Poštnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 22. februarja 1937 Štev^42^etoXJ^(XVUL)^ MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2140,^ uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ua dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA AUfdirt v Addis ASeši London, 22. februarja. Italijanska oblastva so stalno zatrjevala, da je Abesinija paciflclrana. Zato je tembolj iznenada udarila vest v, svet, da se je v petek ob priliki proslave rojstva prestolonaslednikovega sina in ob poklonitvi nekaterih abesinskih poglavarjev zgodilo nekaj strašnega. Očividno je prvotno obstojal namen, da se ta vest potlači ali prikrije. Toda zadeva se je raznesla po drugi poti In navzlic strogim cenzurnim odločbam je kmalu več^ svet vedel o dogodku, ki ni nič kaj prijeten za italijanska oblastva, ki kažejo veliko potrtost radi tega, ker se je abesinski podkralj Graziani šele nedavno vrnil iz 3000 km dolge avtomobilske inšpekcijske vožnje po raznih abesinskih predelih In . je ob vrnitvi izjavil, da je vsepovsod našel vzoren red in da je Abesinija zares pacificirana. Komaj par dni zatem pa se ie ves svet prepričal, da temu očividno ni tako. Ob priliki navedene svečanosti je namreč priredil maršal Graziani v Addis Abe-bi svečani »Te Deum«. Za to priliko je bilo alarmirano prebivalstvo, tako da je tej svečanosti prisostvolala velika mno-žica ljudi. Novzoči so bili tudi predstav niki koptske cerkve, z abuno Cirilom na Čelu, potem mnogi abesinskj dostojanstveniki, ki so se Italiji pokorili ter mno-Si domačini, ki bi radi videli parado. Po službi božji v katoliški in koptski cerkvi ie maršal Graziani pričel deliti domačinom razna darila, predvsem življenjske potrebščine, v proslavo radostnega dogodka v hiši italijanskega prestolonaslednika. To razdeljevanje daril je bilo že skoro končano, vendar pa so na Glavnem trgu še vedno stale velike množice domačinov ter italijanskih delavcev in vojakov. ki so čakali na maršalov odhod. V trer.otku pa, ko je bila razdelitev daril ^polnoma izvršena, pa se je nenadoma Poiav'Ia med liudmi strahovita panika. Iz ^ase, ki je obdajala maršala ter ostale dostojanstvenike, so nenadoma pričele le-®ti ročne bombe proti podkralju Grazia-'''fo. Graziani je takoj opazil, kako frčijo l)0tnbe ter se je skušal umakniti, kar mu Da ni uspelo, ker so b!le ročne bombe |ejnpirane na zelo kratek čas, tako da so ®*oj eksplodirale, čim so padle pred !razianija, poglavarja koptske cerkve ^Uno Cirila in nekatere višjo italijanske Castijlke, ki so hitro skušali zaščititi Gra-| anUa. Graziani, abuna Ciril in nekateri ustniki so takoj po eksploziji ročnih ^'“b popadali na tla. Ranjenih je bilo J!1110?© italijanskih ter domačinskih voja-,.^v' ki so bili v maršalovi bližini in je ,‘s*3ia strahovita panika, ki so jo Izzvali Pirenejska meja zaprta Uoš&ctu PARIZ, 22. februarja. Zapora Irancosko-španske ineje je v smislu sklepa londonskega nevmeševalnega odbora bila opolnoči izvršena. Vsi obmejni prehodi so opremljeni z barikadami, pri katerih stražijo s samokresi ter karabinkami oboroženi cariniki, orožniki in mobilni gardisti. Prefekt departemen-ta vzhodnih Pirenej je v nedeljo osebno pregledal obmejne straže. Slični ukrepi so se izvršili tudi ob mejah po burgoški vladi zasedenega dela Španije. Preko meje se puščajo samo potniki, ki so opremljeni s potnimi listi. Pričakovanje, da bo zadnje dni pred zaporo meja prešlo francosek meje veli ko število prostovoljcev, se ni uresničilo, prekoračilo francosko katalonsko mejo še samo okoli 108 angleških, francoskih in belgijskih prostovoljcev. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je od 7. do 24. fe- REŠITEV KREDITNIH ZADRUG. Radi vedno večjega pritiska zadružništva in spričo usodnih posledic uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, po katerih so kreditne zadruge izgubile točno polovico sVojih terjatev, je vlada predvsem na pobudo Zveze slovenskih zadrug in Zveze hranilnic sklenila, da se kreditno zadružništvo izvzame iz določb te uredbe. Vlada že pripravlja zadevni amand- bruarja prestopilo mejo preko 1000 prostovoljcev, med katerimi je bilo tudi 50 ameriških letalcev in letalskih mehanikov, katerih letala so na potu iz Mehike v neko sredozemsko pristanišče valencijske vlade. »Observer« piše, da je londonski nevmeševalni odbor postal instrument šestih sil, to je Anglije, Nemčije, Italije, Francije, sovjetske Rusije in Portugalske, ki hočejo {likvidirati špansko državljansko vojno. Ko bo izvršil te naloge, bo sledilo reševanje drugih važnih obče evropskih vprašanj. Po cenitvah je od 18. julija do danes prešlo preko Perplgnana v Španijo 12.000 prostovoljcev. Čudna dafaadoHUa Idmko&M ^Reitks^ast** v. heutotbu Neurathov obisk na Dunaju pospešen. V nedvomni zvezi s tem razvojem je okol-nost, da so bile v Avstriji poostrene varnostne mere, ker se službeni krogi bojijo, da bi avstrijski narodni socialisti izkoristili navyočnost nemškega zunanjega ministra za protirežimske demonstracije. Značilno je, kar piše klerikalna »Reichs-post«, ki pravi med drugim: Naš gost bi gotovo želel, da bi se pomirjenje in zbli-žanje