177. številka Ljubljana, v petek 4. avgusta 1905 XXXVIII. leto ^sbaj* iaa zvečer, nimSi nedelje In praznike, ter »eMa po posti prejeman sa avatro-ogreke delete sa eee lete tb K, sa pel leta 18 K, sa četrt leta a K 60 h, sa en mesee t K SO k. Za LJubljano a pošiljanjem na dom sa va* it* g« K, sa pol leta 12 K, sa četrt leta 6 K, sa en meaee 1 K. Kdor hodi asm ponj, placa sa vse lete 31 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, sa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko kolikor aoaSa poštnina. — Ha aaročb* brez istodobne rpošiljatre naročnine ae ne osira. — Za oznanila ae plačajo od peteroatopne petlt-erate po lz h, Se ae ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, S a ae tiaka trikrat ali večkrat. — Dopisi isj Jez izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vraSajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knafiovih olieah It. 6, is aieer aredniitve v I. nadstropja, npravniStvo pa v pritličja. — UpravniStva na) ae blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamaeijf, oznanila, t J. administrativna stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Naši klerikalci in Haeckel. Odkar se znanstvo svobodneje razvija, sta nastala iz njega dva čvrsta nasprotnika ultranaontanstvu. Na eni strani je zgodovinska preiskava omajala marsikatere od davna skrbno gojene cerkvene tradicije, na drugi pa je prirodoznanstvo našlo temeljne zakone fizike, kemije in biologije in i njimi posvetilo v bistvo veličastne vescljnosti ter obenem zopet v prirodo nasai postavilo Človeka, ki si je bil domišljal, da etoji kakor polbog nad cio. Novodobna prirodoslovna reformacija znači v kulturni zgodovini človeštva najpoglavitnejši moment. Rešila je človeštvo zmot, ki so ga spremljale od njegove otroške doba naprej, in so se ga končno polastile, da so tisočletja gospodovale nad njim in ga vkovale v duševno, politično in gmotno robstvo Prirodoslovni dokazi so dostikrat mnogo bolj prepričevalni, kakor dokazi zgodovinskih listin; saj se prirodoslovje naslanja le na eno, in sicer živo pričo, na prirodo samo. Kdor se hoče poučiti — posezi vanjo, in ona mu cJgovcri z jasno argumentacijo. Narekavajo mu živali, rast iine in karani zgodovino vseobčega razvojs, in ta nauk je temelj novodobni znanosti o prirodi. Ves preobrat v nje najtežavnejši stroki, v biologiji, v znan3tvu o živih bitjih, ki bivajo na zemlji, pa je spro-z I eden, skrbno prevdarjajoč mož — D*>\vin. Toda kaj bi bil Darwin, da ni nanj pokazal Haeckel?! Darwina sta zadrževala previdnost in skromnost, Haeckla pa so mladeniška navdušenost, obširno znanje in ženialno razumevanje dali moč, da je šele dvignil in svetu pokazal drpgoceni zaklad Darwinovega tolmačenja prirode. Hackel je imel tudi pogum neustrašeno in z zgovorno besedo izvajati posledice novega nauka. Haeckel je pravzaprav uveljavil Da?wina, on je bistveno pripomogel, da je nauk o splošnem razvoju končno zmagal in stri tisočletno praznoverje. Haeckel sam je doživel to zmago, in čeprav je stopil v osmo desetletje svojega življenja, še vedno žari v njem mla-deniški ogenj, se vedno s čilo energijo zastopa nauk, ki je stri spone klerikalstva, še vedno z neomajnim jasnim prepričanjem razkriva zmote, zavijanja, zvijačnosti laži, in vsa druga kalna sredstva, ki jih uporablja ultra* montanstvo, koje se je s tisočletnimi koreninami zajedlo v človeštvo in sme v marsičem računati na pomoč posvetnih državnih mcgotcev. To je povod, da klerikalizem nikoga tako ne črti kakor Haeckla. In odkar je pred letom dni ob priliki Haecklove sedemdesetletnice nekdo izmed naših prirodoaiovcev podal slovenski javnosti kratko sliko o svetovnem učenjaku, zadiralo se naši klerikalci prav pogostoma vanj. Pa ne da bi resne probleme H*eoblovih naukov zavračali z resnim in resnicoljubnim dokazovanjem — zato nimajo potrebnega znanja. Od kodi neki bi ga imeli?! ^končali so gimnazijo z maturo večinoma pa brez nje, in absolvirali lemenat, to je srednjeveški učni zavod, kjer se bodoči »gospodje« uče poleg cerkvenih for-malij zlasti, kako je treba postopati, da se obdrži v njih oblasti nevedno ljudstvo. Sicer pravijo, da je vsa priroda delo neskončno popolnega božanstva, in da vaa slavi svojega Stvarnika; toda bavki se ne marajo z deli božje volje, ne marajo zasledovati in občudovati ideje božanstva, prouča-vajoč Uđt?oj in življenje rastlin in živali. O leteh imajo povsem neuke pojme. Nekatere živali, n. pr. opice črtijo kot prave spake; gojijo jih le v prenesenem pomenu besede. V boju zoper novodobno znanetvo dokazujejo svojo onemoglost z nizkotnimi sred stvi, ki so njih orožje: zasmehovanje, bagatelizovanje, zavijanje, podtikanje in pačenje. V Haeoklovi domovini so razbo-ritejši zastopniki ultramontanstva, to ao jezuiti, iiprevideii, da s takimi sredstvi ne ustavijo prodiranja novih, cerkvi nasprotujočih naukov. Zatorej so fronto sasuknili in iznenada proglasili, da je nauk o razvoju pravzaprav v soglasju s cerkvijo, in da sta Darwinovo teorijo o descendenci že davno učila oerkvena očeta sv. Avguštin in sv. Tomaž. Seveda je bilo treba znanstveni nauk v ta namen pretvoriti in popačiti. Slovenskim klerikalcem pa še nadalje služi staro orožje. Nedavno smo v »Slovencu« strmeč čitali iz Haecklove knjige iztrgan stavek, pravzaprav le polovioo stavka, ki se je čitala kakor nekaka kapitulaoija Haeckla nasproti jezuitu \VaBmannu; kdor pa je podlegal original, je čital tudi drugo polovico, ki jo je blagoslovljeni brez-vestnež zamolčal, ker mu ni b Sa po-všeč1', kakor tudi naslednji stavki ne. Prejšnji teden je isti resnicoljubni list priobčil tole kratko, pa vendar s pristno klerikalno hudobijo sestavljeno notico: »Sloveči fiz jolog Ver-worn, drugače Haecklov pristaš, piše..: Materijališki (aic!) poskus ustvariti naravoslovno svetovno naziranje se je za vedno ponesrečil . . .« čemu je blagoslovljena hudoba vtaknil v to notico Haeckla? Pač zato, da v čitatelju vzbudi vtis, da je Haeckel — materijalist. Cerkveni krogi pa materialiste slikajo radi za grozne, zaničevanja vredne ljudi, ki jim je čudno uživanje glavni ali celo edini smoter v življenju. Ta definicija pa velja za trebušate duhovnike, ki zbirajo in grabijo denar, da pasejo brezmejno svoj život; svoje »dobro ljudstvo« pa tolažjo, naj dela »za plačilo onkraj groba«. V lemenatu se seveda ne ukvarjajo toliko s podrobnostmi, da bi ločil«, kakor je običajno, teoretiški ali filozofski, in pa praktiški ali etiški materijalizem. Premeteni far ps, ki je napisal omenjeno notico, je o tem razlikova- nju menda vendar le nekaj vedel. Kajti v Veiwornovi brošuri se glasi celotni izrek takole: »Der philoso-phische Materialismus hat seine Rolle ausgespielt. Dieser Versuch einer natur vvissensohaftliohen Welt-anschauuDg ist idr immer misslun-gen«. Menda se ne motimo, če trdimo, da je prvega izmed obeh stavkov namenoma izpustil. sicer pa Haeckel tudi filozofskemu materijalizmu ni bil nikdar pristaš. Njegova v več kot 100.000 izvodih razširjena knjiga »Die \VeIt->atse!