : Podbrezje, Jesenice B : Hrastje, Tržič : Podgorje in Preddvor : Britof. Kadetska tekma Tržič : LTH bo jutri ob 10. uri, pionirska tekma med Mavčičami in Velesovim pa bo jutri ob 16. uri. Mladinci bodo igrali v nedeljo, 10. maja, ob 9.30. Pari so Sava : Sportina Bled, Zarica : LTH, Alpina : Tržič, Visoko : Mavčiče, Živila Naklo : Trboje, Bitnje : Železniki in Šenčur : Velesovo. V nedeljo ob 9.30 bodo igrali mlajši pionirji Triglav : Zarica in Železniki : Hrastje, ob 11.15 pa mlajši pionirji Živila Naklo : Creina, Šenčur : Visoko in Sava : Britof. Naslednje kolo bo na sporedu že v torek in sredo, pare pa bomo objavili v torek. 0 J. K. Lep uspeh Irene Avbelj Lesce, 5. maja - Ekipa leskih padalcev se je od 1. do 3. maja udeležila padalskega tekmovanja v skokih na cilj za 14. pokal Verone. Med 39 ekipami je bila naša ekipa sedemnajsta, lep uspeh pa je dosegla Irena Avbelj, ki je bila druga v ženski konkurenci. Ker je bilo to najmočnejše tekmovanje pred letošnjim svetovnim prvenstvom, so bile navzoče vse boljše reprezentance sveta, razen bivše Sovjetske zveze. Roman Poga-Čar in Branko Mirt sta si v zadnjem skoku pokvarila uvrstitev med prvih deset, vendar vodja leskih padalcev Drago Bunčič ob tem pravi: "Na tekmovanju se je videlo, da se ekipe zelo resno pripravljajo na svetovno prvenstvo in so do sedaj tekmovalci opravili že 200 skokov in več. V Lescah pa smo praktično šele začeli s treningom in nismo opravili še niti po 50 skokov. Zato je to tekmovanje za nas nekoliko prezgodaj, da bi ugotovili realno pripravljenost ekipe. Hkrati pa je opozorilo, da bo treba v naslednjih treh mesecih do svetovnega prvenstva trdo delati." Sicer pa je na tekmovanju v Veroni med moškimi zmagal Kern Randy (ZDA), med ženskami Christine Sterbik (F), ekipno pa je bila prva ZDA. • (vs) Nogomet Sportina prevzela vodstvo Kranj, 6. maja - V članski A gorenjski nogometni ligi so odigrali 15 kol. Zaradi boljše razlike v golih (31 : 18) je na prvem mestu Sportina Bied z 20 točkami, kolikor jih ima tudi Zarica na drugem mestu, vendar z razliko v golih 25 : 14. Tretji je LTH z 19 točkami, na četrtem in petem mestu pa sta Creina Primskovo in Visoko z 18 točkami. Sledijo Lesce 17, Trboje 16, Polet 13, Sava 12, Mavčiče 12, Bitnje 8 in Šenčur 7. • R. Gros Živila Naklo imajo novega trenerja Andrejašiča zamenjal Stenovec Naklo, 6. maja - V začetku tedna so se v nogometnem klubu Živila Naklo odločili za zamenjavo trenerja prvega moštva. Z dosedanjim trenerjem Bogdanom Andrejašičem so se sporazumno razšli, vadbo prvega moštva pa je prevzel novi trener Darko Stenovec. Stenovec je bil do sredine aprila trener nogometašev Triglava iz Kranja, je pa tudi inštruktor Gorenjske medobčinske nogometne zveze. • J. K. HOKEJ Peter Orehar na čelu Triglava Kranj, maja - Minulo sredo je bila redna letna skupščina hokejskega kluba Triglava Kranj. Dosedanji predsednik Jože Šoba je v uvodnem govoru podal obširno poročilo o dosedanjem delu kluba, ki je bil sestavljen z osmimi točkami in to: zgodovina kluba, sodelovanje s HZS in drugimi klubi, sodelovanje s športno zvezo in sponzorji, program dela za leto 1992/93 in finančni načrt za obdobje 1992/93. Po govoru dosedanjega predsednika je bila razprava, v kateri so sodelovali g. Zdravko Sasovic, g. Francot - tajnik zveze, g. Franci Ekar. Po razpravi je bilo ugotovljeno, da je hokej hitra, dinamična in kolektivna igra, ki sodi v mesto Kranj, vendar je potrebno, da za to kolektivno igro pridobimo čim več pravih ljudi, ki so pripravljeni delati na vseh področjih tako v klubu kot pri pridobivanju prepotrebnih finančnih virov. Za sezono 1992/93 je potrebno zagotoviti kar 223.508 DEM, v to pa ni všteta ledena ploščad PPC Gorenjski sejem. Z vključitvijo v IO kluba Francija Ekarja naj bi bil ta problem nekoliko olajšan. V razpravi so sodelovali tudi navijači kluba, ki pa naj ne bi bili samo navijači hokeja, temveč navijači vseh športnih panog v okviru TRIGLAVA. Predstavnik navijačev Dejan Šircelj je dejal: "V imenu navijačev se zahvaljujem za vse ugodnosti, ki smo jih imeli v pretekli sezoni. Posebej se zahvaljujem Jožetu Šobi in ostalim, ki so sodelovali in nam pomagali. Za naslednjo sezono prosimo za ugodnosti, ki smo jih imeli, prosimo, da nam pomagate pri nabavi navijaških rekvizitih, ter obljubljamo, da se bomo na vseh tekmah obnašali športno tako, da bomo v ponos vam. Kar se tiče tujcev v pretekli sezoni menimo, da niso odigrali v odločilnih tekmah tako, kot smo od njih pričakovali. Novemu vodstvu želimo čimveč uspeha." V obdobju 1992/93 bodo klub vodili: predsednik Peter Orehar, ter člani IO Franci Goličič, Rudi Zalokar, Tjaša Dime, Slavko Hočevar, Franci Ekar, Anton Gros, Jože Šoba, Franc Teran, Primož Strniša in Ivan Marjek. • J. Marinček Nadaljuje se ligaško tekmovanje jadralnih padalcev V vodstvu Domen Slana Kranj, 5. maja - Kot so nam sporočili iz kluba ORLI Kranj, so zadnje aprilske dni nadaljevali ligaško tekmovanje jadralnih padalcev. Po šestih preletnih disciplinah, ko so tekmovali v zelo različnih vremenskih razmerah, seje že začela oblikovati ekipa tekmovalcev, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu v Preddvoru. Vrstni red po šestih tekmah pa je: 1. Domen Slana (LET Škofja Loka) 5883 točk, 2. Aleš Šušter (NOWA Ljubljana) 5105 točk, 3. Bojan Marčič (Maribor) 5104 točke, 4. Robert Prešeren (ORLI Kranj) 4371 točk, 5. Ljudmila Pintar (ORLI Kranj) 4287 točk, 6. Maks Humar (Polet Kamnik) 4108 točk, 7. Andreja Pušič (NOWA Ljubljana) 4032 točk. 8. Matej Jocih (Krokar Železniki), 9. Tone Svoljšak (LET Škofja Loka) 4010 točk, 10. Roman Lotrič (Krokar Železniki) 3956 točk (vs) Novi trenerji naših smučarjev Kranj, 5. maja - Glavna trenerja slovenskih alpskih reprezentanc Jaro Kalan (ženske) in Tomaž Cerkovnik (moški) sta minuli torek izbrala trenerje posameznih reprezentanc. Tako je novi trener ženske A reprezentance postal Marko Jurjec. B reprezentanco pa bo vodil Stojan Puhelj. Kondicijski trener bo Samo Furlan. Trener prve moške A reprezentance bo Tržičan Pavel Grašič, B ekipo bo vodil Dušan Blažič. C ekipo (mladinci) pa Dejan Poljanšek. Kondicijski trener moških bo Gorazd Janko. Trenerje že te dni čaka veliko dela, saj morajo pripraviti srednjeročni program do olimpijskih iger leta 1998 na Japonskem, prav tako pa naj bi do prihodnjega tedna določili reprezentančne ekipe. Med moškimi naj bi se od reprezentance poslovil Klemen Bergant, pri ženskah pa najverjetneje Veronika Šareč, če bo naredila sprejemne izpite za študij v Ameriki. # (vs) Balinarski in nogometni turnir Hrušica - Člani novoustanovljenega balinarskega kluba Hrušica so na novem igrišču organizirali turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip. Zmagala je ekipa Gradisa pred ekipama Jesenic in Hru-šice. Na nogometnem turnirju je sodelovalo 12 ekip. Zmagala je ekipa Mavrice pred llindenom, Ventilčki in Mojstrano. • J. Rabič Turni smuk s Sonnblicka Kranj, 4. maja - Planinsko društvo iz. Kranja organizira turni smuk s Sonnblicka. Udeleženci bodo na pot krenili v petek, 15. maja ob 23. uri, izpred hotela Creina, preko Korenskega sedla do Heiligen-bluta. Po 4 urah hoje si bodo na vrhu Sonnblicka nataknili smuči in se spustili v dolino. Čeprav je vrh v poti prijateljstva, pa opozarjajo, da je tokrat namenjen izključno pravim turnim smučarjem. Za pot bodo potrebovali smuči, pse. srenače, dereze, cepin, čelno svetilko, obleko za zimske razmere, sončna očala in zaščitno kremo, potni list in nekaj šilingov. Število prijav je omejeno, ob prijavi je potrebno plačati akontacijo. Izlet bosta vodila Mitja Brajnik in Marjan Ručigaj. Prijaviti seje moč v pisarni PD Kranj do 12. maja, ko bo tudi sestanek z udeleženci ob 19. uri. • (vs) Sedmi prvomajski košarkarski turnir Prizadevni kranjskogorski športni delavci so ob pomoči pokrovitelja - Turističnega društva Kranjska Gora in številnih sponzorjev uspešno pripravili 7. tradicionalni prvomajski turnir. Turnirje potekal v soboto. 