Avstrije ter Nemčije razvijalo v hitrejšem tempu. Toda ravno v stališču skupnih interesov, ki nas vežejo z nemško državo, čutimo veliko skrb, kajti vsak udarec, ki se v Nemčiji prizadene krščanstvu, odjekne pri nas hudo, ker smatramo, da je krščanstvo ena izmed osnov nemških narodnih meja. man, ki bo predstavljal prvo uradno re-Kakor poročajo Usti, je v soboto^™ uredbe 0 likvidaciji kmečkih dol- SIMBOL DEMOKRACIJE. »Pohod« piše: »Narodna Samouprava«, BERLIN, 22. februarja. Zunanji minister von Neurath in njegova soproga sta sinoči zapustila Berlin, da odpotujeta na Dunaj. V njegovem spremstvu se nahajata avstrijski poslanik v Bsrlinu inž. Tauschitz* vodja tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu poslanik Asch-man, tajni svetnik von Kotze ter legacij-ski svetnik Altenburg. Z istim vlakom sc je odpeljala ma Dunaj tudi Papeova soproga ter predsednik avstrijske Narodne banke dr. Kienbock. Uradna poročila pravijo, da gre za bolj običajni državni obisk in sicer za nadaljnje razčiščenje visečih vprašanj ter poglobitev vsenc niške solidarnosti. Po informacijah iz drugih virov pa se doznava, da gre za nemški poizkus, da se v Avstriji preprečijo restavracijski nameni, radi česar je bil von Btuin ue mata Mti Uku dmdd IL Cio, bij. .Jiiačini ter je možno, da je ta panika a organizirana, da bi se za atentatorji ^risala vsaka sled. V takšni gneči je PARIZ, 22. februarja. Veliko pozornost je zbudil govor, ki ga je imed predsednik francoske vlade Leon Blum v St. Na-zairu ob priliki polaganja temeljnega kamna tamošnji Borzi dela. Dotaknil se jo pisave nekaterih listov, po kateri naj tudi on, Leon Blum, sledi drugim vzorom (mišljen je Macdonald) ter postane pravi državnik, to je politik, ki računa z zahtevami trenotka in ki pusti tudi svoje prijatelje na cedilu, če je treba. Leon Blum je izjavil v zvezi s takšno pisavo, da noče nikdar postati takšen državnik, da noče nikdar utajiti svojih načel ter da noče nikdar izdati prijateljev, ki so ga poslali v vlado. Dejal je. da hoče nadaljevati socialistično politiko in politiko Ljudske fronte ter da bo tudi v bodoče sodeloval s svojimi prijatelji. bilo atentatorjem prav lahko, da se skri- 7°!° U1Cti množico domačinov in da izgine /' '"'tuj vsaka sled. Koliko je bilo ročnih v , v « 2_ • to, da je bila takoj uvedena preiskava in da je bilo aretiranih več domačinov, ki so osumljeni, da so vedeli za atentat. Vsekakor je značilno, da je sinoči italijanska vlada preko agencijo Stefani izdala nalog, da se morajo v Italiji ustaviti mh vrženih, ul točno znano, nekateri;vse veselice in druge zabavne priredit- avSS . . _ 1 _ »r* » • _• 1.1! _ll V'io net, drugi celo deset. Po uradnih nj6ne*l ’e bil maršal Graziani lažje ra-Do^’ 'taIhanski letalski general Liotta in stj, kootske cerkve abuna Ciril pa Čim a budo ranjena. Po drugih poro-uien te tud’ maršal Graziani težko rali Vkli*? vojakov In domačinov, ki so bi-Zen 'e 1» ranjenih. Ra- mp„t"T,ner:a komunikeja in kratkih ko-zn v katerih naglašajo, da ne gre im ri ■ ' atentat, marveč za kriminal- tioh. 'i(- obiavljaio italijanski listi ^POroeU. Za vesti Iz Addis Abebe nis0 zanlmi a naicfrožla cenzura. Radi tega danes rmnolimma /natte nekatere vo podrobnosti. Zatrjuje se samo ve. Ta ukrep so sicer pozneje preklicali, vendar Pit je ta okolnost zbudila v vsej italijanski javnosti precejšnje vznemirjenje, ki se je še povečalo, ko so včeraj opazili, da so povsod podvojene straže in da patrullrajo po ulicah pomnoženi oddelki karabinerjev, ne da bi bil za to podan kakšen viden vzrok. To daje slutiti, da je položaj v Addis Abebi resnejši, kakor priznavajo službena poročila. Včeraj popoldne se je doznalo iz Rima, da so sc tamkaj razširile vest', da je stanje ranjenega generala I.Iotte in abune Cirila brez upno ter da se nahajata že v agoniji, do-člm je bil maršal Graziani zadet po drobcih bomb v hrbet in levo roko ter je bila včeraj takoj izvršena transfuzija krvi, da se reši njegovo življenje. Ko so se rimski novinarji obrnili včeraj na ministra za tisk in propaganda glede informacij, jih niso mogli dobiti. Ravno v tem je vzrok najbolj fantastičnim govoricam in vestem, ki pravijo, da je bil atentat v Addis Abebi le signal za novo splošno vstajo Abesincev. Kakšen je dejanski položaj v Abesinij', ni mogoče trenotno presoditi, ker so vse zveze pod kontrolo in je tudi vsak zasebni pogovor nemogoč. Po nekaterih .verzijah iščejo krivce med pripadniki bivše abesinske oficirske šole v Addis Abebi. Povzročitel komplo-ta je, kolikor so doslej ugotovili, očividno ras Desta, kj se mu je posrečilo, da je navzlic raznim italijanskim kazenskim ekspedicijam ostal skrit in ki je po posredovanju tajnih agentov vprizorll v Ad dls Abebi atentat. glasilo JRZ v Kragujevcu, piše v svojem članku tudi sledeče: »Jugoslovenska radikalna zajednica je postala simbol demokracije v naši državi.« Gospodje od »Narodne Samouprave« lahko dobijo v dokaz resnične demokracije v ljubljanski policijski direkciji najmanj 50 -kg zaplenjenega »Pohoda«, prve in tretje letošnje številke!