« (stane 1 K 20 v) ima v naslovu pristavek »gemeinverstiindliche Studen iiber m o n i s t i s c h e Philo-sophie« in na strani 14 naravnost pravi »zur Vermeidung aller Misa-veratandniese« tole: »Unser reiner Monismus ist \veder mit dem theore-schen Materialismus identiscb, wel-cher den Geisi leugnet und die Welt in eine Sarame von toten Atomen aiflost, noch mit dem the-oretischen Spiritualismus . . . « Ali mar more »Slovencev« hudobni far trditi, da je Haeckel praktiški materijalist, ali da je bil Daiw:n tak, ali da so naravoslovci, učenci obeh moj etrov, taki ? Že pred 30 leti je kUeckel sam označil v svoji »Scto^fungsgeschichte« na str. 33 etiški matetijalizem s temi-le besedami: »Etiški materijalizem v praksi življenja ne zasleduje druzega smotra neg i kolikor moč premeteno čutno uživanje. On blodi v žalostni misi-, da more čutno uživanje dati človeku pravo zadovoljstvo, in ker tega v m bani obliki čutnega veselja ne najde, pada koprneč iz ene obl-ke v drugo. Globoka istina, da prava vrednost življenja ni v materijalnem uživanju, nego v nravnem činu, da prava sreča ni v znakih vnanje sreče nego v čednostnem življenju, vsa ta istina je etiškemu materijalizmu neznana. Zatorej tega tudi ne najdemo pri takih prirodoslovcih in filozofih, kojim je najvišji užitek duševni uži- tek prirode, najvišji smoter pa spo znanje prirodnih zakonov. Tisto vrsto materijalizma je treba iskati v palačah cerkvenih velikašev in pri vseh tistih hinavcih, ki pod pretvezo pobožnega Češčenja boga stremijo edino le po tiranstvu hiearhije in po gmotnem izseaavanju ljudij. Topi za plemenitost takozvane surove materije, in iz nje osnovane krasne prirode, brezčutni za neizčrpno lepoto narave in brez znanja o njenih zakonih, proglašajo vso prirodoslovno znan-Btvo in iz nje izbajajcčo omiko za grešen materijalizem, kojemu v naj-zoprnejši obliki služijo oni sami«. Umljivo je, da tisti niso posebno prijazni Haecklu, kojim je namenjena taka njegova sodba. Toda ako se poslužujejo zoper njega takih nizkotnih BredBtev, kakor ntš »Slovenec, dokazujejo obenem, da stvar, ki jo zagovarjajo, nikakor ne korenini v nadnaravnih božanstvenih sferah, nego edino le v človeških zmotah, slabostih in strasteh. X. Vojna na Dalj dem Vitoku. Japonci zasedejo Amur? Celo obrežno pokrajino ob Ohot-skem morja so vojaške oblasti prepustile Ja p o n c e m, ker se je pokazalo, da bi bilo nemogoče, nabrežje braniti. Japonci pripravljajo v zalivu Kastries prostor za 30.000 mož in 72 topov, da zasedejo spodnjo pokrajino Amurja. Baje Japonci sestavljajo in oborožujejo osmo armado, da okupirajo Sahalin in Amur. Japonske izgube na morju. Iz Tokija razglašajo statistiko o japonskih izgubah na morju v teku cele vojne. Po tem izkazu bi bili imeli Ja-Japonci samo 2008 mrtvih in 1665 ranjenih. Iz severne Koreje. V severni Koreji so vojne operacije nemogoče, ker je vsa pokrajina pod vodo. Vse ruske mostove na Čolnih je baje voda odnesla. Sestanek. Spisal Roman Romanov. (Konec.) Franica je imela že polno roko rož in hotela jih je nesti na grob svojih staršev. Šdl je ž njo in je videl, kako postaja vedno tišja in tišja. Tudi sam je obmolknil in ni mu bilo dobro, ko je spoznal, da je že minilo njeno odkrito in otročje veselje: samo ia trenotek je prišla radost, samo za trenotek iz tistih davnih polpo-zabljenih dni, ko je prihajal k nji vsak dan, se je povrnil čez toliko dni in toliko mesecev in vse je zopet minilo ... Ko je videla Franica grob svoje matere ves zaraščen z visoko travo, se je jokala. Pokleknila je k ruši in je pulila travo ter je položila k že* leznemu križu šopek iz lepih poljskih rož. Hotel je napraviti korak naprej po poti mimo groba, ali ni mu pustila. »Glej, tukaj pođ potom spi pokopana moji mama in je prišlo tako, da so premaknili rušo in spomenik sem k strani. Milan, ti ne smeš hoditi po grobu moje mame.« Oklenila se ga je in je jokala na njegovih prsih. Prišlo ji je pred oči, kako hedijo ljudje po krsti njene mame, kako stopajo hladni in mrzli in bilo ji je, ko da ne bi imela njena uboga mama niti v grobu miru . .. Milan jo je tolažil in sedla sta na bližnjo klop, ki je stala pod cipresami sosednjega groba. Soince se je bilo že dvignilo visoko nad gore in gorki žarki so bili razliti vsepovsod. Sence vrb žalujk in nagrobnih cipres ter spomenikov bo stale popolnoma mirno in kakor ▼ polnočnih sanjah; tako je bil razlit velik mir nad vsem pokopališčem. Tedaj se je vzbudilo zopet v njegovem srcu, vstalo je tiho in ga spomnilo nalahko. Bila je misel, da se razideta zopet, da se ne bosta videla toliko dni in toliko mesecev in njena podoba v njegovem srcu bo pričela tem ne vati; samo nejasne sence bodo plaval*, vse bo negotovo in zavito v meglo. In bal se Je, da bi jo nehal ljubiti, da bi napravil prazne in nične vse lepe besede, da bi obrnil svoje korake sredi te ljube poti in ae vrnil v tiste pol pozabi j ene blodnje. Hotel ji je to railoiiti lavoljo tega, ker je uvidel, da se morata večkrat aniti — vsaj vsak drugi mesec. Tako ji ho vse lepo jasno in gotovo bo ugodila njegovim besedam. In vsa ta lepa ljubezen bo trda in neomajna, ker se bosta videla in bodo spomini sveži in jasni. Tedaj se je sklonil k nje) in ji pogledal naravnost v oči: »Franica, ljubim te in bojim se strašno, da te ne bi več ljubil!.. . Ko te tako dolgo ne vidim, se mi včasih zdi — samo zdi se mi in je strašno! Lica so ji v tistem trenotku po-bledela, ustnice so zatrepetale in oči so se začudile. Zakrila si je z rokami obras in njemu je bilo jasno: ni ga razumela. Sedela je tako, roke na licih in žalostno je bilo v njenem srcu. Strašen ji je bil stavek, v katerem je povedal, da se boji, da je ne bi več ljubil. Zdelo se ji je, da že on čuti, kako prihaja konee, zdelo, da je Že več ne ljubi. Na ta način seji je dozdevala popolnoma jasna hladnost v nekaterih njegovih pismih. Milan ji je razlagal, kako je pač mislil in kako čuti: aamo doadeva ae mu, a ie ae boji, ker mu je ona vae na jvetu ... Tako ji je govoril, a žalost in grenke slutnje niao hotele ii njenega srca. Odstranil ji je roke od obraza in njeni drobni prstki so bili vsi mokri od solz. Spoznal je, da ne doseže na ta način ničesar in naposled se mu je smilila. Muči jo z mislimi, ki jih ona ne zapopade s svojim boječim srcem, ko mu je lahko vse doseči na lep in nje ljub način. V svoji roki je držal njeno malo desnico z mokrimi prstki in božal jih je je in poljubljal — te njene ljubke mokre prstke. Tolažil jo je s lepimi besedami in polagoma je odpravil grenke sumnje is njenega srca. Vstala sta in se odpravila v mesto. Nebo so bili obdali temno sivi oblaki in zakrili soince. Prihajali so issa gor na jugu posamezno in počasi ter se stiskali drug k drugemu. Vstala je bila precej močna sapa in gozd v bližini je šumel z velikim in glasnim šumom. Žito po poljih je valovilo in mak je globoko sklanjal svoj rdeči cvet Bilo je, kakor bi se bližala nevihta. Vstopila sta na gostilniiki vrt Po vrhovih kostanjev, ki ao stali v lepem redu in aelo resni, je šumelo a prikritim lumom. Spodnje veje ao bile popolnoma mirne in listje je bilo zaprašeno in umazano. Pri okrogli mizi daleč na dru- gem koncu vrta je Bedel bridat človek. Čital je iz nemškega dnevnika in včasih je nabral Čelo v učene gube. Pri taki priliki se je pomaknil zlat nanosnik nekoliko nižje dol in polsmešne poteze so se začrtale po obrazu. Nasproti jima je prišla natakarica v rožnati obleki. Obraz je imela bled, krog ust ostre poteze in oči zelo utrujene. Pozdravila je dostojno in vprašala po zahtevah s polboječim glasom. Franca je dala kobuk z glave in sedla k Milanu. Ni je videl raz« oglave že tako dolgo in njena glavica se mu je silno omilila. Njen obrazek je bil popolnoma droben, njene oči svetle in vdane ter kodri po senoih in na čelu so bil, videti tako boječi in nedolžni. Pobožala je njegovo roko in ne u pogledala v oči. »Ti, tako težke ure mi naprav-ljaš!