2. maja, v telovadnici osnovne šole v Kranjski Gori. Na turnirju je sodelovalo enajst ekip. od tega štiri domače, vse ekipe pa so bile razvrščene v tri skupine. Tekmovali so po sistemu izpadanja, končni vrstni red pa je naslednji: 1. Lakersi Mengeš. 2. Relax Cerknica. 3. Reprezentanca slušno prizadetih Slovenije. 4. - 5. Kaleštre in Rožle (obe Kranjska Gora). 6. Mojstranške legende... Najboljši strelec na turnirju je bil Ivačič iz ekipe Lakersi s 74 točkami. Pripravili so tudi turnir v metanju trojk, kjer je bil zmagovalec Mrša (Reprezentanca slušno prizadetih Slovenije), drugi je bil Dežman. tretja pa Rožičev 9 Letošnji turnirje bil najmočnejši doslej, vse bolj pa se ga udeležujejo bivši aktivni košarkarji, zato je tudi kvaliteta na visoki ravni. Organizatorji pa /e razmišljajo, da bi v prihodnje pripravili turnir v dveh delih in sicer turnir domačih ekip in turnir odprtega tipa.* Lojze Kerštan petel, aro oseb jelef, 'a lat ^to *aPe y s *s elii «nj M s © GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOZD GOZDARSTVO TRŽIČ nsol.o. Razpisna komisija TOZD Gozdarstva Tržič objavlja dela in naloge VODENJE TOZD - DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še: - visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovne in organizacijske sposobnosti Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: TOZD GOZDARSTVO TRŽIČ, Cankarjeva 19, 64290 Tržič s pripisom: za razpisno komisijo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju direktorja. OSNOVNA ŠOLA J. in S. MLAKAR ŠENČUR Svet šole OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA s polovičnim delovnim časom (za mandatno dobo 4 let) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - daje učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, psiholog, socialni delavec ali knjižničar - da ima opravljen strokovni izpit - da ima 5 let delovnih izkušenj - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. saua Uraro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje ponudbo za oddajo SAMSKEGA DOMA V NAJEM najboljšemu ponudniku. Samski dom s 308 ležišči v eno-, dvo- in troposteljnih sobah je na Planini, Tončka Dežmana 10, 64000 Kranj. Pisne ponudbe sprejema Sava Kranj, Obrat družbene prehrane in nastanitve, Škofjeloška 6, Kranj, do vključno 20. maja 1992. Za podrobnejše Informacije pokličite po tel. 064/222-241 Int. 683. Agromehanika Podjetje Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a zaposli za določen čas 6 mesecev PRIPRAVNIKA OZ. PRIPRAVNICO s končano elektrotehnično srednjo šolo za usposabljanje na delih in nalogah v montaži elektronskih elementov Pogoji: končana elektrotehniška srednja šola - smer elektro-nik Pisne prijave sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmerja podjetja Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a. prodaja uvoženih avt ran j Janka Puclja 9 Kranj POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o. Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981 Cenjene stranke obveščamo, da posredujemo pri prodaji novih uvoženih avtomobilov znamke OPEL, FORD, RENAULT. Vsa vozila so opremljena s katalizatorjem, kratki dobavni roki, razen za OPEL ASTRA. V račun vzamemo tudi vaš rabljeni avtomobil. Posredujemo pri prodaji rabljenih vozil vseh znamk. Odkupujemo rabljena vozila znamk ZASTAVA, RENAULT 4, GOLF. Vse informacije dobite v Ulici Janka Puclja 9, Kranj, ali po telefonu 064 (325-981) //A SGP GRADBINEC KRANJ p.o. 64000 Kranj, Nazorjeva 1 objavlja prosti delovni mesti 1. DIREKTORJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: - visoka izobrazba pravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj 2. PRAVNIKA Pogoji: - visoka izobrazba pravne smeri - pravosodni izpit - dve leti delovnih izkušenj Kandidati imajo možnost rešitve stanovanjskega vprašanja. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. ŽITO PEKARNA VRHNIKA, d.o.o. Idrijska c. 21 61360 Vrhnika objavlja razpis na delovno mesto PEKA štirje delavci v novem obratu pekarne v Kranju Pogoji: poklicna šola smer pekarstvo in najmanj 1 leto delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejemamo do 8 dni po objavi razpisa na naslov: Žito Pekarna Vrhnika, d.o.o., Kadrovska služba, Idrijska c. 21, 61360 Vrhnika. Kandidate bomo sprejeli za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. B A NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJO OD O! .5.1 992 VLOGE, NA VPOGLED HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OBČANOV 5.0S"r ŽIRO RAČUNI OBČANOV VARČEVALNA KNJIŽICA 5.10 'r VLOGE, VEZ/\NE NAD 7 MESEC [«i 2doo ,lo 10.000 5.44'T' ihI io (Hhi,u> 50 ihx> 554 •* mnl 50.000 VLOGE, VEZANE NAD .1 MESECE 2.000,lo 10.000 0,1 10.ooo,to 50.000 n.nl 50.1x10 554 5.65 5.75 DOVOLJENA PRI KORACITl.V NA II Ki hI I M RAČUNU i\74 '. ABANKA. BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI! Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioiii s.p.a. prva slovenska zavarovalna delniška družba je pravi naslov novega zavarovanja za vse, ki iščete hitro, zanesljivo in korektno zavarovalnico s kakovostno zavarovalno ponudbo Adriaticovo poslovno enoto v Kranju boste našli na Bleivveisovi 4, oziroma po telefonu 211-688, vse informacije dobite tudi pri pooblaščeni agenciji: SVETING v Preddvoru tel.: 43-346 i Posebne ugodnosti za obrtnike in d.o.o. Možnost sklenitve obveznega zavarovanja avtomobilov in traktorjev tudi na vašem domu. Zavarovalna družba Adriatic - skupaj v dobrem in slabem! s- LJUDSKA UNIVERZA KRANJ KUHAMO, PEČEMO... različne vrste kruha in peciva Začetek: 21.5.1992 Informacije: 217-481 vsak dan od 8. do 17. ure Lepe pozdrave. AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 13. 5. 1992 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, BitenL Podlubnika, Zabnice Informacije: telefon 631-729 KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! Po ugodni ceni odkupujemo hlodovino smreke in bukve Informacije: KJC L I KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: (061)741/711 int. 276 Telex: 31656, telefax: (061 )741 -279 LOGATEC brother STREICHER SlVAlNl PIFTILNI IN OVVERLOCK STROJI brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.870. PFAFF - BROTHER - SINGER - EMPISAL - ITD. PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DEU ZA VSE ŠIVALNE, PLET1LNE IN 0WERL0CK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR. 22 TEL : 9943-463-513648 Bročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po Jefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-Ifchko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, Petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -j^bo Vaš!__ jjOoden nakup avtomobilov RENAULT - Alpetour Remont Ij^nj, tel.: 064/223-276. Avtomobili Renault so vam na vose po starih cenah - vsak kupec prejme darilo avtoradio -sJ^P rabljenih vozil katerekoli znamke. J^ETOVALCI - SADJARJI POZOR! I®"ka izbira in ugodne cene zaščitnih sredstev kmetijske me-Jnizacije, traktorskih gum in akumulatorjev v trgovini Kmeč-»troj škofja Loka. V nedeljo, 10. 5., veliki kmetijski sejem :fl9 do 14. ure. Pokličite 622-575, 631-497. Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033,324-034 Glasbena šola Kranj obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za nove učence za šolsko leto 1992/93 v petek, 22. 5. 1992, ob 15.00 uri in v soboto, 23. 5. 