« THE DEVVILS JAZZ. Zagrebški nadškof koadjutor dr. Ste-pinac je dal dovoljenje za reprezentančni ples. hrv. Mačkovih akademikov, in sicer »vpoštevajoč razne okolnosti, ki so prisilile prireditelje, da so priredili ples v postnem času.« BIVALIŠČE NI ZNANO. . Razprava v zvezi z dogodki na shodu JRZ dne, 9. avgusta lanskega lata v Mariboru, ki je'bila razpisana za 23. t. m., je bila iz različnih razlogov ponovno preložena. Doslej se razprava ni mogla vršiti, ker glavnemu obtožencu g. Ivanu Kreftu, bivšemu uredniku »Ljudske pravice« poziva na razpravo ni bilo mogoče dostaviti, ker njegovo bivališče ni bilo znano. VOLK SIT — KOZA CELA. Opetovano smo že pisali o sporu frančiškanov v Zenici s sarajevskim nadškofom dr. Šaričem radi župnije, ki jo je nadškof vzel frančiškanom in jo podelil posvetnemu duhovniku. Iz tega spora so nastale tudi tožbe radi ražaljenja časti, ki sta jih vložila proti nadškofu d(. Ša-riču gvardijan frančiškanskega samostana in načelnik oddelka za vere v ministrstvu pravde p. dr. Avguštin Cičič. O sporu je sedaj končno odločila sv. kongregacija v Rimu. Razsodila je. da naj polovica župnijskega posestva pripade bosanski nadškofiji, torej od nadškofa postavljenemu župniku, druga polovica pa očetom frančiškanom. »Katolički Tjed-nik«, glasilo nadškofa dr. Šariča, pravi, da sta sto razsodbo zadovoljni obe s tilniki. Razsodba je pač talka, da je volk sit in koza cela! ČEŠKOSLOVAŠKO-NEMŠKI NARODNI SPORAZUM. Trotedenska pogajanja med vlado in zastopniki nemške manjšine so se zaključila s sporazumom. Od sedmih točk, ki jili vsebuje spomenica nemških vladnih strank, je vlada ČSR rešila pet v smislu nemških žalitev. Nemški in češki politiki izražajo glede uspeha pogajanj min. predsednika z nemškimi vladnimi strankami veliko zadovoljstvo. V vseli krogih prevladuje prepričanje, da ne služi ta sporazum samo interesom Nemcev ČSR, ampak tudi državne celote. V NARODNI SKUPŠČINI so med drugim govorili v soboto v zvezi z nadaljevanjem načelne razprave o drž. proračunu poslanci V. Gornjak iz Slov. Bistrice, ki je poudarjal, da naše gospodarstvo obremenitev previsokega proračuna ne bo zmoglo, član Seljačkega kluba V. Vučetlč. ki je dejal, da je državnih I uslužbencev mnogo preveč, V. Lažič, ki Lje 'dejal, da bi se ženske — razen učiite- S oKol&tvo Zbor sokolskih smučarjev na našem Pohorju Včeraj so se vršile na Pohorju smučarske tekme mariborske Sokolske župe. Tekme bi se morale sicer vršiti nekoliko preje, vendar pa tega niso dopuščale snfežne razmere. Snežne prilike niso bile prav ugodne, sneg je bil južen, globok in zjutraj je celo snežilo. Izhodišče tekmovanja je bilo na Ruški koči, kjer je z znano skrbnostjo skrbel za ugodnost tekmovalcev iti ostalih oskrbnik koče brat Koruza. Tekmovalo je nad 80 sokolskih pripadnikov, in sicer članov, članic, moškega naraščaja ter ženskega naraščaja. Razveseljiva je bila udeležba naraščaja. Tei je pokazal tudi neverjetno voljo fci spretnost v smučanju. 12 km članska proga je vodila od Ruške koče proti Baj-gotu in preko Žigartovega vrha nazaj k Ruški koči. Ostale proge so imele start na Ruški koči, cilj pa na Glažuti. Pri snuikti članov je bila višinska razlika 350 m, a naraščaja pa 250 m. ,Od vseh tekmovalcev se ni niti eden tako poškodoval, da bi bila potrebna zdravniška intervencija, tako da je bil brat dr. Kac Leo prav Židane volje. Vrhovni vodja tekem je bil brat kapetan Ilič, vodstvo so pa tvorili bratje dr. Mihalič, Primc, dr. Kac Leo in sestra Makučeva. Sodniški zbor so tvorili bratje Zei, Koruza, Ma-čus, Škerl, Degen, Zivic ter sestra Ži-vičeva in Pivkova. Potek je bil brezhiben. Pričetek tekmovanj je bil ob osmi uri v naslednjem vrstnem redu: patrol-ni tek članov, patrolni tek moškega naraščaja, smuk članov, smuk moškega naraščaja, smuk članic ter smuk ženskega naraščaja. Doseženi vrstni red in rezultati so sledeči: Člani patrola 12 km: 1. Ruše, 1:45.01. 2, Maribor L, 1:46.17. 3. Studenci 1:52.45. — Moški naraščaj', Patrola — 6 km: 1. Ruše, 22 minut. 2. Maribor I., 23:45. — 3. Guštanj, 23:50. — Člani, smuk — 3 km: 1. Mejavšek Mirko (Sv. Lenart), 5:42. 2. Mejavšek Milko (Hoče), 6:08. — 3. Sonenvalda Srečko (Ruše), 6:17. — Moškj naraščaj, smuk — 2.5 km: 1. Heinrich Ivan (Ruše), 6:18. —2. Just Ivan (Hoče), 6:53. 3. Dolinšek Zor-jan (Ruše) 7:07. Članice, smuk — 2.5 km: 1. Ojcinger Rezi (Slov. Bistrica), 9:58. 2. Lešnik Milena (Maribor I.), 10:53. 3. Štok Marica (Maribor Matica) 12:29. — Ženski naraščaj — 2.5 km: 1. Jelenec Ijic! — morale izločiti iz drž. službe, dr. .1. Baričevič, ki pravi, da hrvat. vprašanja sploh ni, poslanec Cvetic (JNS), ki je izvajal, da je JNS dokazala dobro voljo, da pomaga pri normalizaciji prilik, ter 1. Mohorič, ki ne deli optimizma fin. ministra, saj je v dravski banovini nazadovalo število obrti za 4000, število trg. obrtov pa za 4500 in saj je prišlo naše zadružništvo z naredbo o likvidaciji kmet. dolgov v naravnost obupen položaj. 