« On je hotel vse izbrisati is njenega sroa, kar je napačno umela in in ji je pripravljalo žalost Vse je hotel doseči na primeren in njej ljub način. »Ti ne smel biti žalostna zavo- Z mandžurskega bojišča. Pri Maljugonu so naskočili Rusi japonske utrdbe, ki sta jih branila dva japonska bataljona. Po večurnem naska-kovanju so zvečer Rusi pregnali Japonce ter ujeli deset japonskih vojakov. Drugi dan so dobili Japonci pomoč, nakar so Rusi odrinili nazaj proti severu. Japonska armada ob reki Jalu dobiva vojne potrebščine in živila z juga po železnici do Muk d ena, Te-lina in K a j u a n a, od tam pa po vozeh. Iz tega sledi, da se na Korejo ne morejo zanašati, pove pa tudi, zakaj se Japonci ne upajo dalje pomikati, ker bi jim bili prestriženi viri za nujne dobave. Angleška vest, da se je armada od reke Jalu pomaknila proti vzhodu do Girin-Ningute, je bila potemtakem popolnoma zlagana. VVitte o ruski armadi in vojni. Med vožnjo k mirovni konferenci v Portsmouth je sprejel ruski odposlanec "VVitte nekega poročevalca ter mu povedal: „ Skoraj povsod v Evropi in Ameriki so glede Rusije, njene armade, njenih pomožnih virov in njene sposobnosti popolnoma nevedni. Tudi ljudstvo samoje glede izida vojne v zmoti. Ruski porazi nimajo tistega pomena, da bi Rusija izgubila moč, ki jo je imela pred vojno. Tudi Japonska ni z zadnjimi zmagami pridobila tako premoč, da bi jo Rusija smatrala za strašnega sovražnika." Nadalje je rekel, da Japonci niso toliko napredovali, kakor se splošno misli. Morali bi še enkrat toliko napredovati, kakor dosedaj, da dosežejo Rusijo, in le v tem slučaju bi si smeli Japonci dovoliti, predpisovati Ru3iji mirovne pogoje. Kar se dogaja v notranjosti države, ne more vplivati na zunanjo politiko in še manj na nadalje-vanje ali konec vojne. Vendar je izpovedal W i 11 e, da bo vkljub vsemu temu storil vse mogoče, da se sklene mir. Vnet je za mir kot Rus in kot mož, ki je vedno stremel za tem, da se prepreči vojna in ker si skoraj ves svet želi, da bi se ta prepir poravnal. Da pa se to dožene, je potrebno, da so Japonci prešinjeni z istimi Čuv-stvi. Prepričani bi morali biti, da si Rusija mir želi, dapazanjo mir nikakor ni neobhodno potreben. Rusija ne bo nikoli sprejela pogojev, ki bi četudi le navidezno žalili njeno samoljubje. Sem spada pred vsem vojna odškodnina. Ko je dospel minister W i 11 e v New York, je izročil profesorju M a r-tensu sledečo izjavo, ki jo je Martens glasno prečital navzočim časnikarjem : ,Prihajam 8 pooblastilom, da zvem za pogoje, ki jih smatrajo naši pogumni nasprotniki potrebne za mirovna poga janja. Dosedaj je bilo v takih slučajih običajno, da so se dognali vsi taki proračuni pred sestankom pooblaščencev. Dejstvo, da je cesar privolil, da se opusti ta stara diplomatična navada, je jasen dokaz za prijateljska Čuvstva, ki jih on in njegovi podložniki goje za narod Zedinjenih držav." Mirovna pogajanja. Že pred pričetkom mirovne konference je pokazal japonski pooblaščenec S a t o, da ne pozna diplomatične taktike kulturnih narodov. Ministra Witteja je imenoval z zauičljivim angleškim imenom „bluffu ter rekel, da japonske zahteve odgovarjajo ustavnim narodnim Željam, doČim so ruski zastopniki odposlanci vlade, ki pušča svoj narod o dogodkih na bojišču v nejasnem ter prezira nazore tega naroda. Iz Petrograda se poroča: V dvornih krogih se postavljajo sedaj pri začetku mirovnih pogajanj bolj kakor kdaj poprej na stran vojne stranke. General L i u e v i č ima sedaj 150.000 mož več na razpolago, kakor jib je imel general K u r o p a t-pred bitko pri Mukdenu. V vojaških krogih stavijo 5 proti 1, da se mir ne dožene. Tudi v ministrstvih sodijo o miru zelo pesimistično. General Linevio poroča. General L i n e v i č je brzojavil v Petrograd : Dne 25. julija je naš ar-madni oddelek v Koreji pregnal japonski oddelek, ki je hotel priti do našega krila v Pyzangu vzhodno od Muzal j aga." Iz Tokija pa se poroča, da odrine 6. t. m. štab civilne uprave v S a h a-lin. Za glavno bivališče je izbran Aleksandrovsk. Iz stalnega obrtnega odseka. Dunaj, 3 avgusta. Razpravljalo se je o zadružništvu. Sprejeli so se paragrafi o razsodišču, pravilih in nadzorstvu. Daljša debata se je razvnela pri paragrafa o zadružnih inštruktorjih. Vlada je predlagala, naj se inštruktorji podrede političnim oblastim, dočim je poročevalec predlaga1, naj ostanejo v nadalje podrejeni trgovinskemu ministrstvu, k?r se je tuli sprejeio. Sprožila pa se je trhel, naj se za Galicijo napravi iijemno stanje ter se naj tam zadružni inštruktorji podrede na-mestništvu. — V popoldanski saji se je razpravljalo o zadružnih zvezah. Poročevalec posl. Foerg je izjavil, da bi se organiiaoijsko vprašanje rešilo n jbolje na ta način, da bi se trgovinske in obrtne zbornice ločile ter bi sa usta novila posebna rokodelska zbor niča. — Pri nadaljni razpravi so se sprejele sledeče točke: 1. Obvezne zadružne zveze po političnih okrajih; 2. ozir na poslovni jezik; 3. fakultativni pristop zadrug k strokovnim zvezam; 4 obligatorična združitev okrajn'h zvez v deželne zveze (zbornice); 5 fakultativni pristop trgovinskih zadrug k zvezam; 6. oiir na južne dežele. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 3 avgusta. Obraba kriza ▼pliva na našo državno polovic:) tako, da pridemo kmalu tudi v Avstriji v stanje e x 1 e x. Ker pri se danjem položaju na Ogrskem ni nvsliti, da bi se delegacije sbrale pravočasno ter dognale skupni proračun, ki je sedaj dovoljen le do konoa t 1., pride tudi Avstrija ▼ škripca. Skupni proračun je ustaven le tedaj, ako ga določite obe delegaciji. Ako pa ni določen akupni proračun, ni tudi tostranski državni proračun ustavno velja ven. Potem pa se tudi ne morejo skupni izdatki po kvoti razdeliti na obe državni polovici. In tako se bo zgodilo, da bomo z novim letom tudi v Avstriji imeli crlo trojni ex lex Budapešta, 3 avgusta. Za položaj na Ogrskem je selo značilno, da se sestaneta te dni k daljšemu posvetovanju za skupno akoijo grof Andrassv in baron Banffv, ki sta si še leta 1898. očitala sleparije ter se medsebojno pozivala k samomoru kot edini rešitvi. Nemčija proti Poljakom. Bero lin, 3 avgusta. Pruska vlada predloži že v bodočem zase danju novo predlogo za iztrebljenje Poljakov iz vzhodnih pokrajin. V ta namen se zviša takozvani naselbinski fond za več milijonov. Atentat na sultana. Belgrad,3 avgusta. Neki mož, ki je zaprt, ker je sumljiv atentata na sultana, je izpovedal, da so atentat izvršili neki ruski Armenec, neki Bolgar in neki Turek, ki so po aten tatu zbežali na angleško vojno ladjo. Dogodki na Ruskem. Petrograg 3. avgusta. G'avna sprememba B u 1 y g i no v e g a u s t av-nega načrta obstoji v tem da se določi mnogo nižji hišni davek kot pogoj za volilno pravioo, ali pa se ta pogoj sploh odpravi. Po sta rem načrtu bi imeli volilno pravico v zemstvo le taki meščani, ki plačujejo 1100 rubljev letne stanarine. S tem bi bil večji del inteligence od volitev izključen. Is načrta se je nadalje tudi črtala določba da sme s carsko sankcijo postati z:-, k Mi mnenje večine, kakor tudi manjšine. — Trdi se, da se reforme sploh izvedejo šele po kon čani vo|ni. Ločitev med Švedsko in Norveško. London, 3. avgusta. V drugi švedski zbornici je izjavil predsednik pred zaključkom zasedanja, da je položaj sicer trajno rešen} vendar sme zbornica biti mirna v zavesti, da je s svojim sodelovanjem postavila trdni temelj za mirno rešitev državne kriza. Ako pa se položaj poostri, ni temu kriva Szedska. Za Maroko. Berolin, 3 avgusta. Francoska vlada je izročila nemške mu poslaniku daljšo spomenico o potrebnih reformah v Maroku Predvsem aahteva spomenioa, naj ae glede vojaške organizacije za sedaj ničesar ne spremeni Francoski predlogi so tako mirni in stvarni, da je upati, da jim pritrdijo vse intereso-vane velesile. Dnevne vesti= V Ljubljani, 4. avgusta, — K sokolakemu izletu na Jesenice. Zavedni in