1992, ob 9.00 uri v prostorih Glasbene šole Kranj. Vpisovali bomo v naslednje oddelke: KLAVIR, VIOLINA, VIOLONČELO, KLJUNASTA in PREČNA FLAVTA, KLARINET, TROBENTA, KITARA, HARMONIKA (za učence prvih razredov OŠ); PETJE, ROG, SAKSOFON, POZAVNA, FAGOT, KONTRABAS, TOLKALA (za starejše učence in dijake), ter v MALO GLASBENO ŠOLO in PRIPRAVNICO-predšolska vzgoja za otroke, rojene v letu 1985 in 1986. Število učencev je omejeno! Vse dodatne informacije dobite po telefonu 221-565. TV-HIFI-VIDEO CENTER KRANJ Cesta talcev 1 tel. 064/212-367 pri gostilni BLAŽUN Delovni čas od ponedeljka do petka 9. -12. in 15. -19. ure Ml SMO NAJCENEJŠI SHARP TV 63 cm, digital, stereo, teletekst 79.990,- SLT SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 39.990,- SLT SAMSUNG videorekorder, daljinsko, VPS 31.990,- SLT S TEM OGLASOM VAM ODOBRIMO 500,- SLT POPUSTA! Združena lesna industrija Tržič d.ao. 64290 Tržič, Ste Marie Aux Mineš 9 ZLIT Tržič, d.o.o. odda za daljši čas v najem, oziroma proda, počitniško hišico skupaj s kamp prikolico za 5 oseb, ki je postavljena v avtokampu TERME ČATEŽ • Hišica je v celoti opremljena (kuhinjski elementi, hladilnik, štedilnik, jedilna miza, stoli) v prikolici je urejeno ležišče in garderobne omarice • Cena je po dogovoru • Informacije lahko dobite osebno ali po telefonu v ZLIT 064/50-440 int. 205, ali 50-496. POPRAVILO LEPLJENEGA VETROBRANSKEGA STEKLA NA VOZILIH VSEH VRST: HRSKZ2 ZAKAJ ZAVREČI POŠKODOVANO VETR0BRANSK0 STEKLO? Ml VAM GA POPRAVIMO: * popravilo izvedemo na vgrajenem vetrobranskem steklu v kratkem času, kajti demontaža stekla ni potrebna - zadnja faza popravila je poliranje, tako da je popravljeno mesto skoraj neopazno " popravljeno steklo je kot novo, saj obdrži lastnosti: trdnost, odpornost in vidljivost • uporablja se specialni material izdelan v firmi NOVUS Inc. ZDA in testiran pri TUW v ZRN - stroški popravila so odvisni od poškodbe, vendar v nobenem primeru ne presegajo 1/3 vrednosti novovgrajenega stekla NEKAJ ZNAČILNIH PRIMEROV POŠKODB lepljenih vetrobranskih stekel od Udarcev kamenja, ki vam jih sedaj uspešno popravimo: A b Vsi, ki želite prihraniti denar, čas in imeti kvalitetno ter hitro popravljeno vetrobransko steklo - pravi naslov je: potovalna agencija / \— ALPETOUR p.o. KRANJ DE Vzdrževanje Primskovo - Ul. M. Vadnova 8 (komunalna cona) tel.: 064/212-071 4? VflVO NOVO NOVq ^ HALO ORLI DOSTAVA NAJBOLJŠIH POZNA DOM VSLIŽB0AUPRIJETS0DRIM0 VSAK DAN RAZEN NEDELJE od 9 - 21 h POKLIČITE HALO ORLI IN SE PREPRIČAJTE RoBteb IMEWS DISPLAV v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 VERATSCHING BOROVLJE • NOVA VOZILA t HITER SERVIS t VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informaci|e 9943-4227-2338 Honorarno zaposlimo mlado dekle ali fanta za strežbo v kava baru in prodajalko sladoleda! Tel. 221-210 |[Tb g o v i n a j KRANJ, JAKA PLATINE 13 Vprašanje za nagradno žrebanje; katera obletnica trgovine BIBA bo letos? MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI • BOROVLJE OVERLOCK znamke Rinoldy, pet nitni in SINGER (skrivni šiv), industrijski, nujno prodam, ® 421-666 _5493 TELETEKST GORENJE, cena samo 5.700 SLT. Možnost plačila na 2 obroka. RTV - servis ORBITER; flf 216-945 od 12-16 ure. 5529 Prodam malo rabljeni ŠIVALNI STROJ Bagat Ruža step, "8? 621 -055_5592 Popravila ali obnova vseh vrst PRALNIH STR50JEV_5605 Prodam CEPILNIK za drva F 250 in novo vrtno električno KOSILNICO Black & Decker GR 410, ■S? 823-671_5612 Ugodno je naprodaj barvni TELEVIZOR, starejšega tipa, « 51-973 _ 5629 Prodam tračni OBRAČALNIK Sip -Uto 2050, nov za 50.000SLT, «• 52-124_5637 Prodam FOTOKOPIRNI STROJ Canon 120, g 52-124_5638 C 64 -I- oprema, KNJIGE, KASETE, 2 IGRALNI PALICI, prodam, «• 632-221 po 20 Sri._5640 Prodam CIRKULAR 3 KW, nastavljiva klina, ter MOTOR DKW 125. letnik 1954 in PUCH 175, letnik 1956. 061/824-100 popoldan. _5649 OVERLOCK Pfaff, nov z garancijo, prodam. «8? 215-650 _5650 Ugodno prodam molzni STROJ VITREX VIROVITICA. 064/421 -570 zvečer_5651 Prodam KOMBAJN za izkop krom pirja in avtomatski SADILEC krompirja. Polica 1, Naklo. 5652 Prodam PASOALI 940, 18 KM. Ogled Kranjska c. 36, Šenčur. 5659 STRUŽNICO Hobv, uvoženo, prodam. Kokot, Kidričeva 37, Kranj. 5666 Tel. 9943-4227-3227 1 ... se splača I m. ■ m ,m m m m 422-203 _5776 Kupim rezervne dele za TRAKTOR IMT 539,-» 621-475 5787 Oddam LOKAL na 061/271-217 Planini, ® 5623 obletnica Naslov: Kupone oddajte osebno v trgovini do 29. maja 92 do 17. ure, ko bo pred Bibo žrebanje za: 1. nagrado - nakup v vrednosti 10.000 SLT. 2. nagrado - nakup v vrednosti 5.000 SLT, 3. nagrado - nakup v vrednosti 3.000 SLT in 30 tolažilnih nagrad. Avto šola JURE v Kranju in Tržiču Organiziramo tečaj CPP A in B kategorije 18. 5., ob 18. uri Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Avto šola JURE Inf. po 51-864 telefonu: 241-480 ali Partnerja-co za trgovski LOKAL v centru mesta na Gorenjskem, sprejmem takoj. Kapitalni vložek obvezen. Delitev dobička, flf 326-831_5685 ŠANK, gostinski, dolg 5 m, šesta-vljen iz 4 delov, več možnosti oblikovanja - sestavljanja, nov, zelo ugodno prodam, ^ 064/68-763 __5730 Prodam LOKAL v centru mesta Kranja,« 217-918 5807 Oddam LOKAL in opremo za trgovino v Tržiču, « 52-273 5860 • NADOMESTNI 0ELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE, SP0JLERJI. PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel: 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25 27 GORENJSKI GLAS ♦ 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 8. maja 1992 KOLESA PRIDELKI Tomos AVTOMATI« prodam, ® 327-625_5454 Prodam ponv KOLESA po ugodni ceni, g 211-811_5463 Prodam ATX, letnik 1988, cena 700 DEM, g 43-103_5518 Prodam VESPO P X 200 E, letnik 1987, temno modro, ® 422-192 Zelo ugodno prodam AVTOMATI-KA, ® 329-833_5585 Prodam malo rabljeno dirkalno KOLO Puch na 12 prestav, kvalitetna oprema, cena 550 DEM, ® 725-668_5613 Ugodno prodam MOTOR Tomos 14 M, C 64-144 5625 Prodam zelo dobr orhanjen AVTO-MATIK3, ® 50-923_5632 Prodam MOTOR BT 50 S, kot nov, prevoženih 200 km, ® 242-718 _5697 Ugodno prodam VESPO, 150 LM L, letnik 1991, registrirano. Podbrezje 155, g 70-769_5702 Prodam APN 6, letnik 1987, ® 861 -370_5723 Prodam MOTOR 50, letnik 1987, ® 631-503_5727 Mladinsko dirkalno KOLO Junior, 10 prestav in otroško BMX KOLO, poceni prodam. Mavčiče 95. ® 401-037_5753 Zelo ugodno prodam BT 50. ® 46-130__5756 Prodam ELECTRONIC 90 za 800 DEM. Oblak Terezija, Gregoričeva 28, Kranj._5837 BMX 20, TURBO - prodam za 100 dem v protivrednosti SLT, ® 061/226-344 5856 OBVESTILA Čebelarsko družino Voklo prosim za kakšen ROJ. Zima mi je vzela čebele. Šenčur, Gasilska 36 ® 41-853_5677 Studio Odprti krog proda TAPISERIJE gurua Mahatmahe. Ogled hotel Creina. ® 310-588 5690 Iščete odgovor na življenjsko pomembna vprašanja: kdo sem, od kod prihajam, kam grem, potem stopite na Notranjo pot v Univerzalnem življenju. Informacije v torek in petek med 15. in 16. uro na ■S* 061/340-716_5693 TROPICAL iz Šenčurja na Pajerjevi 6 vas vabi v BAR - SAVNO - SO-LARIJ. Odprto vsak dan od 14. do 22 ure. VABLJENI!_5832 OBLAČILA Obhajilno OBLEKO za dečka in deklico, zelo ugodno prodam, ® 242-469_5595 Prodam modro obhajilno OBLEKO za fanta ® 241 -549_5711 Prodam belo dekliško obhajilno OBLEKO. ® 66-297 5836 OTR. OPREMA Prodam dobro ohranjeno otroško STAJICO, ® 213-661_5663 Športni VOZIČEK "Marela", za DVOJČKA ugodno prodam. ® 75-925_ 5759 Prodam otroški VOZIČEK Chhico in HODUUO Chhico, Krč, Galeto- va 7, Kokrica 5779 OSTALO Prodam bukova DRVA,« 421-345 _5581 Prodam par lepih fjakarskih KOMATOV. Pipanova 40, Šenčur. _5657 Prodajamo SADIKE jagod humovi-te (rodnost od maja do oktobra), maline, ribez - rdeč in črn in robide, vsak dan od 8. do 18. ure. Cesta 1. maja 4, Kranj, ® 324-979 _5675 Prodam vezana balkonska VRATA 220 X 80. Pivka 1, Naklo, ® 48-733 __5726 Prodam FIŽOLOVKE,® 65-890 _ 5790 Prodam 2 kom. LEŽIŠČA 190 x 190, ® 43-324_5795 Prodam DEM, ® 327-881 5819 Prodam PRIKOLICO 140 x 180 cm. ® 421-265_5821^ Prodam PRIKOLICO za poškodovana vozila-metuljček. flf 421-265 _5822 Prodajam depilacijsko smolo slov. ČUPKO.® 213-716_5833 Prodam 18 gramov ZLATA za zo-be. ® 310-053_5842 Prodam bukova DRVA. ® 421-076 __5843 Prodam FIŽOLOVKE ® 64-351 __5847 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo in servisiramo,« 216-919 5874 Semenski KROMPIR, zgodnji lise-ta, lanski uvoz Elita iz Holandije, prodam po ugodni ceni, ® 49-250 Prodam OTAVO, ® 74-653 5610 Prodam SENO, Praprotna polica 19, Cerklje_5624 Prodam SENO. Gorenja vas 38, ® 68-283 od 14 ure dalje._5636 Prodam SENO, Draga 11, ® 631-815_5639 Prodam SENO, ® 725-536 5688 Prodam SENO,® 218-331 5719 Prodam OVES, poliran v vreče, ® 061/823-078 5737 Prodam SENO, 725-063 5738 Prodam SENO, ® 46-222 zvečer. Prodam SENO in KROMPIR za krmo. Orehovlje 13. 