95% BANOVINSKIH DOKLAD. V soboto se je zaključilo letošnje proračunsko posvetovanje banskega sveta v Ljubljani. V razpravi so bili dohodki in banovinske davščine, ki so v glavnem ostale neizpremenjene, razen nove doklade za šote v višini 35%. Banovina bo v bodočem letu pobirala 50% splošne doklade, 35% šolske doklade, 5% nadomestne doklade za odkup cestnega ku-luka in 5% zdravstvene doklade, skupno torej 95% banovinskih doklad na drž. neposredne davke. Štiri avtonomna mesta ne bodo plačevala šolske doklade. Nespremenjen ostane pravilnik za bed-nostni fond, prav tako banovinske trošarine na alkoholne pijače, mineralne vode, električno strujo, pnevmatiko itd. Po končanem zasedanju in sprejetju resolucij (pri resoluciji/ ki pozdravlja ukrepe oblasti v zadevi Kmetijske družbe, se je dr. Visenjak iz Ptuja vzdržal glasovanja) je ban dr. Natlačen povabil člane banov, sveta, načelnike oddelkov in referente na poslovilno večerjo. OBČINSKE VOLITVE. V Kapelah so bile včeraj občinske volitve. Združena opozicija je dobila 217 glasov in 16 odbornikov, lista JRZ je dobila 92 glasov in dva odbornika. V Dobovi je dobila opozicija 288 glasov, JRZ pa 369 glasov. Od 841 volilnih upravičencev je volilo 658. RELEJSKA POSTAJA V MARIBORU. Na konferenci članov skupščinskega finančnega odbora, kateri je prisostvoval tudi poštni minister dr. Kuludjerčič, se je sklenilo, da bodo radijske družbe v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani same povečale obstoječe postaje, in sicer tako, da bi Beograd imel 100 kw z relejnima postajama v Skoplju in Sarajevu, Zagreb 20 kw z relejno postajo v Splitu in Ljubljana 20 k\v z relejno postajo v Mariboru. LETALO VOJVODE VVINDSORSKEGA. Na Dunaj je prispelo privatno letalo Nj. kralj. Visočanstva vojvode Windsor-skega. Po informacijah je vprašanje njegove apanaže popolnoma v zastoju, tako da je angleški kralj iz svoje apanaže priznal zaenkrat vojvodu Windsorskemu 2 in pol milijona frankov letno. Metka 12:24. 2. Lemard Rada 12:29. 3. Škerl Marjo, 13:04, vse tri Maribor Matica. Tekmovanja se je udeležilo deset društev. Razglasitev rezultatov je bila zvečer v Sokolskem domu v Rušah, katerega so napolnili tekmovalci iti ostalo članstvo. Uvodoma je pozdravil vse navzoče v imenu župne unave brat dr, Mihalič ui tudi povdaril, da je bila udeležba lepa in tudi rezultati za slabe snežne razmere dovolj dobri. Posebej se je zahvalil SPD Ruše za naklonjenost. Rezultate sta objavila brat Zei in sestra Stana Makučeva. Marljivo delo slovenjebistriških Sokolov Sokolsko društvo v Slov. Bistrici je imelo te dni redni občni zbor. Zboru je prisostvovalo 45 članov in članic. Prišli so tudi zastopniki čet. Mariborsko župo je zastopal br. Kranjc. Poročila so bila stvarna in so brez olepšavanja pokazala obnovo društvenega dela v preteklem letu. Društvena uprava je storila v polni meri svojd dolžnost. Prilike so pa zopet storile svoje, da ni moglo vse tako biti, kakor bi si želeli. Veliko moralno in dejansko oporo ima naše društvo v tukaj-<>»♦♦»»♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦< šnji vojaški garniziji. V znak priznanja za izvršeno delo v preteklem letu je članstvo poverilo vodstvo društva stari upiavi s starosto br. F, Vigelejem na čelu. Izvolili smo si tudi širši gradbeni odbor pod predsedstvom br. V. Gornjaka, narod, poslanca. Želimo, da bi se akcija za gradnjo Sokolskega doma pospešila. Zato smo napravili sklep, da moramo gradbeni fond vsako leto Petrove petletke povečati za najmanj 20.000 Din. Orožnov smuk pre^o Pohorca Petič je včeraj proslavila mariborska podružnica SPD zaslužnega pohorskega zimskega športnika dr. Orožna z izvedbo po njem imenovanega prekopohorske-ga smuka od Mariborske koče do Vuzenice. Pri Mariborski koči je na predvečer spregovoril predsednik tukajšnje podružnice inž. Šlajmer tople, prisrčne besede, povdarjajoč, da hočejo planinski prijatelji najti v smuku poleg čisto športnega tudi nekaj praktičnega, kar je v zvezi z zimskimi planinskimi vožnjami. Smuka se je udeležil tudi dr. Orožen in s tem dal vsem mlajšim lep vzor. Udeležilo se je smuka 26 smučarjev. G. Evald Koren je oskrbel vzorno organizacijo. Ga. Breda Voglarjeva, ki je kot edina absolvirala vseli doslej izvedenih pet Orožnovih smukov, je bila deležna prvega srebrnega častnega znaka. Najmlajši udeleženec je bil Vili Blanke iz fctuja. Seveda je bila zbrana vsa stara garda in so absolvi-rali ta smuk: ga. Breda Voglarjeva (pe- tič), Evald Koren, dr. Orožen, inž. Run-galdier in Voglar (četrtič), Reinhold Jeglič in Pipi Škrabi (tretjič), Vili Forstnerič, Josip Fras, Br. Ivanuša, Emil Jett-mar, dr. inž. Kristen, Herbert Motoh, Erih Peteln, Franc Valentinčič in Ernest Versel (drugič), gdč. Marija Škerlec, Vili Blanke, Otmar Heinrih. Etnerik Herzogj Erich Ornik, Anton Pinter, Josip Radič in Herbert Stolz (prvič). VČERAJŠNJE NOGOMETNE TEKME- Ljubljana: Ljubljana : Celje 8 : 2 (2 : 2); Hermes : Reka 9 : 0 (5 : Q). Zagreb: Hašk : Concordia 4 : 2 (3 : 0). Beograd: Jugoslavija : BASK 7:1: BSK : Bata (Borovo) 4 : 2 (3 : 0). Praga: Češkoslovaška : Švica 5 : 3 (3 : 1). De'egati mariborskih nogometnih klubov imajo drevi ob 20. uri pri Zamorcu važen sestanek. te fothše Hladgme Obrtniško gibanje. V nedeljo, dne 21. februarja 1937 se je vršila v posebni sobi kolodvorske restavracije v Gornji Radgoni proračunska seja združenja obrtnikov oblačilnih strok za sodni okraj Gornja Radgona. Sejo