ponosni nastop sokolski, jeklena disciplina in čudovita vztrajnost sokolska so lani osorej razvneli belo Ljubljano do biezprimerne navdušenosti. Leto dni je minilo od tedaj, slovensko Sokolstvo jih ni pre-prespalo, po marljivem in vztrajnem delu se pripravlja, da zopet v skupnem nastopu v večjem Številu stopi pred slovenski narod. Najkrasnejši del krasne slovenske zemlje si je za to izbralo. Najstarejšemu Sokolu slovenskemu se pridruži deset bratskih društev sokolskih, da polete ž njim na divno naše Gorenjsko, tja v obližje sinjega poglavarja slovenskih gora. Izvolilo pa si je Sokolstvo za svoj izlet tudi izredno važno ozemlje slovensko, k vrlim Jeseničanom pohiti, da jim donese sokolsko svoje gradivo za utrditev slovenske trdnjave jeseniške. Zopet hoče Sokolstvo preizkusiti moč vpliva, ki ga ima v enotno organiziranem, skrajno discipliniranem nastopu čvrstega, zavednega in navdušenega svojega moštva. Z vzajemnim, krepkim sokolskim delom ho čejo pokazati sokolska društva, kaj in Čemu je Sokolstvo; vzpodbuditi hočejo vrlo sokolsko posadko jeseniško k Še vztrajnejšemu delu, k še globljemu pojmovanju in še popolnejšemu izpolnjevanju sokolske naloge. Mladega jeseniškega Sokola hočejo okrepiti v sokol-skem prepričanju, pridobiti mu novih bratov, utrditi mu temelj. Krasna sokolska manifestacija obeta, da bo sokolski izlet na Jesenice. Neštetokrat že je izkazala svojo veliko privlačno silo rdeča srajca sokolska. Ne dvomimo, da jo izkaže tudi ta krat, prepričani smo, da tudi to pot 03tane narod zvest zvestim svojim Sokolom. Ob prevažnem namenu jeseniškega izleta smo uverjeni, da stori zavedno Slovenstvo v polni meri svojo dolžnost, da narodno občinstvo od blizu in daleč prihiti k sokolskomu slavju na Jesenicah in ga z mnogobrojno svojo udeležbo dvigne na veliko in sijajno slovensko slavnost, ki utrdi kremenite Jeseničane v prepričanju, da jim je zaslomba ves slovenski narod! — Občinski svet ima v soboto dne 5 avgu3la t. L ob leatifa popoldne izredno se;o N.f* dnevnem redu so poročila o prošnji m&stn? občine za prebivalno dovolilo za mestna skladišča v jami poleg prisilne delavnice; o c. kr. deželne vlade odloku glede zazidavalnega načina E-javčeve ceste in Hilšerjevih ulic; o zadevi naprave kanala pri novi hiši ljo ment! Pridejo mi na pamet taka stvari in jezik jih pripoveduje čisto sam cd sebe. Veš, samo na pamet mi pridejo, a Brce ne ve nič o tem, živi samo tebi in zate« »Kaj me potem plašiš! . . « Pogledala ga je s sladkim nasmehom okrog ust in tudi njene oči bo se nasmejale. Gospod pri mizi na koncu vrta jejvstal in odšel s trdimi koraki. Fran-co je pogledal jako srepo, ragu-bančil čelo in nanosnik je zlezel globoko dol. Natakarica je prišla včasih na vrt. Počasi je šla tam ob ograji in tam je obrnila svoje korake. V uti se je ozrla po onih dveh in po njenem obrazu se je razlilo nekaj mehkega in polpozabljenega. Spomnila se je na bogvekaj in je odšla s sklonjeno glavo. Milan je govoril Franci lepo in veselo. Tuintam je dvignila kosarec ia trčila i njim na lepe dni, ki pridejo in prinesejo srečo. »Franca, kdaj se zdaj zopet vidiva? — Ni drugače, morava se videti vsaj vsak drugi mesec. No, obljubi mi!...« Početkoma se ji je zdelo to ielko mogoče, a naposled se je vdala. Razlagala si je vse lepo in na njej silno ljub način: tako me ljubi in zato si želi, da me vidi vsaj vsak drugi mesec! Tadi on je bil veeel njene obljube. Spoznal je, da je sedaj pot jasno začrtana, da se ne bo nikoli več vračal v tiste polpozabljene blodnje. Vsak drugi mesec se bosta sešla, spomini na njo bodo jasni in sveži ter njena podoba bo stala vedno pred njegovimi očmi. Poldne je bilo, ko sta se odpravila. Natakarica je stala pri mizi, kjer sta prej sedela Franca in Milan in zrla je za njima zelo žalostnega obraza. Bogvekaj je bilo v njeni duši in bogvekaj je stiskalo njene prsi. Sedla je in se naslonila na mizo, po njenih bledih in izmučenih licih pa je pripolzela solza. Proti večeru se je bilo zjasnilo nebo. Samo na vzhodu daljnih gor je plavalo še par oblakov, a tudi ti so se pomikali počasi za obzorje. Luna je imela priti tisto noč posno na nebo, a zvezde so se prižigale. Milan je spremljal Franco na vlak. Š!a sta po samotni travnati poti sredi širokih polj in njiv. Ko sta se bližala postaji, se je bil storil že večer, nebo je postalo zelo temno in vse polno zvezd je zasijalo na njem. Trikrat je vstalo v njegovi duši nekaj od tistih dob skrito in neznano. Vse polno mehkobe je bilo objelo njegovo dušo in v milobi se je topilo srce. Ustavil se je in vzel z glave klobuk. Stisnil jo je k sebi, sklenil se je na njeno glavo. »Iipolni mi obljubo, ker te lju bim! . . .« Franca je slonela na njegovih prsih in govorila na tihem in med jokom: »Bom, Milan! . ,.« Ko sta prišla na postajo, je bilo tam polno ljudi. Hodili so z resnimi obrazi, sami zase in zamišljeni. Milan je kupil Franci vozni listek, jo spremil v kupej in jo poljubil Ona se ni spomnila nobene besede, ustnice so trepetale in oči so bile solzne. Ko se je vlak pričel pomikati dalje, je stala pri oknu in pritiskala robee na usta. Zrl je v njo tako živo in natančno, da ne bi nikoli mogel pozabiti enega samega kodra na njenem čelu . .. Cez pol ure se je odpeljal tadi on. VI »k je hitel sredi beg »tih pol), ki so stala mirno in tema je ležala po njih. Na nebu se je utrnila tuintam drobna ivezda in mračen utrinek je izginil za obzorjem. Noč je bila popolnoma tiha, povsod je vse molčalo in sanjalo. M. pre pričani pa smo, da se ta pobožra želja mater uriulink, za katerimi stoji brezdvomno škof Auton BDn&ventura ne izpolni in da ne bo »delala vaj« nobena učiteljica, ki ima še količkaj samoponosa v sebi. Uverjeni smo, da Sd bodo vabliu mater uršulink odzvale samo one, ki že itak globoko tiče v klerikalnem blatu; t~h pa ni škodo, te pa prav radi pnvnšč mo »Slomškarje-m«, Ako bi se pa le dala upreči v nastavljene klerikalne mreže kaka druga učiteljica, si bo treba njeno ime dobro zapomniti, da se je bo izogibalo vse dostojno učiieljatvo. — Mestna višja realka v Idriji. Ministrstvo za uk in bogo-Častja je z ukazom i dne 5. julija 1905 štev. 23 775 na prošnjo mestne občine idrijske privolilo, da se mestna nižja realka v Idriji začetkom šolskega leta 1905 /6. razširi v višjo realko, in sicer tako, da se zaporedoma aktivirajo višji razredi. Ministrstvo je dalje odobrilo ustanovno listino, kakor tudi predloženi učni načrt, tega pa z iz-premembo, da se upelje slovenski učni jezik le za tiste posamezne predmete višje realke, za katere so aprobirane v slovenskem jeziku že spisane učne knjige, oziroma šele tedaj, ko se take knjige spišejo, to pa iz razlog*, ker se s pedagogično-didaktičnega stališča ne da opravičiti, da bi se na podlagi nemških knjig slovensko poučevalo. Sieer pa je ministrstvo načeloma pripoznalo, da proti slovenskemu učnemu jeziku ni nobene zapreke. — g tem se je torej ugodilo iskreni želji idrijskega prebivalstva, da je idrijska cestna realka postala popoln zavod, 9aj je le-ta v prvi vrsti namenjena ginovom revnih rudarjev, ki bi vzprico glabescu svojemu gmotnemu stanju ge mogli dati sinov v dole izven jpmg. Gjtovc pa je popolnenje idrij-jtr- realke tudi precejšnja pridobitev is ves slovenski narod, ker je to edini tak zavod na slovenskem v do pasih rokah. Će je bil že sedaj obisk tega zavoda povoljen, up&mo, da bo sedaj, ko se je razširil v višjo realko, tenveeji, tako iz domačega okraja, fcikor is drugih slovenskih pokrajin. Želeli bi si, da se upeljeta na idrijski realki kot neobvezna predmeta latinščina in stenografija. Prvi predmet ra^i tega, ker si more