5752 Prodam semenski KROMPIR des-sire in Tone po 13 SLT, Korenčan, c 26 Julija 5, Naklo_5783 Prodam jedilni KROMPIR in krmil-ni KROMPIR, ® 631 -851 5789 Prodam SENO. ® 77-781 ali 725-372_5848 Prodam KLETKO za kokoši (120) z nosnicami in več ton OTAVE. ® 58-168 POSESTI Zasebno podjetje najame vičji PRODTOR za skladišče v Bohinju ali bljižni okolici, ponudbe na ® 52-303 od 14 do 17 ure._5498 VIKEND - BRUNARICO, 12 km iz Kranja, oddamo oz. damo v zakup za 20 let za 2.000 DEM. če vidend lahko preživite nekomfortno, predložite vašo telefonsko številko Šifra: JUNIJ 92 V NARAVI 5564 V najem oddam SKLADIŠČE v Naklem pri Kranju, ® 50-852 5621 Prodam GARAŽO v Šk. Loki na Partizanski cesti, ® 620-251 v večernih urah. 5662 Prodam polovico stare HIŠE, v Tr-žiču. ® 52-225 zvečer. 5684 Prodam GARAŽO na Gradnikovi ul. v Kranju, ® 215-201 od 19 do 20 ure_5702 "3- ZAMENJAM novo HIŠO 11,5 x 9,5 ŠPORT m, z zemljo, pri Šibeniku Sloveni- __________ jo. Takoj vseljiva, možne variante po dogovoru,® 064/621-022 5739 Prodam KURICO in KURE za zakol in ena nova VRATA, 2 KADI 400 li-terska,® 73-841_5611 Zelo ugodno prodam POGRAD, HLADILNIK, OTROŠKO STAJICO, OTROŠKI VOZIČEK in TRODELNO OMARO, vse v zelo dobrem sta nju. Informacije na ® 74-339 5628 PRIKOLICO Adria Prima 430 (2 + 2), novo, nerabljeno, prodam za 25 odstotkov ceneje od IM V. ® 061 /106-290 ali 061 /349-048 5660 Prodam Z 750, po delih, ter OVCE, manjšo traktorsko PRIKOLICO, dele za LADO, kraško OVČARKO, ČOLN Maestral z motorjem ® 57-977_5673 Prodam SANKE in SRNASTE KOZE, odlične mlečne pasme, Parti-zanska 18, Bled, ® 77-996 5704 Prodam ČOLN Beograd sport in TOMOS 4, ® 65-890_5717 Prodam SENO in OBRAČALNIK za BCS kosilnico, ® 632-500 5725 Prodam PONY Expres in domače ŽGANJE, ® 633-686_5767 Prodam čredo OVAC, jezersko sol čavske pasme in suh smrekov OPAŽ. ® 65-856_5829 Prodam SMETNJAK in kiper -SVEČO, ® 421-486_5839 Poceni prodam obnovljen pralni STROJ, veliko okroglo MIZO s 4 stoli in dva KOLESA za Z 101 z novimi gumami, ® 324-149 5872 Ugodno prodam dve KOLESI -moško dirkalno in žensko, ® 215-627_ STAN. OPREMA POGRAD Z JOGIJEM ( možna samostojna postavitev ), natur, malo rabljen, zelo ugodno prodam, ® 75-784 5631 Ugodno prodam starejšo SPALNICO ® 78-082_5744 Prodam KUHINJO s štedilnikom in hladilnikom® 41-240_5749 Poceni prodam nova VRATA Jelo vica z podboji. ® 329-861 5825 Prodam POHIŠTVO za dnevno so bo, dolžina 275 cm, višina 230 cm na 3 obroke, ® 620 695 5858 J & J TV - VIDEO- HI Fl servis, Smledniška 80, ® 329-886 5784 Pozor! Opravljamo hitro in uspešno kvalitetne PREVODE ( diplom, pogodb itd...) iz nemškega in angleškega jezika v slovenskega in obratno, delovni čas od 7 - 19 ure, informacije po ® 061/218-941 ali 654-663_5809 M electronic SERVIS RTV - video- ______ rekorder očistimo BREZPLAČNO, VOZILA Smledniška c. 114, Kranj, ® _ 325-742 5815 SOBO s kopalnico oddam samski ženski ali moškemu. ® 48-621 _5834 Kupim STANOVANJE v Kranju ali okolici,® 241-700_5855 V ŠKOFJI LOKI oddam dvosobno neopremljeno stanovanje za dve leti,® 620-177, zvečer 5859 Posodim do 15.000 DEM najboljše-mu ponudniku, ® 218-802 5818 Lamelne ZAVESE - vertikalne ŽA-LUZIJE vam po naročilu izdelamo v raznih širinah in barvah. Izdelujemo tudi ŽALUZIJE, ROLETE in ROLOJE. RONO - NOGRAŠEK ® 43-345, 061/651 -247, 061/50-720 _5830 Opravljamo KROVSKO - KLEPARSKA DELA Tegula, Bramac, Derka in vse ostale kritine. Zagotovljena strokovnost in garancija. Pri kompletnih delih so zelo ugodni popusti. Kličite zjutraj do 8 uree ali zvečer po 19 uri, ® 328-223 5865 STANOVANJA Oddam 326-621. GARSONJERO, ® 5504 Navtično društvo NAVTIK Kranj organizira tečaj za voditelja ČOL- T 7/////////////////^^^ VAŠ LES IN NAŠE IZKUŠNJE IN TEHNOLOGIJA Hlodovino vam razžagamo v letve, deske, morale in ostrešja, les posušimo, po želji profiliramo ali površinsko obdelamo VI SAMO PRIPELJETE... 18 JELOVICA Informacije: tel.: 064/631-241, Ivanka šolar _7^//////////////^^ Zamenjam 3 - sobno novejše STANOVANJE, za hišo v centru Kranja, z možnostjo predelave v lokal ali lokal,® 312-385_5521 V Kranju menjamo 4 - sobno starejše družbeno (Domplan) STANOVANJE, z vrtom, v 1. nadstropju, za 2 - sobno + kab. Šifra: CEN-TRALNA -t-BALKON_5563 Kupim DVO - SOBNO ali TRO-SOBNO STAREJŠE STANOVANJE v Kranju. Šifra: PLAČAM TAKOJ_5579 Prodam 3- SOBNO KOMFORTNO LASTNIŠKO STANOVANJE na odlični lokaciji v Kranju. Šifra: STANOVANJE UGODNO 5580 Prodam GARSONJERO, novejšo, 31 kvad. m., pritljičje, v račun vzamem avto ali zamenjam za manjše, večje stanovanje v Škofji Loki ali Kranju, ® 62-191 5586 Oddam 1- sobno STANOVANJE v Kranju, ® 324-406_5617 Samski moški IŠČE manjše STA-NOVANJE ali SOBO v Škofji Loki ali Železnikih, ponudbe pod šifra: SAMSKI SLOVENEC 5630 Oddamo SOBO v centru Poreča. Ostalo po dogovoru. ® 85-304 _5668 GARSONJERO menjam za večje družinsko STANOVANJE. Poleg tega ponujam 3.000 DEM. Savska c. 3, Kranj. Kondič. 5681 Enosobnon STANOVANJE 33 kvad. m. v Kamniku, ck, telefon, balkon, prodam, ® 061/345-974. _ 5694 Manjše STANOVANJE v Škofja Loki, oziroma v Frankovem naselju, vzamem v najem od 1.8. Informacije na ® 631 -438, dopoldan 5710 LANDROVER original dizel, dolga izvedba, letnik 1970, ® 67-170 _5388 Prodam Z 101, letnik 1981. Cena 1.100 DEM. Reg. 21. 5/92. ® 81-494_5556 OPEL KADETT, letnik 1991, prevo-ženih 26.000 km, 1.6 I, katalizator, 3 vrata, prodam za 20.500 DEM, ® 51-334._5562 Prodam R 4, letnik 1984, Bašelj 71, ® 45-775_5568 Prodam tovorni avto MERCEDEZ 1113, registriran po generalni, Sr. Dobrava 9 5574 Prodam ZASTAVO 101 Comrort, 1. registracija 1980, registriran do 28.4. 1993, Rozman, Jelovška 29, Bohinjska Bistrica. 5575 Prodam OPEL CADETT 1.35, letnik 1983, lepo ohranjen, ® 064/43-252 od 7-16 ure. 5587 Prodam RENAULT 4, letnik 1984, registriran do januarja 1993, ® 41-509_5588 Ugodno prodam OPEL Senator, letnik 1983, ® 421-168 5589 125 MZ star 2 leti, kovinsko srebrn, prevoženih 5.000 km, dobro ohranjen, prodam, ® 74-264 5591 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1981, registriran do 3.6. 1992, ® 64-109_5593 Prodam OPEL record 2100 diesel, letnik 1972, neregistriran, motor potreben popravila in 2 kub. m. smrekovih DESK, debelina 0.5. Pivec, Grajska 48, bled 5604 Zelo ugodno prodam JUGO 128 Skala, letnik 1989, prevoženih 38.000 km, bele barve, ® 872-074 _5607 Ugodno prodam R4, letnik 1977, registriran do 10.10. 1992, ® 422-200_5609 ZASTAVA 750 LE, letnik 1985, 1100 DEM,® 84-138_5614 Prodam GOLF C, letnik 1981, športno opremljen, motor gen. obnovljen, karaserija kot nova, ® 48 641_5615 GOLF, letnik 1 november 1987, temno rdeč, cena 11.300 DEM, prodam,® 325-077 5616 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1997, informacije popoldan, na ® 130-144_5622 Prodam APN 4, generalno obno-vljen za 300 DEM, ® 622-631 5626 Prodam ZASTAVO 101, ketnik 1980, registrirana do 20.12. 1992, čadovlje 1, golnik, ® 46-451 5627 Prodam OPEL Record 1.9, letnik 85, Langus, Črnivec, Brezje 5641 SERVIS TRAKTORJEV VSEH TIPOV pooblaščeni servis za Universal Zoran Vrhovnik BAŠELJ 71, Preddvor tel. 45-775 POPRAVLJAMO TUDI NA VAŠEM DOMU! V bližini Jesenic ugodno prodam starejšo HIŠO. ® 861-352 vsak dan od 18. do 20. ure_5760 GARAŽO v Kranju prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5806 Na dobri relaciji v poljanski dolini prodam PARCELO 900 kvad. m. za dokumentacijo za gostinsko in trgovsko dejavnost, ® 691-205 od 8 do 9 ure_5864 Pod zelo ugodnimi pogoji prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju v Kranju. Informacije po ® 216-221, po 16. uri PRIREDITVE Poceni GLASBO za ohceti in zabave nudi trio. ® 421 -498 5548 PLESNA ŠOLA Kranj vabi otroke, mladino in odrasle v plesne tečaje vseh stopenj. V Kranju bodo vaje v Delavskem domu, v RADOVLJICI pa v dvorani ŠPORTNEGA DRUŠTVA, informacije na ® 327-949 RAZNO PRODAM Prodam KRAVO za zakol ter Mer-telnovo bočno KOSILNICO za fer-guson 355 ali 339, elektromotor 4 KW, 4 kub. m. smrekovih suhih DESK in PLOHOV in več " DRE-MELNOV za avtomobilske prikolice, Viharnik, Zadružna ulica 1, Kranj. 