je vodil agilni in dolgoletni načelnik g. Franc Jančer, krojaški mojster v Gornji Radgoni. Med tekočimi zadevami se je obravnavalo in razpravljalo vprašanje za zboljšanje obrtniškega stanu, ki je radi občutne krize In visokih davščin hudo prizadeto. Radi zvišanja raznih pristojbin je proračunska vsota za prihodnje leto znatno višja od lanskoletne', ter znaša 2887 dinarjev. K rt' je za to postavko dajo razen članarine, ki znaša od 108 članov skupno 1512 dinarjev, še tri postavke, t. j. pristojbin« za prijavo obrti, pristojbina za sprejem vajencev in oprostnina v skupnem znesku 1375 dinarjev. Skupni izdatki so predvideni v zneskom 2864 dinarjev. Let-tna skupščina bo predvidoma 14. marca t. 1. Oj te ženske! On: »Ali ne živiš pri meni kakor v tv ju, Erna?« Ona: »V enem oziru že; namreč v teni, da nimam ničesar obleči.« Davnina Maribora v podlistkih h žbuljii je oči in stopil proti izhodu, kot bi nameraval za njo. >Božansko bitje, kakeršnega nisem še videl! Egart, dober okus imaš!... A tudi jaz... Mnogo sem jih že uklonil ... A to... 110, hočemo poskusiti.« Sladostrastnost mu je zalila oko in lice, in oni dve črti ob ustnicah sta bili zgovorni priči, da mu jc prevzela možgane samo ena misel, usidrana v neugnani želji, ki je preplavila vsako drugo duševno zaposlitev. Čuvar jo je odvedel na konec hodnika, ki se je spustil par stopnic navzdol, odprl tesno sobico z dokaj preprosto opremo: slamnjačo in klopjo, in prižgal leš-čerbo Na jugozahodni strani jc bilo majno okno. Vstopila je in on jo je zaklenil. Tatja se je ozrla po celici, ki sc ji je, navajeni prostorne spalnice, zdela še manjša. Sedla je na slamnjačo in zakrila obraz z rokama. »To je torej ona molitev, ki naj mi pokaže, česar nisem še videla?! Zapeljivca z mečem in križem... A nakana se vama ne posreči, tudi če bi me stalo glavo!« Leščerba je dogorevala, pokanje in cvrenje je opozarjalo na njeno pojemajočo moč. Strmela je vanjo in v strahu čakala, kdaj ugasne. Čim bolj se jc goreči jeziček krčil, tem hujše ji je bilo. Končno je zajela celico popolna tema. Zaman je napenjala oči, da* bi ujflrla kak pramenček. Naslonila je glavo na trdo žglavje. A spanca ni bilo. Namesto počitka jo je zajela moreča misel ki ji je pričarala vročičen privid: v polsnu se mu je skušala izogniti. Oče, darovanje. Aurelij, Egart, oni lirust-hlapec. grof... vse se je stopilo v eno samo motno sliko. Po dolgem naporu je zadremala !n mogoče bi bila spala, če bi ne bil nekdo odklenil vrata. »Oh!« je kriknila in se sklonila. Pred seboj je uzrla •— Aurelija z leščerbo v levici. Njegova senca je skakala po stenah liki oblikovno spreminjajoča se pošast. »Kaj hočeš ob tej uri?« ie kriknila s studom. »Tvoje spreobrnitve, otrok, m da se ti opravičim...« »Ne skrbi zame in pusti me. sicer...!« Ustrašil se je njenega spremenjenega glasu in srda v očeh. da je stopil korak proti steni. »Še vedno si v oblasti zlega duha. • A še jc čas...« »Molči, zvodnik, lažnik!< »Ničesar ne morem preko volje grofa in tudi v lem primeru sem mu moral poročati o moji nameri, kar pa je odločn odkloni!...« »In ti hočeš veljati za učitelja resn ce? Sramuj se, nesramneži« Stisnil je svoj strupeni nasmeh, jo še enkrat prezirljivo pogledal in se odaljil, rekoč: Pa umri v zmoti! Sedaj si v naših rokah.« »Ne grozi mi,« plašijivec! Moja vera je lepša in jačja kot kdaj prej!« »Kaj je ž njo?« je vprašal grof Avreli-ja, ko se je ta vrnil k njemu. »Ne premaknete je!« Dobro! Posadili jo bomo na obzidje.., v največji metež... ob Senjko, da jo bodo spreobrnile pšice! Tako bomo ukrotili očeta in hčer To bo zabava!«... »Nocoj je na straži Senjka in lahko mirno zaspimo,« je rekel nekdo od hlapcev, ko se je poslednji zleknil na slam-njače. »To je pa res. mu je pritrdil sosednji tovariš. »Ta ti ima sokolje oči in vidi ponoči kot sova; s svojimi pleči pa zdrži za štiri druge. Sicer pa — kdo naj nas sedaj napade?!« Takrat se je iz kota spalnice oglasil najstarši hlapec, že star vojnik: »Ha, vidi se ti, da si še mlad in ne poznaš Vcndov. Jaz jih poznam z odprtega polja, iz borbe na nož; ko smo se jih najmanj nadejali, so se pojavili pred nami kot bi bili zrastli i/. tal... Kmalu se boš prepričal, kako se znajo boriti, le pripravi se ,fanate’!<< »Kaj bom skušal! Prvič nas ščiti ne-:avzetno obzidje, drugič pa. • menda niso vsi Vendi Senjka. Če pa nosijo nje* ;ovo hrabro in istočasno dobro srce, potem...« »... pripravi se na poslednjo molitev,« ga je pristrigel stari vojnik, se zakroho* tal in nato nadaljeval: »Možak je Seti!" ha, to je res. A njegovo vedenje, zlast‘ v zadnjem času, kaže neko zagrenjenost s tajnimi naklepi.« »Rečem ti,« sc je spet vmešal mladic> »da bi ne hotel biti v njegovi koži; vedno je na svojem mestu in zvest po pasie' A zdi se mi, da je vajen drugačnega življenja od našega in se njegova kri tej hlapčevski odvisnosti upira... če bi bi jaz Senjka, bi jo popihal odtod. glava in pleča so povsod dobrodošla.« »Otročarije, vredne tvojih mlad'** zob,« je spet besedil prejšnji. »Mar 110 veš, da stoji vmes Avrelij?! Preko tcS'f lisjaka ne gre tako lahko. Ta je zanir^ Senjko in nešteto drugih poganov. N°' coj je pripravil grofu novega gosta • • ono nebeško prikazen.