po naredbi Bančnega ministrstva iz lanskega leta p! iobiti abiturijent realke, če napravi izpit iz latinščine, iste pogoje za vBtop ds vseučilišča, kakor jih ima gimna-lijec, drugi predmet pa je v današ-- . praktičnem življenju velike važ-ECSii. N ivemu zavodu idrijskemu pa: rasti cveti, prccvitaj! — Župnik Mažir, o Čigar Ijnbavnih sferah, ki so prišle celo prei sodišč*?, smo obširno poročali lansko leto, je nenadem* izginil in upusti] svojo župnijo. N^kdo ne ve, jLf.cn je odšel, in cdlo škofijski ordi- t i.amsn poizveduje, kam ga je zanesel veter. Kdo ve, ako ne nilVJ ije v kakem skritem zatišju et&re ljubezni?! — SanRcijoniran sKlep štajerskega dež. zbora. Cesar s tnkcijoniral sklep štajerskega dež zbora z dne 6 maja 1S99 , s katerim se uvršča okrajna cesta H rcureds, ki vodi z železniške postaje Rečica na Paki po gornje-grad?kem okraju na kranjsko mejo na Črnivcu, med okrajne ceste I. raz^eoa. — Pogreb dr. Kreka hov nedeljo on enajstih dopol-dne z južnega fcolodvrrs, in ne, k&k :r je pomotoma poročala »L a i - Ib&cher ZeHaog« i* v sobota. — „Slovenske Matice" predsedništvo prosi odbornike in člane eruštva, da se v prav mnogobrojnem Številu udeleže pogreba ustanovnika in bivšega odbornika društva, pokojnega c. kr. dvornega svetnika dr. Gre-g rij a Kreka. Pogreb se bode vr-nedeljo ob enajstih dopoldne z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Krištofu. — Odbor ljubljanskega Sokola opozarja ljubljanske Sokole ta poziv v današnji številki našega lista glede izleta na Jesenice. Pevsko društvo , Slavec1 se udeleži slavnosti v Gornjem gradu dne 6. avgusta t. 1. po deputaciji. — „Matica Hrvatsfcia" je iz3a]?4 o zadnjt-m svojem občnem 2" ru po stenograpv'h sastavljani za- k. ki era razpošilja sedal svojim ono. Kvkor znano, je prišlo na tem občnem zb;ru do burnih p-izo rov med večino in manjšino, ki jo večinoma predstavijo mlajši naprednejši pisatelji. — Zloraba ali nevednost ? Dsnes ram do&lo *H r v a t s a o Pravo« piše. da se je na vtč krajih na Kranjskem pojavila bel-izen, ki 80 jo proglasili zdravniki za neozdravljivo in ki je baje po splošnem mnenju enaka kel -n. Smrt baje nastopi najkasneje v 12 ur&h. Neki inpn'k na Kočevskem Banthelrre (?) je bil poklican k nekemu 201 tnemu mladeniču. Ko ga je spovedoval, se je jel drugi mladenič, ki je prišel pon«, zvijati od bolečin v želodcu in črevah in je na mestu umrl. — Te bajke pripoveduje »HrvatBko Pravo« z vso resnostjo, dasi ve ali bi vsaj moralo vedeti, da so od kraja dokonča izpiljene. Ako bi *e bil prigodil najmanjši slučaj, sli-csn koleri, bi s a bilo to, o tem naj bo »H'vats-ko Pravo« prepričano, takoj Uradno razglasilo in bi se uvedle vse Varnostne odredbe, ki so potrebne vzpnčo takih nevarnih bolezni. V novomeškem okraju je bila pred meseci neka natezljiea bolezen »mili-jari j a«, kipa ni neozdravljiva in tudi ni sličnakoleri. Atudi ta bolezen je že zdavna ugasnila, o čemer bi cenjeno »Hrvatsko Wavo« prav lahko vedelo, saj so o tem dovolj pisali slovenski listi. Ako uredništvo tega ni vedelo, je bilo premalo poučeno in bi vsled tega moralo biti oprezno. Ako mu je pa bila stvar znana, a je vkljub temu Priobčilo vest o koleri, ki bi lahko *Qatno oškodovala Kranjsko, kamor 'edaj hiti na stotine ljudi na leto-v'8ća, bi morali to postopanje ime- novati zlobno in brezvestno. Torej prosimo v bodoče malo več previdnosti! — Tukajšnji hranilni in posojilni konzorcij I. splošnega uradniškega društva A % stro-Ogrske ima v soboto, 5 avgusta 1905 cb 8 uri zvečer v proatonh I ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva ()gel Vegove ulioe — Kongresni trg) izvenredni občni zbor, kojemu bode predmet zaključna razprava o zgradbi uradniškega doma v Ljubljani. D* bode ta izvenredni občni zbor sklepčen, treba je navzočih 30 članov, in se leti naprošajo, da se vzpričo eminentne važnosti te točke dnevnega reda občnega zbora kar najštevilnejše udeleže. — Glede nedeljske veselice pri PlanRarju smo prejeli dvoje pojasnil, v katerih se nas obvešča, da dotične veselice niso pri-red 1 neki pleskarji, marveč podruž niča avstr. pleskarjev in sor. strok, iti je internacionalna. Ker je to društvo internao jonalno, vsled tega se je na vasel c3 vabilo tudi nemšfco. — Radovedni smo, koliko Nemcev je prišlo na veselo na to nemško vabilo in ako to malo številce, na čigar podporo se je zanašalo društvo, odtehta stotine S ovence*, ki bi lahki izostali od veselice. S cer je pa to stvar društva, ak) misli na ta način sebi koristiti, da se ravna v sloven ski L-ubijani po Btrogo »mednarodnih« načelih — Ali je res Kaltenf eld — Mrzlo polje? Inaeli emo velike vaje med Postojno Razdrtim in Sent Petrom. Nekega dne dobi naša brigada ukaz, marširati proti jugo-zapadu, proti Nanosu. Niš domači polk je bil na desnem krilu in polkovnik pošlje za »pobočno« stražo nad poročnika M v smeri »Kaltenfeld«. Ta, akoravno imajoč karto v rokah, je bil v gostem grmovju v isti oko^ci zgrešil pravo pot Pride mu k sreči kmet okoličan nasproti, pa ga vpraša: »Slišite Vi, kje je tukaj blizu vas Mrzlo polje?« Kmet se časniku spodobno odkrije ?n malo naamehnivši se, reče: »Ja — orospod, te vasi pa tukaj nikjer ni!< Nadporočnik nato: »Kako je te; ssj je tukaj na karti pisano: »Kiltenfeid«, in to se nravi po kranjsko: »Mrzlo polje ?« »O ne gospod, tist* vas se imenuje: »StuJeno« — sc. poije!« — Q li bene dt»tinguit, bena docet. Vide »Slovenski Naroda Članek: »Krajevna 'mena «! — Velika ljudska veselica, ki jo prjreoi prostovoljno t*a siino dru-itvo v G^r. Logatcu dne 13 avgusta t. 1. v par£u g kneza \Vde skrbel za različna razvedrila, katere obrani kot veliko tajnost Vabila na si. občinstvo raipoftiljala se bodo v kratkem po celi Notranjski in se že sedaj naprosijo bratska gasilna društva, da jih na vidna mesta prilepe. N* požarne brambe bodo razpošiljala se posebna vabila Ker je čisti dobiček namenjen v plačilo nove brizgalne, je želeti, da pri hitite vsa gasilna društva in pa zavedno notranjsko občinstvo »N* pomoč« — Ustanovitev čipkarske Šole V Žireh je dovolil« deželna vlada kranjska na prošnjo ondotnega županstva in sicer se otvori še letošnjo jesen. S tem se bo ta obrt, ki je v tako lepem razvoju v Idriji in okolici, tudi v žirovski dolini povzdignila in gotovo donašala prebivalstvu lepih dohodkov. — Otrok se zadavil. Dne 1. avgusta proti večeru je naložil bajtar Pavel Voskar ▼ Zgor. Tuhinju pri svojem kozolcu voz žita, katerega je odpeljal domov z dvema kravami. Za vozom sta Šli njegovi dve 6 in 8 let stari hčerki. Mlajša Ivana se je igrala z neko pri lestvi privezano vrvico. Napravila je sanjko in si jo dala za vrat; ker pa je šla preveč na desno od vosa, sejespod-taknil« ob neko češpeljno drevesce ter padla in se zadavila. Starejša hčeika Francka, ki je vse to videla, je naglo poročala o tem pred vozom idočemu očetu. Ta je pobral neza- vestnega otroka in mu odrgnil vr vioo — a bilo je prepozno — kajti de ki ca mu je v naročju umrla. — Uboj. 25. m. m. sta se pričela pretepavati v neki gostilni pri Portuni, ur-.dui okraj Radoljiea hlapec Jakob Srna in kovač Jožef U l d a r. Ko sta prišla na cesto, je udaril Srna Ulčarja s rovnico, da se je zgrudil in ko je hotel ta vstati, mu je zamahnil preko glave, da je nezavesten obležal in drugi dan umrl. Srna je spr/a zbežal, pozneje se je pa sam javil orožništvu. — Ljudsko predavanje v Št. Vidu nad Vipavo priredi fer. akad. društvo „Prosveta" pod okriljem tamošnjega bralnega društva „Sloga". Predavanje se vrši 6. in 13. t. m., obakrat ob l/a6, uri popoldne, in sicer v goBtilni „Pri RudohV. — Beračev Konec. V pone deljek je povozil v Gelju