5582 Prodam SREDNJO ŠIŠPO Z 101 in ostale DELE, ter STOLP Silver na daljinsko upravljanje, skoraj nov, Sitar, Visoko 7/a 5584 Zelo ugodno prodam novo motorno ŽAGO Tomos Husquvarna ss 61, električno ŽAGO Bosch cca 35 cm, SKRINJO LTH 380 litrov, PRIKOLICO za osebni avto, 2 kom. OKNOV 120-120 s polkni, polkna 100-180, 8 kom,vhodna in nihalna VRATA Jelovica, ® 631 -342 5600 NOV v času od 19 so 29 maja 1992. Za informacije in prijave pokličite na® 212-514 vsak dan po 18 uri 5869 STORITVE KROVSTVO, STAVBNO KLEPAR-STVO, PLESKANJE ŽLEBOV, ter NAPUŠČEV in izvajanje vseh vrst izolacij, opravljamo kakovostno ® 061/110-089 5450 RTV - servis ORBITER vam nudi popravila na domu za TV GORE NJE, ISKRA, ostale aparate popravimo v delavnici na Oprešnikovi 82 od 12-16 ure, ® 216-945 5528 Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 ( delavski dom ), na zalogi štampilj-ke " IZJAVA" za na naročilnice, ® 064/217-424_5572 Striženje OVAC na vašem domu -hitro in poceni, ® 44-058, zvečer. _5596 VODOVODNO NAPELJAVO na hiši (štemamo sami), kot tudi DROBNA POPRAVILA (čiščenje boljerjev), vam kvalitetno in za solidno ceno naredi obrtnik, ® 218-427_5608 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi, z uvoženim materialom. Garan cija 2 leti. ® 064/66-052 5664 Pletilji, ki zna plesti na najnovejši pletnilni stroj Pfaff C 600, računalniško voden, NUDIM DELO na njenem domu Plačilo po dogovoru, ® 45 066_5700 Čistim ITISON, SEDEŽNE GARNITURE ipd. ® 212-277_5712. DOMOFONI za hiše, bloke, stolp niče. Prodaja in montaža. Garancija Elektro Bohinc, ® 061/266 969, zjutraj ali popoldan 5736 LES PROMET nudi vse gozdne usluge: posek, prevoz in odkup lesa. ® 621-779 od 6. do 7. ure in od 15. do 21. ure 5750 Prodam dobro ohranjeno Z 101, 'e' tnik 1976. Jehovec, Tenetiše 78. . _5678 Prodam Z 750 SC, letnik 1980. t 73-914_5688 Prodam GOLF, letnik 1979, registriran celo leto, cena 2900 DEM-® 214-963_5689 Ugodno prodam LADO NIVO, letnik 11/1986, dobro ohranjen, in; formacije na ® 723-426 569° Prodam R 18, letnik 1979, registriran do 14.7. 1992, dobrom ohra-njen, Grosova 25, Kranj_5696 Prodam JUGO 45, letnik 1991, « 329-746_5699 Ugodno prodam LADO Samaro 1300, tri vrata, letnik 19888, registrirana do 1/1993, prevoženi!1 55.000 km., dodatno opremljena. ® 50-106 po 14 uri._570j Prodam, GOLFA, letnik 1979, * 79-607_5706 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. prevoženih 81000 km., registriran do 4/1993, garanžran, dobro ohranjen za 3.200 DEM, ® 725-619 j _570j Prodam GOLF Diesel, letnik 12/1985 ali LADO Rivo. letnik 1988. ter BETONSKI MEŠALEC, 310-240_5716 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 15.3. 1993, ® 44-114 od 10 ure dalje._5720 Prodam ZASTAVO 750, ravnokar registrirano, letnik 1983 za 700 DEM. Robič, Srednji vrh 17, Gozd Martuljk._5722 Prodam ZASTAVO 101, v dobrem stanju, cena 600 DEM, ogled popoldne Marjan, Alpska 54, Lesce _ 5728 Prodam HROŠČA, letnik 1976,Ti? registriranega, ® 802-232 5732 Prodam UNO 45, letnik 1987, registriran do 4/93. Pogačnik, Finžgar-jeva 5, Lesce. 5746 Prodam R 4, letnik 1987. ® 43-252 _ 5758 Prodarh R 4 GTL, letnik 11/1981 neregistriran, cena ugodna _P 325-692 od 16. do 19. ure 5762 ZASTAVA 750, prva registracija 1985, registriran do 5/93, ugodno prodam. ® 51-624_5772 Prodam R 4, letnik 1981, registriran do novembra 1992, Galetova 7. Kokrica_5780 Prodam ALFO 33, letnik 1987, « 78-954_5780 Ugodno prodam JUGO Skala 55, letnik 1988, registriran do 12/1992, ® 79-732_5793 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, Rozman, Mežanova 4, Cerklje 5796 Ugodno prodam CITROEN CX, obnovljen, registriran do 8/1992, _F 52-255_579? Prodam ZASTAVO 101, vozna, neregistrirana^_5802 Prodam 126 P, letnik 1989, *8 401 -249_5812 R 4, letnik 7/1979, prodam, cena po dogovoru, ® 46-688_5817 Prodam ZASTAVO 101, letnik ^//////^/^^^ Registriran do maja 1993,^ Nov neregistriran R 5, dvoslojna rdeča barva, ugodno prodam _F 061/711-423_582» Prodam Z 750, 10.000 SLT. M 725-428_5827 Prodam Z 750, letnik 1984, reg. do 8.1.1993. ® 77-060_582» Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, registriran do avgusta Cena po dogovoru. Golnik 67. 583° Prodam ZASTAVO 750, letnik 1984, registrirana do 1/1993, cena po dogovoru, ® 59 046 5852 Proda, ali zamenjam, R 5, Sport * turbo izvedbi za Suzuki Samura1- letnik 1987, registriran do 1993, -F 59-046 5854 _______________________ KO ORODJE OTOPI-NAJ VAS NE SKRBI Nabrusimo vam vse vrste žag, rezkarjev, skobeljnih nožev in ročnega orodja - tudi vvidia orodje... Prav tako varimo, stružimo, rezkamo in skobljamo kovino... VI SAMO PRIPELJETE 18JELOVICA Informacije: tel.: 064/631-241, Ivanka šolar I Zamenjam družbeno STANOVANJE, 54 kvad. m. na Jezerskem za podobno V Kranju ali okolici ® 44-170 (zvečer)._5733 Oddam opremljeno 2-sobno STANOVANJE v najem. ® 327-003 _5755 1-sobno STANOVANJE z atrijem v Škofji Loki, prodam. ® 632-160 ali 620-616_5765 Stanovanjsko PRAVICO z 10 odstotno udeležbo za 56 kvad m. v centru Jesenic s SAT TV, centralno in toplovodom, z zastekljenim balkonom, ter lastno GARSONJERO z dokumentacijo za odkup 2 sob, na Koroški Beli, oboje sončno, zamenjam za staro hišo na Jesenicah ® 85-309_5771 Družina s 4 - letnim sinom IŠČE kakršno koli STANOVANJE v Lescah ah Radovljici. Šifra: 100 DEM _5792 V Kranju oddam 2 - posteljno SOBO s pritiklinami, ® 214-925 5798 Zamenjam starejše družbeno 3 -sobno STANOVANJE, 82 kvad. m. za novejše, ® 217-886 5810 UGODNO ODDAM enosobno STANOVANJE v centru Kranja s telefonom, vseljivo takoj. Šifra: CENTER 5814 JETTA 16 B letnik 1987, 65.000 km. Cena 10.500 DEM. Blanc, Ribenska 20, Bled. ® 064/78-852 5642 Ugodno prodam ZASTAVO 624 N, letnik 1983. Marjanovič Ivo, Kali-ška 18, Drulovka - Kranj. 5646 Prodam ohranjen 45, letnik 8/1984. Cena 2.200 DEM. ® 45-532 5647 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. če-mažar, Bleivveisova 114. (stara cesta Kokrica - Naklo). ® 217-289 _5653 Za 8.000 DEM dobro ohranjen RENAULT 9, letnik 1988, 72.000 km. Inf. v soboto od 8. ure do 11. ure po® 217-376_5655 Prodam R 5 Campus, francoske izdelave, letnik 1988, ter globok otroški VOZIČEK s športnim sedežem italjanske izdelave PEG. ® 75-430_5656 Prodam JUGO 45, letnik 1989, ga-ražiran, prevoženih samo 18000 km. Zasip, Dolina 5, Bled. (po 14. uri)_5669 Prodam GOLF JXD, letnik oktober/89, nujno. Ogled pri Maric, Planina 70, Kranj. 5671 Prodam BX 16 TRS, letnik 84, ko-vinsko modre barve, dobro ohranjen ® 43-375 5672 ZAPOSLITVE J Dnevni bar PRIMADONA Trebija* redno ZAPOSLI mlado simpatično in vestno dekle za strežbo Hrana in stanovanje lahko v lokalu, OD po dogovoru, ® 064/43 402 549f CVETLIČARKA dob i službo. GORENJSKA_55^ Dekle, EKONOMSKI TEHNIK, delo Šifra: ZAPOSLITEV 556f fe_8_imaja 1992 OBVESTILA, OGLASI 31. STRAN + GORENJSKI GLAS jI,*"* viličarja B,C in fc kategorije jiiAkakršno koli DEL0 v Sloveniji Natriji, ® 632-926_5576 ^ENTA MARKETINGA išče Žen- j. Pfometni klub Kranj. Zaželjen Wrtni duh in komercialne spo-odličen. ® 5598 _Jn,08t'. zaslužek ^•326 Jn.°rarno ZAPOSLIM dekle za Je*bo v pizzeriji, ® 401-169 po m__5601 onorarno delo dobi pošten in ve _? DELAVEC za delo pri ŽAGI ^SLOVENEC 5618 % •l«no natakarico takoj ZAPOSLI „''^racija na Bledu za delo v ^bi. Zaželjeno znanje italijan->ii, 88' agleškega in nemškega je-061 /266-574_5619 R Dar honorarno ali redno ZA-ys«-l prijetno DEKLE. ® 43-552 ■____5633 J'btelu Madinski dom v Bohinju Mm KVALIFICIRANEGA KU-I ' informacije na ® ^-469, vsak dopoldan od 8 do 14 £___5634 „Jp°slimo OFFSET TISKARJA s Q°kso. Pisne ponudbe na naslov ^8et, Konc, Viosoko 7/D, 64212 5635 redimo izredno dobro plačano ter redno ZAPOSLITEV. «*• informacije na ® 326-231 od jšHpJ4. ure, vsak dan. 5643 "dim honorarno DELO. Zaslužek jgoerl ® 242-839_5658 Jemo SIVIUE in KROJIUO. Za-. dresirane vabimo na razgovor v ^edeljek. 