« »A Senjka bi se mu lahko izvil in sC neopaženo odaljil!« »To praviš ti, jaz ne... Kam Pa _naj gre? Mar ne veš, da je pokristjanjen pogan izobčen iz krvne družine.« »In če družina o tem ne ve?« .. »Bilo kakorkoli, a Senjka se v svoi odpovedi ne upa iz grada. Nekaj pa slU je in to bo nedvomno tudi izvršil. Kaj " vrag vedi!... Zdaj pa mir, da se počijemo pred skorajšnjim spopadom bomo na obzidju kot borci pred Kara tanci!« In so zaspali.-----------* . (Dalje sledi.; t titoeifotske in dkotfslte mou'm IVSaribor — mesto društev mestne policije dr. Trstenjak, župan dok tor Juvan, poveljnik inž. podoficirske šole podpolkovnik Cener, Edgar Košak, F. Potočnik, J. Papov, Ivo Kos, D. Vah-tar, Dr. Kramer, V. Humek, ing. Cejan, R. Vales, Z. Mulej, msgr. Vreže,'Fr. Rojko, P. Peteln, ravn. Rodošek, in Tomo Kralj; novi nadzorni odbor pa: dr. Tominšek, general Milenkovič, senator dok tor Ploj. dr. Lipold, ravn. Pogačnik, ravn. Klobučar, dr. Attems, ravn. Lett, ner, trg. Ziegrosser, dir. Fischer, dr. Se- VČERAJŠNJA NEDELJA V ZNAMENJU ŠTEVILNIH OBČNIH ZBOROV. Živahna društvena razgibanost v Mariboru se je pokazala zlasti včeraj, ko je nešteto društev polagalo obračun o svojem dosedanjem delovanju v pretekli poslovni dobi. Klena pojasnila so pričala o idealizmu ter vzorni požrtvovalnosti funkcionarjev, ki delujejo v mariborskem društvenem življenju. Vsepovsod je njihovo delo našlo toplo priznanje ter odobravanje. nekovič in trg. Šepec. Soglasno ie bi! V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI ZE- sprcjet tudi Spredl ‘g, da ^eau}e srl LfcxNICAKJ! Jo. i dijčna uprava dolgoletnega predsednika Železničarski krajevni odbor JS je mariborskega Aerokluba dr. Tominška imel v soboto zvečer v kolodvorski re- za častnega člana, stavraciji svoj 4. redni občni zbor. O v -zornem društvenem delovanju so po- V NARODNEM D0MU “ UJNŽB* ročali predsednik Rožman, tajnik Arna- V dobro zesedeni dvorani v Narod- li-eti in nadzornik Budihna. Marljivo delo nem domu ie bil včeraj dopoldne občni priča o idealnem rodoljubju naših vrlih zbor tuk podružnice UJNŽB. Občni železničarjev. V društvu jo včlanjenih zbor je nudil sliko izredno živahnega, 520 železničarjev in so znašali prejemki i marljivega delovanja. Organizacija šte-30.681.30 dinarjev. Toplo prisrčne so bi-j je 1060 članov in so dohdki znašali le pozdravne in zahvalne besede pred- 177.747 din. Izčrpna poročila so podali sedmka oblastnega odbora dr. Lipolda, zaslužni predsednik g. V o k a č, Stanko kkfm&m msU Novi upori v Abesiniii Obsedno stenje v Abesiniji — Grasšani pod) ige« poškodbam? - Ahesind demoHraii laške konzulat v Džibutiju RIM, 22. februarja. Po vsej Italiji so bili razglašeni posebni varnostni ukrepi. V Rimu se trdovratno vzdržuje vest, da je maršal G r a z i a n i podlegel poškodbam. Bombni drobci mu niso poškodovali samo hrbtenice, marveč so mu razbili tudi prsni koš. LONDON, 22. februarja. Reuter naroča o novih abesinskih uporih v zapadnj Ahesiniji. V predelu jezer so domačini pod vodstvom dedžasa Meridc Bejeha, sina rasa Molugete, napadli kolono generala Talaitrucija in so pobili 200 Italijanov, vendar se je Italijanom posrečilo, da so vstaše pognali v beg. Po zadnjih vesteh je bilo po vsej Abesiniji aretiranih več tisoč domačinov ter je po vsej Abesiniji razglašeno neke vrste obsedno sianje in ne morejo domačini prehajati nrosto iz ene vasi do druge. RIM, 22. februarja. Vse dosedanje intervencije domačih in tujih novinarjev pri propagandnem ministrstvu glede podatkov o abesinskih dogodkih, so ostale brezuspešne. Na merodajnih mestih ne potrjujejo dosedanjih poročil, pa jih tudi ne demantirajo. Iz francoskih ter angleških virov, ki prihajajo iz sosednjih kolonij, pa je mogoče sklepati, da o po vsej Abesiniji v teku ogorčene horbe med domačini in Italijani. Agencija Ha-vas poroča, da so nastali včeraj v Dži-butiju v francoski Somaliji težki spopadi, ker je hotelo nekaj stotin Italijanov odstraniti neguševo zastavo s še vedno poslujočega abesinskega cesarskega konzulata. Pouličnim spopadom je napravila konec francoska policija, nakar so se Abesinci podali pred italijanski konzulat, na katerem so razbili vsa okna. izredno poučno je bilo poročilo tajnika oblastnega odbora g. Pirca o letovanju /železničarske dece v Bakru. Pri volitvah ie bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Perme Mirko, postajenačelnik. Odborniki: Bizjak Herman, Bizjak Oskar, Budihna L., Čretnik S., Durjava A., Faganelli F.. Hietzl A., Kenič F., Kobilica F., Lovrec F., Medvešček F., Pegan R., Pernarčič K., Pilaj A., Požgaj I., Prelog F., Rošker L., Strajnšek F., Stropnik J., Še-bek R., Trelec A., Vivod F.. M. Sosič in L o š t c r (mesto tajnika Obersnela), blagajnik Lojze Pila j, nadzornik S c-1 i ti š c k, tovariš O u t r a t a. o bolniškem fondu, tovariš D a n c v iz Ljub ljane o delu oblastnega odbora in tovariš Jenko iz Ljubljane za delavski odsek ljubli. oblastnega odbora. Poročevalci so bili deležni toplega priznanja navzočih zborovalcev in je bil pri volitvah izvoljen sledeči odbor: Predsednik Vokač Jože, višji