neki hlapee 92setnega berača Martina Pava le ja iz Seat Jurja cb južni želeinioi. Težka kolesa so mu šla čez prsi in levo roko, katero so mu dvakrat zlomila. Se ta dan je umrl. — Huda mladina. Trgovski vajeneo Henrik Šunko in 13letni Ri-hard Mesaric iz Maribora sta bi že dlje časa huda sovražni* V torek le pa prikipelo do vrhunca. Na nekem dvorižču je vrgel Sinko Mesarica na tla in ga davil, Masanč je pa zgrabil za nož in g« zasadil na sprotniku v hrbet. Rana je težka, a ne smrtna. — Brzovlak ga je zdrobil. Včeraj ponoči je DiUu raarib >rsktg* kolodvora brzovlak povozij 36 etnega oženjenega Franca Kroisa. Glavo mu je popolnoma odtrgal od teiesa, levo nogo zmečkal in zlomil desno. Vlak je tiral g)avo nesrečneža kazih 60 m daleč, dočim so se posamezni kosi mesa držali lokomotive. Kruis je bil kamenotiskar pri okrožnem sodišču v Mariboru in nekoliko aisboomen. Pred kratkim se je hotel obesiti. Z Ženo je živel v krtgu in prepiru in je šel p»vbrl sam v smrt — V Muri utonil. V Kals-dorfu pri Gradcu je utonil v Muri knjigovortja Viocenc Jeniček Ptfdel je takoj pri vstopu v vodo v nesvest, nakar so ga valovi potegnili s ssboj, da ga dva pričujoča g )-spoda nista mogla rtštti na nonen način. — Člani slovenskega gledališča ljubljanskega bodo izvajali v nedeljo pri Sv. Ivanu v Trstu dramatični in pevski spored, ki bo obsegal med drugim dve šaljivi igri in sicer „Kdor se poslednji smejea in „Medvedu, v katerih igrah imata glavni vlogi gospod Danilo in g03pa D a-n i 1 o v a. — Z obcestnega zidu je padel v Trstu d^lnvee Ivan Gon-vec v gloooč:no tako nesrečno, da si je ubil Črapiiijo. Umirajočega so ga prenesli v bolnico. — Sclnčarica ie zadela v Trstu 52ietnega prenašaloa blaga Antona Fahtina, da seje onesveščen zgrudil in se pri t?ro znatno poškodoval g;avi. — V prepir se Je zapletel V Trstu 43 »tni n&tafcar P<*ter Blaže vic IZ Z dra 8 štirimi neznanci. Pri tem gi je nek3o iimed teh t*ko uiaril z neko svetilko čez glavo, da mu je priza^l t**žko r*no. — Po dveh letih najdeno truplo. I*red dvemi leti je v Mar-zanski v Istri nenadoma izginil neki posestnik. Vsled tega so neki zakonski par, ki je bil z izginulim v soiodu, za prli, a ker ni bilo dokazov, da ga je ta umoril, so izpustili zakonska. Zdaj so pa našli v neki globoki jami ostanke ponesrečenca; glava je bila popolnoma odtrgana od telesa. Ker sta zakonska še vedno na sumu, da sta izvršila umor, so ju zaprli iznova in uvedli novo preiskavo. — Vročina v Dalmaciji. Ie Z vira se nam piše: Že dobra dva meseca vlada po vsej Dalmaciji neznosna vročina. Iz različnh krajev se čuje in čita o posledicah vročine. Ker ni že precej časa padel dež, koji bi zrak ohladil, je postala vročina že tako neznosna, da ni človek niti v zračnih in obširnih prostorih pred njo varen. Jastična palača v Zadra je povsem moderno zgrajena ima visoke in prostrane sobe, zavarovane z vsemi mogočimi pripravami proti ubijajočim žarkom pekočega solnca, ali vkljub temu vlada v istih dan za dnevom 25° R topi )te v največji senci. Danes je oil najbolj vroč dan v tem letu in je vročina zahtevala svoje žrtve. Okrajnemu sodišču dodeljeni pisarniški pomočnik, nade-polen in marljiv mladenič, je pričel tožiti že ob 11. uri dopoldne, da mu ni vse prav radi grozne vročine, a zdržal je vendar do opoldne. Pri-šedši domov se je zgrudil in zdihnil svojo dušo. Bil je Srb, in blaga duia! Sporočil bi Vam še droge zanimive stvari, a ne vem, ako bi vam uga jale. Tako se vrše po vsi deieli zdaj občinske volitve in tu ie boja med Hrvati, Srbi in Talijanaši Tudi na-mestniŠtveno vprašanje se bliia re- šitvi in imenujejo se za to mesto Nardell«, TonČ ć in Pitner. G—n. — Ponesrečena goljufija. Dne 26. pr. m. |e prišel v delikatesno trgovino g. Bussolinija v Spitaiskih ulioah neznan človek, si izbral več blaga in si dal za to napraviti pro račun, češ, da mora najprvo doma pokazati, koliko blago s'.vne in Šele potem bo prišel ponje ter je tudi takoj plačal. G Buzzolini mu je nato res napravil račun, na katerem je bila natisnjena njegova tvrdfea. Tajec ie b tem odšel in se ni več povrnil. N«vedeneo je potem pisavo, razen tvrdktnega napisa z neko kemik<jo izbrisal ia na ta račun v Buszolioi-jevem imenu pisal trgovcu s papirjem g. Igliču, da nsj dotičniku, ki prinese t•* list, da toliko knjig, kolikor si j>h bode izbra*, češ, bode že on (Buzzolini) plačal. Tujcu so pri Igliču po stregli z vsem, kar je hotei, toda izbral si je le nekaj boljših militve-nikov. Stvar se je pa slednjič gOBp Igliču zdela le Bumljiva in se je šel osebno prepričat k Buzsoliniju o istni tosti pisma, kjer je izvedel kako in kaj je z zadevo. Med tem je pa tujec najbrže vohal, kaj bo mu za hrbtom godi in jo je odkuril, še predno je prišel or l/u6 na*»j. Nave-denec je okoli 40 let star, srednje, bolj močne postave, črno oblečen, noai črn klobuk s Širokimi okraji in (rovori nemško v laškem narečju Podoben je kakemu polirju. Ta račun je izpostavljen v oknu osrednje policijske stražnice na »Policijskih ogla Bih«. — Ogenj. Včeraj okoli polu 6 ure popoldne je naznanil Čuvaj na Gradu s strelom, da gori hiša Frana Usnika na Karolinški zemlji štev. 31. Na lice mesta je prišel pod našsl-atvom g. Ludovika Stricu* oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki je ogenj v kratkem pogasil. O^enj so zanetili najbrže tri e, Usnikovi v starosti dveh do 7 let, ki so s*> sami igrali v mrvi v podstrešju. K ■ je zadelo goreti, so otroČiČi k. c-.\\ na pomoč, katere je oče res resi!. Ko je reševal 4 etno hčerko Ano, ki je bila že opečena, se je tudi sam opekel na glavi in desni roki. HSerko, kakor tuli Usnika so prepeljali v deželno bolnišnico. Usnik ima 800 do 1000 K šzode in je bil zavarovan pri zavarovMniei »Forciere« mm 8000 K — Delavsko gibanje. Včeraj je Slo v Belfait 14 v S>toogr*.d 12, na We&tfalsko 2 Hrvat*, iz Kočevja, jih je pa prišlo 30 — Posredovalnica za slu« Žbe zadruge gostilničarjev in kbvar-narjev v Ljubljani, kije pričela svoje delovanje za svo;e čiane, je v pre-trč^nem mescu po3ioval& v 14 slučajih ugodno. Sedaj dobe sužDo po ngodnih pog jih: 2 markerja za kavarno, 2 natakarja, 6 sposobnih natakaric, 2 podnatakarja iti 2 služkinji za v kuhinjo. Vstop takoj ali tekom trdna. Tudi se sprejmejo v&jenoi za gostilno m kavarno. — Hrvatske novice. — Razlika med hrvaškimi in slovenskimi duhovniki. Pr« nas napada škof in njegovo glasilo lepo sokolsko idejo, zagrebški listi p> porr>ca|0, d i sta ravnokar pristopila »H v. Sokolu« xa ustanovnika škcfGugier in dr. BoSnj »ko vić — Naseljevanje Ž'^ov. V N »vo Gradiško je prišlo 80 Z dov iz Ru sije, ki so se bali b*je njaiija, najbrže pa le — vojaške suknje. — Operni pevec — mestni poglavar Znani operni p^veo zagrebškega gledališča, dr. Novosel, je po stal poglavar mesta Brod na Savi. — Madjarske šole na Hrvaškem. L \ni se i - ust&novilo v Hrv&ški m Slavoniji 24 novih madjsrskih šol, tako, da jih je sedaj okoli 50 Rivno-kar pa se zahteva v uradnih r^z piaih ta hrvaško šolo v Vladi-slavcih znanje madjarščine, vin djiji in Krčevini pa znanje nem« ščme. — Nasprotno p* je vesela vest, da sta občinsko predstojniŠtvo in krajni šolski-svet v Sarvašu pri Oaeku. najstarejši nemški nasolbini, sklenila, spremeniti dosedanjo nemško šolo v hrvaško. — Vodno in električno zdravilišče otvorijo ta mesec v Samoboru. — Najnovejše novice. — Vsled neozdravljive bolezni ae je ustrelil v Opavi stotnik Perl. — Smodnišnioa sletela v zrak. V Dardanelih je neka stara smodnišnica zletela v zrak. Dva vojaka sta ranjena. — Nemški pevec — morilec Pevec tirolske pevske družbe »Edelweis*, ki ima zdaj v Bonnu na Nemškem svoje