11. maja, ob 9. uri. Jel-s^Savska 34, Kranj._5674 K Pizzeriji v Kranju ZAPOSLIMO Ep*,C0 in NATAKARICO, - 653 5708 l,"dirn DELO na vašem domu, delane izkušnje niso potrebne, poš-ne kratek življenjepis in dobili bo-slpotrebna navodila._5729 l HARJA, dobrega, vzamem ta-0) v službo, ® 50-724 ali 51-154 _-lil cem IZVAJALCA del za izgrad-10 objekta do 3. faze. ® 241 -841 jv^__5741 i4em IZVAJALCA del za IZKOP jebene jame. ® 241-841 5742 j^Pro plačano honorarno delo s ^^nskimi izplačili, nudimo ose-^ z lastnim prevozom. Delo je v Področju Slovenije. K sodelo-jf,.^ vabimo tudi organizatorje. te,č|te danes od 15. do 19. ure. ® '47-415 5748 ^Poslimo NATAKARICO priučeni a'i začetnico. Hrana, stanovanj v hiši, OD po dogovoru, ® ^215_5794 Sorarno ZAPOSLIMO starejše-MOŽKEGA ( Slovenca ), vaje-h pa kmečketga dela, za občasno jslgna kmetiji, ® 70-180 5804 .°bremu ZIDARJU in TESARJU, Ud|m redno delo. ® 241-795 >— 5823 jj'em žensko za pomoč v gospostvu, 2 x tedensko, šifra: s^DNJE GORJE 5841 Pošlim STROJNIKA za delo na trn" ti °'x ■ težka gradbene mehaniza-s^Šifra: BAGER_5845 pošlim ŠOFERJA z B, C, E katero. Šifra: ŠPEDICIJA 5846 S{JTA PUB v Kranjski gori zaposli SENIKA STREŽBE oziroma GORSKEGA TEHNIKA za vodjo lo-l0 *• Zahtevamo najmanj 2 leti de- nih izkušenj pri enakih oziroma SI a°bnih delih, ter aktivno znanje venskega jezika, vse informaci-L,°Sebno v sredo 13.5. ob 11 uri v _5852 ^norarno zaposlimo KV TRGOV-Smer konfekcija iz Bleda ali j,!nJe okolice, ® 76-035, interna _._ v ste pripravljeni DELATI vam ^a,m honorarno DELO, pokličite m 327-613 5875 5857 **VALI dam jahalnega ŽREBCA stare-la štiri leta. Dremota, Frankovo Svggjie 66/A, Škofja Loka. 5505 r^dam bela pritljikova PUDUA z r, ovnikom, odličnih staršev, sta-fr<*ednov,® 323-165 5511 j0r°dam KRAVO, ciko pred telitvi-^možič, Dolina 8, Tržič. 5560 r°dam mlade RAČKE, ® 403-235 ___5565 i^dam čredo OVAC, jezersko sol-Qt>?5e pasme in suh smrekov ® 65-856 5567 Tt|7|m 10 tednov staro črno belo frs^CKO, Podbrezje 160. 5571 fiam mlado K0Z0 jarice, ® 46-227 od dobre 5573 *U,dam"dva psa Koker Španjela, K?8 tednov, _? 58-238 5577 Nalo oru Kupim mlado KAVKO, ® 222-285 __5578 Prodam KOZLIČKE stare 2 meseca, ® 66-374__5590 Mladiče nemških OVČARJEV z ro- dovnikom, prodam, Žgajnar, Pun-gert 15, Škofja Loka. 5594 Prodam KOKOŠI v 8 mesecu nes-nosti, cena 350 SLT za komad, ® 64-226_5597 Kupim BIKCA simentalca za na-daljno rejo, g 79-476_5602 Prodam TELETA po izbiri, ® 74-400_5603 Prodam KRAVO s TELETOM ali brez. Luže 6, Visiko, ® 43-483 _5606 Prodam teden dni starega BIKCA. Ažman, Suha 5. 5644 Prodam 4 KRAVE. Hafner Tine, Benkelj 7, Škofja Loka. 5645 Kupim deset dni starega SIMEN-TALCA. g 68-237_5648 Prodam jalovo KRAVO in 8 tednov staro TELICO simentalko. Žiganja vas 17._5654 ' Prodam 100 kg težkega SIMENTALCA. Langus, Peračica 5, Brezje^_5661 Prodam črnega BIKCA. Gros Jože, Sr. vas 16, Golnik, g 46-023 5670 Prodam brejo KRAVO ali TELICO menjam za jalovo. Virmaše 42, Šk. Loka. 5683 Prodam OVCO z mesec dni starim jagnjetom, za 200 DEM. ® 41-257 __5687 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. ® 70-410 5691 Prodam KRAVO simentalko s tele-tom ali brez, g 73-881_5692 Kupim mlade BIKCE simentalce težke cca 100 kg, g 632-405 5713 Prodam TELICO simentalko, 10 staro, ® 65-342 od 18 ure dalje. __5714 Prodam KOKERŠPANJOLA z ro-dovnikom, ® 51-816 po 14 uri. _5715 8 tednov stare PUJSKE in 2 mlda-da nemška OVČARJA, ® 68-662 _5721 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. ® 802-095 5745 Prodam 5 mesecev starega TELETA Trstenik 10 5747 Prodam TELICO staro 1 leto in TE-LIČKO staro 2 meseca. Šenk, Po-toče 19, Preddvor. 5751 Prodam KRAVO simentalko in TE-LIČKO 200 kg težko. Perniki 4. ® 725-042_5754 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Žemva, Razgledna 14, Bled, ® 77-966_5761 Prodam KRAVO v 7 mesecu brejo-sti. Božič Anica, Nova vas 15, Radovljica. 5764 Prodam KOZO s kozlički ali posa mezno. ® 328-858_5768 Prodam 2 meseca staro TELIČKO, črno belo, primerno za nadaljno rejo, A kontrola. ® 59-105 5773 Prodam i letne KOKOŠI. ® 45-738_5774 Prodam mlade nemške DOGE črne barve, z rodovnikom. Stenovec Drago, Moše 2. Smlednik. 5775 Oddam košnje TRAVE in kupim PSA čuvaja, Dolinar, Višelnics 15, ® 725-254_5778 JARKICE rjave stare 8 tednov in tik pred nesnostjo, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, ® 061/627-020 _5782 Prodam 2 BIKCA, stara 6 in 9 mesecev, za nadaljno rejo. Milje 26 _5782 Po 20. maju bom prodajal 7. tednov stane rjave JARKICE, Oman, Zminec, Škofja Loka, ® 621-475 _5785 Prodam TELICO tik pred telitvijo in KRAVO po izbiri v 9. mesecu bre-josti. ljubljanska 24, Radovljica _5791 ROTVVEILER mladiče ugodno pro- damjt 41-493_5803 KOKOŠI pred nesnostjo in rjave JARKICE STARE 7 tednov, vse cepljene, prodajam, Gašperlin, Moste 99, Komenda, ® 061/841-471 _5805 Prodam visoko brejo SIMENTAL-KO, Kolodvorska 18, Bled 5813 Prodam nemški OVČARKI z rodov-nikom stari 11 tednov odličnih staršev - oče II. od prvakov vzrej-nega pregleda. Cena 450 DEM. _f 421-271_5831 Ugodno prodam 1-letne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Globo-čnik, Letališka 7, Voglje. 5835 PURANE pazinske, težke 1 kg, prodam® 241-189_5840 Prodamo 7-tednov stare PSIČKE mešance. g 691-185_5844 Prodam KOZO srnaste pasme in KOZLIČKE. Novak, Kropa 50/a. _5849 Prodam 10 dni starega BIKCA, kri žanca. Mošnje 7, Radovljica. 5850 Prodam 8 mesecev brejo težko SI- MENTALKO, Sajovic, Mlakarjeva ul. 43, Šenčur_5853 Prodam ČEBELE, štilar Tomaž, Zg. Bela 18, Predvor_5861 Prodam leto dni stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, Vehovec, Voklo 56 5862 Prodam mlado BOKSARKO, bele barve, staro 7 tednov, brez rodovnika,® 621-938_5866 Kupim BIKCA simentalca do 15 dni starega,® 422-610 5868 kupim BIKCA simentalca starega 5 do 14 dni, ® 061/50-604 5873 t ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta ANTONA BAŠARJA iz Stražisča se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Brglezu in g. župniku Grebencu za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stražišča in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sinova Ivan in Tone z družinama Kranj, 5. maja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice MARJANCE KLEMENČIČ roj. Bogataj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, DO Alpina Gorenja vas, praporščaku, sosedu za poslovilne besede, Gorenjevaškemu oktetu za prelepo zapete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem ostalim, ki posebej niso imenovani, pa ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem za poklonjeno cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo zdravnikoma dr. Bojanu Gregorčiču in dr. Ogli Leskovar, ter vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Golnik. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! VSI NJENI, ki so jo imeli radi. Gorenja vas, 4. maja 1992 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina, moža in očeta JULIJA NARDONIJA mlajšega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem, sodelavcem podjetij COLOR Medvode in COLORINVEST Ljubljana za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi suškemu oktetu, flavtistkam, govornikom: g. Hafnerju, g. Ermanu in g. Kranjcu. Posebej hvala tudi gorski reševalni službi, prijateljem planincem in smučarjem. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Škofja Loka, 28. aprila 1992 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. V 75. letu nas je zapustila draga žena, zlata mama. babica in teta MARIJA ŠKULJ roj. Rajk, interniranka Auschwitza Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki sle našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in z nami delili bolečino. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, dr. Jerajevi in sestram v ZD Stražišče. Lepa hvala tudi dr. Janševi in medicinskemu osebju jeseniške bolnišnice, ki so se trudili, da bi našo mamo obdržali pri življenju. Srčna hvala kolektivom treh kranjskih trgovin PEKO, ki so našo zlato mamo s cvetjem pospremili v njen zadnji dom. Hvala tudi pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete pesmi, društvu ZB NOV. pogrebni službi za vso pomoč in tudi gospodu župniku iz Stražišča za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni Stražišče, 28. aprila 1992 ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre, tašče, babice in prababice FRANČIŠKE JEKOVEC s Sr. Bele pri Preddvoru se iskreno zahvaljujemo sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem in vsem drugim, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Trstenika. Posebna zahvala za nesebično pomoč Franci Žumer in njeni hčerki Meliti, zdravstvenemu osebju ZD Kranj ter dr. Ravnikarjevi. Vsi njeni Sr. Bela, 25. aprila 1992 ZAHVALA Vsem darovalcem cvetja, sveč in ostalega, ki so v petek, 1. maja 1992, pospremili JANEZA MRAKA na njegovi zadnji poti se iz vsega srca zahvaljujemo žena Saša, družina Mrak in Torkar. Posebna zahvala prijateljem, sodelavcem, sosedom in begunjskemu župniku za lep tolažilni cerkveni obred. Zena Saša s hčerko Majo, sestra Marjana, ata in mama Lesce, 1. maja 1992 ZAHVALA tI **„__3ftfe< ____ ™» Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je samo praznina, ki hudo boli. 6. maja bo leto dni, odkar je kruta usoda prekinila življenje MARJANA lik Jaki ZUPANCA Hvala vsem, ki ga niste pozabili, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Pogrešamo te! Vsi njegovi Voglje, 4. maja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice, tašče in tete FRANČIŠKE POTOČNIK Matevžkove mame z Grenca izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, podarili cvetje in darovali za cerkev ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, medicinskemu osebju bolnišnice Golnik in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki so karkoli dobrega storili za našo mamo. Vsi njeni Grenc pri Škofji Loki, 29. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre žene, mame in stare mame TEREZIJE KRAPEŽ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in ostalim, ki ste nam karkoli stali ob strani! Vsi njeni Kranj, 29. aprila 1992 SLOVENIJA IN SVET Slovenska prošnja v Združenih narodih Ker nas je priznalo že vseh pet stalnih članic varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, skupno pa že nad 70 držav, med njimi tudi vse najpomembnejše članice neuvrščenega gibanja, bi lahko bili že junija z "dobrim spričevalom" sprejeti v svetovno organizacijo. Politični svetovalec generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov dr. Butrosa Galija Alvar de Sot je v sredo sprejel predstavnika Slovenije pri Združenih narodih Ignaca Goloba, ki mu je izročil prošnjo za sprejem naše države v Organizacijo združenih narodov. Predsednik Milan Kucanje v pismu napisal, da ima Slovenija demokratično izvoljeno oblast, popoln nadzor nad svojim ozemljem in miroljubno politiko, skladno z načeli svetov ne organizacije, kar bo naša država spoštovala tudi v prihodnje. Ignac Golob je ob tem dejal, da ima Slovenija "najvišje spričevalo za sprejem v svetovno organizacijo", saj ves čas aktivno sodeluje pri razreševanju jugoslovanske krize, pomaga pa tudi beguncem, najprej iz Hrvaške, sedaj pa iz Bosne in Hercegovine. Pričakovanje, da ulegne biti Slovenija sprejeta v OZN z aklamacijo že v začetku junija, je realno, saj postaja sedež bivše Jugoslavije v OZN vedno bolj vprašljiv, prav tako pa ima stališče, da Zvezna republika Jugoslavija ni avtomatični naslednik Jugoslavije v razpadanju, vedno več zagovornikov tudi med vplivnimi državami. Pogovori z Južnimi Tirnici in Hrvati Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v torek končal obisk na Južnem Tirolskem, kjer je bil njegov gostitelj deželni glavar dr. Luis Durnvvalder. Slovenska delegacija se je udeležila otvoritve razstave koroškega slikarja Valentina Omana v Bolzanu, Peterle se je zahvalil Južnim Tirolcem za pomoč pri osamosvajanju. Bol/ano pa je obljubil Sloveniji pomoč pri oskrbi beguncev. Tamkajšnja zbornica je ponudila Sloveniji brezplačen razstavni prostor na njihovem sejmu, gospodarska delegacija Južne Tirolske pa bo obiskala Ljubljano. Na gradu Mokrice pa sta se po daljšem premoru srečali delegaciji Slovenije in Hrvaške pod vodstvom Lojzeta Peterleta in dr. Franja Greguriča. Delegaciji sta se dogovorili za ratifikacijo plačilnega sporazuma, ministrstvi za finance pa bosta redno mesečno preverjali obseg menjave. Lotili se bodo problema Ljubljanske banke v Zagrebu, dogovarjali pa so se o izgradnji avtoceste med Šentiljem in Zagrebom, kjer naj bi obe državi usklajevali gradnjo. • J.Košnjek Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo 8. maja naprej: od nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 726.3503 728.5359 730.7215 Nemčija 100 DEM 5111.9026 5127.2845 5142.6664 Italija 100 LIT 6.7962 6.8167 6.8372 Švica 100 G H F 5547.6923 5564.3855 5581.0787 ZDA 1 USD 83.5183 83.7696 84.0209 Jugoslavija 100 YUD 15.0000 R. Hrvaška 100 HRD 50.0000 Podjetniški tečaj : Na tečajni listi Ljubljanske banke d. d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljajo od 8. maja naprej: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 724.6590 733.1844 Nemčija 100 DFM 5100.0000 5160.0000 Italija 100 LIT 6.7805 6.8602 Švica 100 GHF 5534.7750 5599.8900 ZDA 1 USD 83.3238 84.3041 V menjalnicah so bili v četrtek, 8. maja, ob 12. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka Kranj 52,00 55,50 7,30 7,70 Abanka Kranj 52,20 56,40 7,50 7,80 SKB Kranj 53,50 55,50 7,60 7,88 Hida Ij. tržnica Ljubljana 53,50 55,30 7,40 7,90 Otok Bled 53,50 55,50 7,60 7,88 Aval Bled 53,60 55,40 7,50 7,85 Slov. hran. in pos. Kranj 54,00 56,50 7,70 8,00 Partner Kranj 53,50 55,50 7,60 7,88 KZ Sloga Kranj 53,50 56,00 7,50 8,00 Ljubljanska borza: Torkova dražba je bila v znamenju mirovanja vrednostnih papirjev in hitrega padca vrednosti marke. Vrednosti tečajev vrednostnih papirjev so večnoma ostali na ravni zadnjeg sestanka. Za 0,1 odstotka je zrasel le tečaj državne obveznice druge izdaje, za prav toliko tečaj obveznic Lesnine, padla pa je vrednost obveznic Gorenje in sicer kar za 2,4 odstotka. Vrednost marke pa je padla za 6,4 odstotke, vredna je bila 52.90 tolarjev. Banka Slovenije je kupila 50 lotov 60-dnevnih in 20 lotov 120-dnevnih blagajniških zapisov v tuji valuti, v vrednosti 3,5 milijona nemških mark. Tudi na četrtkovi dražbi so tečaji mirovali, pri državnih obveznicah so ostali enaki, promet pa je bil največji z državno obveznico prve izdaje, znašal je 10.478 lotov. Tudi vrednost marke pri blagajniških zapisih Banke Slovenije je ostala enaka. Aprila je imela Ljubljanska borza v uradnem delu 14,9 milijona nemških mark prometa, v neuradnem delu pa 23,5 milijona mark, skupaj torej 38,4 milijona mark. V njem je sodelovalo 35 članic borze, v neuradnem delu je imela največji promet Banka Slovenje, znašal je 10,5 milijona mark, s čimer je usodno vplivala na borzno dogajanje. Med drugimi članicami so najvišji promet ustvarili Splošna banka Koper, Kreditna banka Nova Gorica in ljubljanski Petrol. Več kot 95 odstotkov celotnega prometa sta ustvarili državni obveznici prve in druge izdaje, od obveznic na prostem trgu pa je imela najvišji promet obveznica Metalne. Stečajni upravitelj ostaja Tržič, 7. maja - Upniški odbor je sodišču predlagal zamenjavo stečajnega upravitelja BPT Tržič in revizijo poslovanja. Sodišče je menilo, da ni razlogov za zamenjavo, zato Matija Roblek - Majcen ostaja še naprej stečajni upravitelj. Kot je povedal danes, je še možen ugovor upniškega odbora zoper to odredbo sodišča. Seminar za učitelje kemije Škofia Loka - Od 5. do 14. maja v Sloveniji poteka mednarodni seminar s temo Varovanje okolja, skrb nas vseh za zemljo in za prihodnost človeštva. Prirejajo ga republiško ministrstvo ter zavod za šolstvo in šport, ljubljanska univerza in inštitut Borisa Kidriča v sodelovanju z učitelji praktiki iz ZDA, Avstrije in Slovenije. Seminar je