kontrolor kurilnice, I. podpredsednik Menih Alojz, kliučavni- Razen tega pa je imelo svoj občni | zbor tudi marljivo delujoče Društvo i vpokojenih častnikov ter njih vdov in sirot v Nabavljalni zadrugi. Novoizvoljeni odbori jamčijo, da ho društveno in stanovsko življenje v Mariboru tudi v novi poslovni dobi čimbolj razgibano in za pripadajoče članstvo čimbolj koristno. S. Senčar. Nadzorni odbor: Amalieti Av-! čar delavnice, II. podpredsednik Mlae guštin, Paučnik Anton. Pinter Ludovik. Ivan, brzojavni mojster gl. kol. Odbor- AVTOMOBILISTI PRI ORLU. Pšeničnik Anton. Lošter Stanko Dolinšek Lrnest, Obersnel Dolfe, Pila] Včeraj .so se sestali v lovski sobi ho- Lojze, Koštomaj Jože, Kramer Anton, tela »Orel« člani mariborsko sekcije Av- šranc Ivan, Skriba Franc, Boltek Anton, tomobilskega kluba khiljevine Jugoslavi- Smerdel Jože. Hrovat Franjo, Roban Je k 12. rednemu občnemu zboru, ki ga Jakob, Tratnik Joško, Stefančič Ivan Ša 'e otvoril in vodil dolgoletni zaslužni iamon Franc, Veselko Predsednik g. Ferdo Pinter, ki je uvodo-1 Martin, Tušek Alojz, Sebck Rudolf, Hube! Rimi, Artič Franjo, Bačnik Jože, Muraus Alojz, Kra-marenko Ivan, Kanič ivan, Paudža Niko. Namestniki: Vauda Ivo, Menih Karol, Rotman, Rižnar Alojz, Cafuta Alojz. Nadzorni odbor: Novak Ivan, Novak Vinko, Ropret Jakob. Namestnika: Se-linšck Franc, Smerdel Jože. Delegata za in Vokač ma predlagal, da st- odpošljejo z občnega zbora udanostni brzojavni pozdravi najvišji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici materi Mariji in vzvišenemu predsedniku Avtomobilskega kluba kraljevino Jugoslavije Nj. Vis. knezu namestniku Pav-'u, pozdravna brzojavka pa centrali Avtomobilskega kluba v Beogradu. Sledilo centralni "odbor" Menih'' Alojz i Je izčrpno poročilo predsednika Plnterja, ' j0^e Poslovnega tajnika g. ravnatelja Sertiča, j........... je navajal nešteto intervencij klubo- PAZNIKI V REIiERJEVI SOBI, ŠO-Jega tajništva v zadevali, ki se tičejo j FERJI V DELAVSKI ZBORNICI, 21-v isti članstva. I DARSKI MOJSTRI PRI EMERŠIČU. Nato je podal blagajniško poročilo g. i . ..... dr. Vilko Marin, povdarjajoč. da je fi-' \ Rehenevi sob. so imeli včeraj oo- nančno stanje povoljno in je znašal čisti ^. tc, SVC?J ,011 °r 'na* ors^1 paz* tfobi&ek 40.000 dirtarjev. Proračun za le- n orocau so predsednik mariborsk Kino Union. Danes nepreklicno zadnjič prekrasni film »Manja«. Jutri »Moja hčerka je Peter«.________________ fkmšm MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Kazni Iniške novice. Pri moški kaznil _ , niči v Mariboru je postavljen za liono- ^^ febmarj^ Zaprto, rarnega pravoslavnega duhovnika g. Torek» 23- februarja ob 20. uri: »Sv. An- Smrtna kosa. V 75. letu svoje dobe je umrl znani mariborski trgovec in posestnik Josip Kavčič, stanujoč v Gosposvet- 1937 znaša 09.045 dinarjev dohodkov ln ravnotoliko izdatkov. Tudi to poročilo 'e vzela skupščina brez ugovora na zna' sekcije Edvard Strlič, tajnik Primožič, blagajnik Zemljič, preglednik Horvatič, g. Meško za oblastni odbor. Društvo je flie in dala na podlagi po g. Rosenbergu imeIo 3663 din dohodkov in šteje 70 čla-^nc izjave, da je blagajniško poslova- nov.\ ,r! volitvah so bili izvoljeni: Alojze v najlepšem redu, g. blagajniku in /JJ V lC .Pre»«S-L ™ .Y? strlič pod- c®lokupnemu upravnemu odbont razreš- Predsednik, Miha Ragolič tajnik, Maks 1»co. Na mesto po najdaljši dobi v uprav- Primožič tajnikov namestnik, Martin n6ni odboru izločenih gg.: inž. F. Frie- Križanič blagajnn; Marjan Stok blagajna, d/. O. Pfrimerja in J. Benka so bili - niicov namestnik. Svetoslav Radovano-113 predlog upravnega odbora zopet iz- v'^- Avgust Pučnik, kerdo Stelcer, od-jMjeni gg.: inž. Ferdinand Friodau in Gerhard Pfrimer: na novo pa še:* gg. r- Makso Šmtderl, Drago Rosina in ma-pster Ciril Maver. V nadzorni odbor so I * za dobo 1 leta ponovno izvoljeni gg.: ,'Js'P Rosenberg. Josip Hutter in dr. Mi-1 Gorišek. |. / sportno-turistični odbor so se izvo- 1 _ vsi dosedanji funkcionarji, in sicer ^arl Pugel, inž. Ferdinand Friedau, J- Gerhard Pfrimer, dr. Vilko Marin, M,!p5 Oset. V GRAJSKI KLETI — »NAŠA KRILA«. Včeraj je bilo v Grajski kleti nadalje-iije v petek zvečer prekinjenega red-ga občnega^ zbora oblastnega odbora Vnr? »Naša krila« v Mariboru. Pri oHtvah je bila izvoljena sledeča lista .vih funkcionarjev: ravnatelj Ktejči. borniki. Lisenko in Glušac namestnika. Meško in Aleš preglednika računov, Jovanovič namestnik, V Delavski zbornici je bil občni zbor marljivo delujočega šoferskega odseka tuk. Narodno strokovne zveze. Občni zbor jc otvoril in vodil predsednik g. Pečečnik. Poročila funkcionarjev so pričala o močni stanovski zavesti marib. šoferjev. Pri volitvah so bili izvoljeni: J. Pečečnik^ predsednik, Kvitko, podpredsednik, Edvard Petelin tajnik, Ivan Jezernik blagajnik, Lešnik in Kocmut odbornika. V Enieršičevi restavraciji »Pri slonu« so zborovali zidarski mojstri. Občni zbor Združenja zid, mojstrov, ki obsega področje bivše mariborske oblasti, je otvoril in vodil predsednik Vinko Lašič. ln . ............................... ,vlClu, i Tajniško poročilo je podala tajnica go- olajn\er, M. Feldin. odvetnik