koncerte, je pri-šedši zvečer s konoerta domov zabodel svojega gospodarja, ker mu ni precej odprl. Morilca so aretovali. Prav klasičen pevec! — Nemški Študentje med seboj. V dternbergu na Mo r a v s k e m so se nemški katolički dijaki in nemški svobodomi sel ni udarili. Pri tepežu med obema strankama je bil udeležen tudi olomnški škof Weiniioh katerega so obdelovali dijaki z gnilimi jajci. Hida se je godila tudi nekemu kapUnu, ki je moral bežati, d« jih ni več skupil. Telefonska m brioja?na poročila. Petrograd 4. avgusta. Železniški promet na vladikavkaški progi je zopet uveden. Vest, da bi bilo pri nemirih ubitih 70 oseb, med njimi tudi ženske in otroci, ni resnična. Pri izgredih v Novoro-sijsku je bilo 16 oseb ubitih, 20 pa ranjenih Bero I in 4 avgusta Posvetovanje v Peterhofu o Buliginovem ustavnem načrtu se še vedno nadaljuje. Seji predseduje car sam, navzoči pa so vsi ministri in veliki knezi. Grof Tolstoj je na tej seji izjavil, da so vse reforme iluzo-rično, dokler se definitivno ne reši vprašanje o osebni svobodi in o nedotakljivosti posameznika. Proti reformam so Pobjedonoscev, dvorni minister Frederiks in grof Lamsdorf. Pariz 4. avgusta. Vite se je izrazil napram „Matinovemu" poročevalcu z ozirom na vojno ta-ko-le: Rusija smatra to vojno za kolonijalno in ji vsled tega ne pripisuje nobene posebne važnosti. Rusija je doživela neuspehe, vendar pa še ni premagana, ker so še njene sile nedotaknjene. Japonci bi ji lahko narekovali pog~je, ako bi že bili na pravi njeni meji in bi jo bili že tukaj porazili. Ce bi pa bila Rusija še neporažena, bi se položaj takoj spremenil njej v korist. Japonska bi bila v tem slučaju tekom osem mesecev poražena. Berolin 4. avgusta. Iz Ne\v-Yorka se poroča: Ruskemu mirovnemu pooblaščencu Vi tej u se povsodi prirejajo burne ovacije Ko je obiskal borzo, so pesetniki takoj zaključili delovanje in mu priredili veliko ovacijo, kličoč „živel Vite!4* Berolin 4. avgusta. Cesar Viljem in kralj Edvard se tudi to leto sestaneta. Cas sestanka pa še ni natanko določen. New-York 4 avgusta. Roose-velt upa, da se bo njegova mirovna misija završila z uspehom. Predvsen se je nadejati, da se takoj sklene premirje, ker bodo prgajanja trajala razmeroma dolgo. Nevv YorK 4 avgusta. Vite ima enako obsežna pooblastila, kakor baron Komura. Samo ako bi bili japonski pogoji pretirani, jih ima pravico odkloniti Gospodarstvo. — Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani M^seoa junja 1905 se je vložilo pri Ljubl;5 5 279.672 K 51 h. — Okrajna hranilnica in posojilnica v Šfcofji Loki. V mesecu u 1905 |e 92 Btrank vložilo 32 380 K 04 h, 71 strank dvignilo 17 400 K 31 h, 5 strankam se je izplačilo posojil 4 250 K stanje hranilnih vlotc 667 864 K 28 h, stanje posojil 560 435 K 46 h, denarni promet 85003 K 71 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu 'u: u 1905 je 223 strank vložilo 78.011 K 49 h, 183 strank vzdignilo 65440 K 16 h, 15 strankam se je izplačalo posojil 28 200 K, denarni promet 392.636 K 16 h. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu »uliju 1905 je 349 strank vložilo 87.031 K 08 h, 334 strank dvignilo 83.004 K 45 h, 6 strankam se je izplačalo posojil 43000 K, stanje hranilnih vlog 3,822 249 K 87 h, stanje posojil 2,063.545 K 97 h, denarni promet 300 972 K 10 h._ SBratje Sokoli! Udeležite se v kar največjem številu sokolskega izleta na Jesenice. Iz Ljubljane odhajamo v nedeljo z vlakom ob 5,412. Zberite se zanesljivo vsi do poln 12. nre na južnem kolodvoru na restavracijskem vrtu. V soboto, na predvečer ob polu 9. so rodovna vaje. Na zdar! ODBOR. Listnica uredništva. G. Ign. Mere in a, posestnik v Z gor. Kašlju. Potrjujemo Vam, da niste pisali članka o vevSkih razmerah in da sploh niste naS dopisnik. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurai dnn. bona 3. avgust* 1905. Naloibeni papirji. 4°/0 majeTS renta . . . . * a°/0 srebru* renta..... 4°.0 arstr. kronska renta . . 4°/0 7- *Iata b - • 4° odrska kronska „ . . . •>/, n alata , . . . 4°/0 posojilo dežele Kranl&ka . *Vs°'o po»o:il° mesta SpIJet . AV.Vo n * Z*dar . 4l/,% boa.-here. žel. pos. 1902 V0 ee^ka. dež. banka k. o. . 4e/0 n * „ ž. t. . 4Vs°/o ■»*■ pisma gal. d. hip. b. 4Vt*/« P«5f« kom- ** °* *• 10°/0 pr....... 4l/1°/0 aast. pisma Innerst hr. »V/« » » "S"1^ cen* dež. hr...... . **/«•/• P,B- °8T- niP* D*n- • 41/t°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... *Vi°/o ob1, 2e§ke ind- b»nke • 4°/0 prior. Trst-Porec lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. .... !°/0 _ jnž. žel. kup. »/,«/, . 41/t°/e *VBt- P08- " P* °* • Srečate. Bračke od 1. 18601 . . . . . . * 1864 ..... tizske »••••• sem. kred. I. emisije . cgr. hip. banka . , . I srbske a fr». 100*— . „ turška ...... Baailika iračka.... Kreditna ■ • % • • Inomoška B • • • • Krakorske B . . . • IJnbljanska a • • • . AvsL rud. križa Ogr. „ B RudolfoT« Balcbnrške Dunajski kom. Delnice. JoŽna želeinica .... DržsTne želeaniee . . . A.78tr.-ograke bančne delni«« ▲▼str. kreditn« banka . . OgTika „ b • • Zrraostenska „ . • Premogokop t Mostu (Brftz) Deonr 100-55 101 lh 100 60 119*3* 96 75 116 05 99-50 100 60 100--101*-100 5.5 100 25 Blage 100- 75 10135 100*80 119-55 9695 116 25 101- — 101 60 100'— 1C2 -100 75 100-85 1c080 101-75 1C610 107-10 10050 101-50 1002S 100 05 100-— 100-75 99 90 99-R0 318 85 101 05 191 — 293 — 165 75 302 — 302 — 270 — 102 — 141 50 £6-— 476 — 78- — 88 25 66 ■-64 75 84 5 5 61 50 73 — f35 - 88 50 671 V 5 1632 — 665 — 781-— 246 — 657 Alpinske montan..... !| 528 50 Praške žel. indr. dr..... 2693 - Rima-M oranji...... ! 551 26 TrbovrjBke prem. družbe . . 283 — ▲▼str. orožne to*rr. drnib« . . 658 — Češka sladkorne družba . . . 155 50 Valnfte. 0. kr. aekin .«••••■ 11*35 tO franki........ j 1910 20 marka........ 23*47 Sovereigns....... i 23*95 Marka......... 117-27 Laški bankorai...... 65 50 Bablji ...... i * . 253-— Delarji......... | 484 100 60 101 — 101--101*76 100'- 320 85 102 — 193 — 295 — 167 75 311*— 310 50 276 — 107 90 142 50 27 20 483-— 83 — 94 25 70*— 65 75 36 65-50 77 — r42 — 89 50 672 76 1642 — 666 — 782 — 247 — 661-— 529 50 ¥703 BS1-75 285 — 562 — 156 — 11*39 19*13 23*55 24*03 117-47 95-70 25375 5-— Žitne cene v Budimpešti. Dna 4. avgusta 1905. TarmiO. Pšeniea sa oktober . . . za 100 kg. K 16 34 Pšenica B april 1006 . . „ 100 „ Ež b oktober . ... 100 . Kernsa „ maj 1906 . . Oves „ oktober . . . Efektiv. 10—15 vin. višje. Heteorologično poročilo. vi« "i» u»d morjem SOS-S. Srednji xr»ćnl klak 7S6-0 mm 100 IGO 1682 13 12 12 90 11-94 Avgust | Čas Gpazo-vanja Stanje barometra v mm Temperatura v C.° Vetrovi Nebo 3. 9. zv. 734 1 £2 9 si jvzhod jasno 4. 7. zj. 735 7 17 7 al jvzhod jasno • 2. pop. 734 4 321 er. j vzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura: 23 9\ normale: 19 6°. — Padavina 0 3 mm. Podpisanci javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest o smrti njih iskreno ljubljene pastorke, svakinje odnosno tete, gospe Zofije Pirker roj« Valenta rposestnice ki Je po dolgi, Jako težki bolezni, previđena s Bvetotajstvi za umirajoče, danes 3. avgusta ob 3. uri popoldne v 77. letu svoje dobe blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb bo v soboto dne 6. avgusta ob 5. uri popoldne od hiše žalosti v Slomškovih ulicah št. 6, na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete zadušne maše darovale se bodo v Župni cerkvi Sv. Petra. Prosi ee tihega sožalja. 