enodneven, organiziran po posameznih regijah, namenjen učiteljem kemije. Za gorenjske učitelje bo seminar danes, v petek, v škofjeloški gimnaziji. • H. J. Vseeno pričakuje sporazum za nadaljnje sodelovanje z odborom. Pooblaščeni strokovnjak se bo v kratkem lotil revizije, ki naj bi ugotovila, ali je predlog za prislino poravnavo z upniki realno izvedljiv. Šele ko bodo znani ti rezultati, bo moč napovedati datum za prisilno poravnavo. • S. Saje Kolokvij evropskega foruma Poljče - V Poljčah je od 7. do 11. maja šesti kolokvij Evropskega foruma za svobodo v izobraževanju. Prirejata ga Pedagoški inštitut Univerze v Ljubljani ter ministrstvo za šolstvo in šport. Udeležuje se ga približno 150 gostov iz petnajstih evropskih držav. Glavna tema kolokvija je izobraževanje učiteljev in pravice manjšin do izobraževanja. • H. J. 47 let od osvoboditve Begunj Praznik borcev in domačinov Begunje na Gorenjskem, 4. maja - Številni nekdanji borci Ko-krškega odreda in tudi nekaj zapornikov zloglasnih begunjskih zaporov se je v ponedeljek, 4. maja, na dan obletnice osvoboditve Begunj, zbralo na slavnostni seji v prostorih Psihiatrične bolnišnice v Begunjah. Ob 15. uri se je začela svečana komemoracija v spomin ustreljenim talcem v graščinskem vrtu, nadaljevala pa v Dragi. Na slavnostni seji je nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj - Stane štirim posameznikom in trem organizacijam - donatorjem za pomembne zasluge med NOB in za povojno delovanje izročil spominske plakete. Prejeli so jih Pavle Golob, Franc Stefe -Miško, Viktor Tišler - Ljubo, Tine Zaletel - Tine, Področni odbor Koroških partizanov za Gorenjsko, Mercator - Oljarica iz Britofa in Psihiatrična bolnišnica Begunje. Posebna priznanja s plaketo so za dolgoletno sodelovanje in organizacijo proslav ob spominskih dnevih prejeli Krajevna organizacija ZB NOV Begunje, Osnovna šola 4. maj Begunje in Krajevna skupnost Begunje, Planinsko društvo Kranj pa za sodelovanje ob obletnicah ustanovitve 2. Kokrškega odreda in urejanju doma Kokrškega odreda na Kališču. Krajanom Begunj gre tokrat za pripravo obeh proslav na graščinskem vrtu in v Dragi izredno priznanje, saj so k sodelovanju pritegnili prav vse, od najmlajših recitatorjev, do mladine, moškega pevskega zbora "Begunjščica" in solista s trobento do enote gasilcev in voda TO, ki je izstrelil častne salve v spomin na ustreljene talce in vse trpljenje za zidovi begunjske graščine. O trpljenju zapornikov in talcev je letos spregovorila nekdanja zapornica in interniranka Ivanka Šorli, v Dragi pa je bil slavnostni govornik Pavel Žerovnik, predsednik Občinskega odbora ZB NOV Radovljica. V cerkvenem zvoniku se je točno ob 14.10, ko so se pred 47 leti zapornikom odprla graščinska vrata v svobodo, oglasil cerkveni zvon, ob 15. uri pa seje zaslišalo zvonjenje od cerkvice Sv. Petra, ki je tisti dan gorela. Skratka, spomin na padle talce v Begunjah je bil ta dan resnično doživet, prelep. Franc Hrovat, podpredsednik KO ZB NOV Begunje: "F.dino prav je, da se spomnimo teh najtežjih dni vsaj mi. ki smo jih preživeli. Ce bomo znali pritegniti tudi mlade, bodo vse to trpljenje znali nekoč spoštovati tudi oni. Kako hudo je bilo tedaj in kako lepo, ko je z borci Kokrškega odreda prišla svoboda, pove zaobljuba, ki so si jo tedaj dali begunjski kmetje.-Zaobljubili so se, da na ta dan nihče od njih ne bo delal na polju, temveč praznoval." Pavel Žerovnik, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica: "Naša občina ima na svojem ozemlju od vseh gorenjskih občin največ pomnikov, obeležij in zato tudi največ spominskih dogodkov. V naši občini sta partizanska Jelovica in Pokljuka, so Begunje, na stotine krajev, ki so vsak po svoje prispevali k uporu in osvoboditvi. Ce bi borci sami sebi govorili, nismo nič Okrog sto razstavljale^ Tržič, 8. maja - Danes ob 19. uri bodo slovesno odprli v osnovni frf v Bistrici 20. mednarodno razstavo mineralov, fosilov in nakita. N dvodnevni razstavi, ki jo spremlja več drugih prireditev, si obet*)1 dober obisk. Goste nameravajo popeljati tudi v Jelendol in Podlj* belj. Društvo prijateljev mineralov in fosilov ter zavod za kulturo in izobraževanje iz Tržiča sta pripravila letos že 20. mednarodno razstavo mineralov in fosilov. Od odprtju bo danes zvečer krajša slovesnost s kulturnim sporedom, predsednik SO Tržič Peter Smuk kot gostitelj in direktor Postojnske Jame Miran Lapanja kot pokrovitelj pa bosta sprejela povabljene goste. Razstava, ki je namenjena ogledu, menjavi in nakupu mineralov, bo odprta v soboto in nedeljo med 8. in 18. uro. Ta čas si bo moč ogledati v osnovni šoli v Bistrici še razne tematske razstave, ki jih prirejajo društva in strokovne institucije, predstavili pa se bodo tudi mladi raziskovalci iz Slovenije in Hrvaške. Zanimive bodo delavnice s prikazi obdelave dragih kamnov in zlata. Razen tega bo od 8. maja od 17. ure dalje odprta v Paviljonu NOB v Tržiču razstava o dejavnost rudnika živega srebra v Idriji* Kurnikovi hiši v Tržiču pa je nekaj časa na ogled razstav ekslibrisov z geološko in rud3, sko tematiko. V soboto organ'' zirajo v bistriški šoli tudi stf0-kovni seminar za pedagoge- Na jubilejni razstavi, ki r teka ob 500-letnici trških p"' vic Tržiča, pričakujejo okr0' 100 razstavljalcev iz devetih j* jih držav in iz Slovenije. P°z?0 nost obiskovalcev seveda ne p namenjena le prireditven'. prostorom, ampak bodo mn°? obiskali tudi naravne znamen' tosti v okolici Tržiča. V sobo', in nedeljo bodo organizator poskrbeli za prevoz in strok vno vodstvo v Dolžanovo so^ sko in Ljubeljsko dolino. P| bivaki krajevne skupnosti J. lendol pa želijo goste privab'. z lovskim golažem in drugir* dobrotami, lovsko razsta) spominki in še čim. • Stoj' Saje Teritorialna obramba v Radovljici Prednost, obveznost ali nujnost? Radovljica - Demokratska stranka Radovljica prireja v torek. 12. maja, ob 19. uri v Grajskem dvoru v Radovljici pogovor Z naslovom Teritorialna obramba v Radovljici - prednost, obveznost ali nujnost. Gost večera bo Miran Bogataj, namestnik republiškega ministra za obrambo.© C. Z. storili. Zato se moramo odpreti v javnost, spoštovati vse tisto vredno, najlepše v času NOB med 1941 in 1945." Radovan Hrast, borec Gorenjskega odreda: "Na proslavo v Begunje prihajam redno, kajti poznal sem borce minerskega voda, ki je pozneje prešel v sklop Kokrškega odreda. Iz spoštovanja d«iteh borcev in zato, ker sem ostal živ, prihajam, da se spomnim Tomažinovega ata iz Bukovščice, ki je padel v Dragi in vseh tistih, ki sem jih poznal." Niko gat, predse1".' pre nik Sveta Begunje: "Mnenja sem, da proslava rn«" ra biti vsak" leto. To zgodovina kraja. 4. maj je veliki dan, kisC ga spominjamo vsi, borci Iv krškega odreda in domačin' Domačini so veliko pretrpe'jj pomagali, kjer so mogli. M* Begunjci ni bilo izdajalca. ' žandarji so držali s krajem. ® voboditev zapornikov je h'1 hkrati tudi osvoboditev 8f gunj, najlepše, kar smo mo8 tedaj doživeti. Zato smo si dan tudi izbrali za svoj kraj«' vni praznik." • D. Dolenc Večer tržiških socialdemokratinj Tržič, 7. maja - Pred prvomajskimi prazniki so se zbrale v tržiški restavraciji Polžek socialdemokratinje občinskega odbora Tržič. Na srečanje so povabile tudi mlade predstavnike in druge člane SDSS v Tržiču ter simpatizerje stranke. SocialdemO; kratinje smo se zavzele predvsem za solidarnost med član1 stranke in pomoč ljudem v stiski in ostarelim. Naša predstavnica v komisiji za socialna vprašanja SDSS Slovenije Irena Seifert je že dala pobudo, da bi nekaj denarja namenili za tople obroke v osnovnih šolah, saj nekaterim družinam *e zmanjkuje denarja za prehrano. Socialdemokratinje si bom*5 prizadevale prispevati čimveč k izboljšanju socialnega položaja v občini. Tudi same smo delavke in matere, zato ne moremo neprizadeto spremljati težav ob spremembah v družbi. • Iren' Teran 10% znižanje cen vodoinštalacijskega materiala in materiala za centralno kurjavo pri takojšnjem plačilu nad 2.000,00 SLT. Od 24. aprila do 20. maja.