2457 V Ljubljani, dne 8. avg. 1906. Otlllja, Marija, Zofija Valenta, nečakinje. — Ljudevit Valenta, bančni uradnik, pastorek. — Henrik Pirker, c. kr. profesor v p., svak. — Teodor Valenta, voditelj mestne nemške deške ljudske šole, nečak. „Adonis Creme" odstrani brez nevarnosti v kratkem času pege PieproBto ravnanie. Gotov uspeh. Lonček 3 K. Samo pristno v zelenih lončkih pošilja, če se pošlje naprej K 3 - Seliaa«-nen Apothclae, Frankfurt it .ti. 135. _2261-6 Nemeblovana soba ali pa malo stanovanje se išče za novembrov termin. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2445—1 se odda takoj s 1 veliko stanovanje z balkonom In Z mali stanovanji Ravnotam se proda 2423—2 blagajna in steklena stena. V službo se sprejme v vsem poslovanju Izvežban koncipijent oziroma mlajši notarski kandidat. -/foton Šlamberger 2446-1 c. kr, notar v K-anju. Pristni dobri brinjevec 2332—4 se dobi pri L.SEBENIKUvSp.8iški. Prof. dr. pL Valenta odpotuje do 10. septembra m bo stanoval nato na vo$lu Dunajske ceste ti: m Frančiškanskih ulic štev. IZ 2456-1 II. nadstropje. *£* 2 obstoječi vsako iz 3 sob in pritiklin, se oddaste s 1. novembrom v Židovski ulici št. I, III. nadstropje. 2431—2 Natančneje ravnotam I. nadstropje. Hlapec trezen, priden in ubogljiv, ki zna govoriti slovensko in nemško, se sprejme takoj. Plača 12 gld. 2417—2 Sgaacij Paar rudniška restavracija Jesenice — Fužine. d V V n Ulj pripravno tudi za delavnico, je oddati s 1. novembrom t. 1. 2384-o na Dunajski cesti št. 32. jklndBt v bližini južnega kolodvora, zelo le. pih prostornih, obokanih in čiato suhih se odda za novembrov termin v najem, Ponndbe na gospo M. Mikuž v Kolodvorskih ulicah Št. 3. 2414- Važno za vsako gospodinjstvo! Ce hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske veliko pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti nasproti kavarni ,,K%ropa" ki spajajo vse te vrline 1583-24 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER & ko. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga 3498-6 poljedelskih strojev in orodja. Ces. ki. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice t Beljaka. Izvod Iz voznega reda. Vehaven od dne 1. junija J 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE in*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoči m »lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mosakoro, Ljubno, čez Selathal v Anusetj Solnograd, čez Kleir -Reiflinft v Steyr, v Line, na Dnn^J via Amstetten. — Ob 5. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' ajntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnuaj, će« Selathaj v Solnograd, Inomost, cea Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plien, Mariji-ie are, He Francoz vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čea Amstetten aa Dona). — Ob 11. ari 44 m dopoldne ogoli vlai v Trbiž, Poctabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj, Soinograd, fnomost, !Brep Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nede! praznikih. — Ob 3. uri 6o m popoldne osobni vlak '■ Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-Eensfeste, Monakovo, Ljubno, Čez Klein Beifiinp v Steyr Line, Budej-jvice, Plzen, Majijina vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. an ponoći osobu vlak v Trbiž, Beljak, Fran zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voa I. in II razreda) — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjntraj osebni i Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob l un 5 m pop istotako. — Ob 7, uri *4 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri iiS m zjutraj osobni vlzk z Dunaja Sez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Lju1 direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Au?see, Ljubno, Celovi Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viafc z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijn6 vare, Prago (Praga Linc-Ljub liana direktni voz I. in II. razreda;, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line. *-teyr, Pari* Ženevo, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein, Ljubuo, Celovec, fcmoher, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Baljai Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 aa zvečer oaobm a Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plana Bude i Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Bohaograda. — uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega me^i ■ Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri l Bvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. koi. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i* m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne,, ob 6 uri 10 dbavečer, Ob 9. uri 65 m ponoči sam.. ob :edaijah n praznikih. — Srednjeevropski Čas >e za 2 min pred krajevnim časom v Lyi d s i. 2079 Lavra Krek naznarjja v lastnem in v imenu svojih sinov dr. Bogomila Kreka, dvornega in sodnega odvetnika l:i Danaju, dr. Gojmira Kreka, c. kr. sodnega pristava pri najvišem sodnem in kasacijskem dvoru i a Dunaju, svoje snehe Marije Krek in svoje matere Marije Schilcher, dalje v imenu vseh drugih s- rodnikov prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in zeta, preblagorodnega gospoda D= Ph. Gregorija Kreka c. kr. dvornega svetnika in emer. r. j. profesorja slovanske filologije, vnanjega člana „Ceske akademie cisafe Františka Josefa pro vedi, slovesnost a urnem" v Pragi, dopisujočega člana „Imperat. akademiji nauku v St. Peterburgu, „Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti4' v Zagrebu, dalje Srpskog učenog društva44 v Belgradu, vnanjega člana „Kralovske češke společnosti nauk4, v Pragi, častnega doktorja slovanske filologije, častnega člana „Srpske kraljevske akademije44 v Belgradu, častnega člana, oziroma pravega člana ali dopisujočega člana več literarnih društev in literarnih družb itd. ki je 2. avgusta ob G. uri zjutraj po daljši bolezni, v starosti 65. let, v Gradcu mirno preminul. Truplo dragega pokojnika se prepelje v Ljubljano, kjer bo v nedeljo, 6. t. m. ob II. uri dopoldne na južnem kolodvoru slovesno blagoslovljeno in nato položeno na pokopališču pri Sv. Krištofu k večnemu počitku v lastni grob. Svete zadušne maše se bodo služile v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi čč. oo. frančiškanov v Ljubljani. V GRADCU, 2. avgusta 1905. Posebni mrtvaški listi se ne izdado. 2442 £epo solnEnato 24i7-l stanovanje s 3 sobami in pritiklinami ter s p rabo vrta, se odda s 1. novembrom t. na Kutinovi cesti *t. 23. Kuharica samostojna, snažna in urna, se takt sprejme. Plača po dogovoru. Ignacij Paar rudniška restavracija M18 jreNenice-Fnžlno. Muhe so zopet sitne! Njih pik je često smrtonosen Varujte sebe in živino! Edina izdatna obramba je američansk; 99 Tanglefoot" 2149-10 99 Diamond" List velja 10 vin. povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič = v Ljubljani. *= Sprejema zavarovanja elovefikega življenja po najraznovratnej Bih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti Sugodno zavarovanje na dozivetie smrt ■ zmanjfiujoCimi se vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico So S vidende. ww vzajemna zavarovalna oanka vPragl, Rsz. fondi: 31,865.386-80 X. Izplačan« odškodnine In kapitali je: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ viMksil slovansko • narodno upravo. 0—90 Vm poj Mili« dmf: Generalni za* to p v Ljubljani, tega* pisarne so v lastne) banenej hiši šter. Zavaruje poslopja in premičnine pruti požarnim fikodam po najnižjih cenah Škode cenjoje takoj in najkulantnejo Oživa najboljši sloves, koder , posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristne namene. 1 Izdajatelj in odgovornijiirednik: Dr. Ivan Taviar Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 01^8