Via- spodična Danica Lašičeva. Občni zbor Urpf1- ^l|k°vec, Pivka, ravn. Loos. je pozdravil kot zastopnik mestne obči-tor Kaspar> srezka načelnika dok- ne dr. Senovič, kot zastopnik zbornice ^iska in dr. Popovič, predstojnik za TOIg. Vogrin. Volitev ni bilo. Simeon Ivoševič, mariborski pravoslavni' ton>. vs®h zaljubljenih patron« Gosto-vojni svečenik. Iz mariborske kaznilnice' Udoviceve Red. B. jc bil premeščen v Skoplje paznik zva- Sreda, ^4. rebru ar ja: Zaprto, ničnik Radovan Parezanovič, od tam pa -Iu‘r' gosiuje popularna diva Pavia v Maribor paznik služitelj Rajko Stojiče-. Udoviceva v vlogi Maruše v Benesevi v;^. opereti »Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa- Nasrobne hijene. K zadevni notici v. tr!)flNanos«. žvenketale šipe in da so sc mnogi Ma- »Tudi sulce izmikajo«. K, notici, ki smo riborčani prebudili ter hiteli k oknom jo objavili v soboto pod gornjim naslo-da vidijo, kaj je, pa so se pomirili, ko so vom, smo naknadno izvedeli, da ni bilo se prepričali, da je kmalu ppsvladala po- govora o kaki tatvini, marveč o veseli polna nočna tišina. _ šali, ki se jc končala s pravilno plačanim Kulturno feministični odsek Ženskega sulcem, društva priredi v torek, dne 23. februar- Borza dela išče vrtnarja, 3 kuharice ja ob 7. uri zvečer v društveni sobi (Can- in psstavracijsko kuharico, karjeva šola, HI. nadstropje, vhod skozi Nov župan. Dosedanji dolgoletni žn-dvorišče), predavanje g. dr. Stoparja o pan velike občine Apače g. Franc Kok-telesnem ustroju ženo. Žene in dekleta rič, ugledni trgovec in posestnik, ki je vabljene! Vstop prost. , j bil pri oktobrskih volitvah leta 1936 iz- Ruska Matica. O Nemiroviču-Dančen- voljen z veliko večino na opozicijski liku bo predaval v ruščini dr. N. Preobra- sti, je bil te dni nenadno razrešen žu~ ženski ob 20. uri v torek, dne 23. t. m. panskih poslov. Županom je bil imeno-v gradu (Zveza .INŽ). Vabljeni člani in van g. Oto Paidasch, upravitelj velepo-priiatelji. Vstop prost. se siv a Meinl v Črncih, ki je bil izvoljen Francosko predavanje. V torek, dne takisto na opozicijski listi g. Koleriča kot 23. t. m. bo predaval v dvorani Ljudske .podžupan, univerze č. p. Gabrijel de Vogt. tajnik grško-pravosiavnega patriarha v Antio- hiji, o Sveti deželi, s posebnim ozirom na arheologijo, etonlogiio in liturgiko. Projekcije lepih fotografskih posnetkov bodo ponazorjev^le njegova izvajanja. Francoski krožek vabi vse svoje člane Strašna smrt mladega otroka. V Ba- kovcih v Prekmurju se je pripetila zopet usodepolna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, komaj leto dni starega otroka Ko je 29detna Marija Vogrinčl-čeva, ki živi s svojo staro materjo v skupnem gospodinjstvu, odšla na dnino, je pustila doma leto dni staro hčerko Margareto, na katero naj bi pazila stara mama. Proti večeru, iii sicer -okoli 19. ure, je stara mati postavila zibeljko v bližino peči iti si napravila čaj, ki ga je v pollitrskem loncu postavila na klop zraven zibeljke. Ker pa je bil čaj še vroč, je stara mati šla po drva na dvorišče. Medtem pa se je otrok prebudil ter zgrabil za lonec in se z vročim čajem polil po prsih in rokah, Ko je stara mati prišla zopet v kuhinjo, je otrok na vso moč kričal. Ko je videla, kaj se je pripetilo, je takoj poklicala zdravnika, ki je odredil prevoz otroka v bolnišnico. Kljub vsem prizadevanjem, da bi otroku rešili življenje, je nesrečni otrok nekaj časa zatem po hudih bolečinah izdihnil. Razglednice ponujal — zlato verižico ukradel. Zasebnica Cecilija Mejačeva, stanujoča v Gajevi ulici 18, je prijavila policiji, da je včeraj popoldne prišel v njeno stanovanje neki mlajši moški, ki je ponujal v nakup razglednice. Medtem ko je šla v sobo po denar, pa je moš/ki izrabil priliko ter izmaknil iz kuhinjske omare 250 dinarjev vredno zlato verižico. Za tatom sedaj poizveduje policija. 300 siromakov prejema hrano. Vodstvo Pomožne akcije ponovno prosi za nakazilo zaostalih prispevkov, ker ima vpričo obstoječe prebzposelhosti velike izdatke za vzdrževanje brezposelnih. Sa mo pri javnih delih je tačas zaposlenih 185 delavcev (večinoma družinskih očetov) in znaša tedenska mezda nad Din 17.000. . Razen tega se v mestni ljudski kuhinji prehranjuje dnevno 300 za delo nesposobnih siromašnih oseb, da o izdatkih za najemnino in druge nujne živi jenske potrebščine ne govorimo. Potrebno je torej, da se gibajo dohodki Po možne akcije za zimo 1936-37 vsaj v onem obsegu kakor preteklo zimo, ko so znašali celokupni dohodki Din 534.310. Dosedanji dohodki Pomožne akcije znašajo Din 362.319.—, torej je napram lanskemu letu v zaostanku za Din 171.991. Denarni prispevki naj se nakažejo mestni olagajni, Slomškov trg 11, eventuelne naturalije po mestnemu socialno-politič-nemu oddelku, Rotovški trg 9 (tel. štev 27-53). Davčne zadeve. V smislu čl. 148* zakona o neposrednih davkih je potekel dne 15. februarja 1937 skrajni rok za pla čilo I. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na posl. promet in luksuz (pavšaliran) rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. V smislu č!. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. 12 1928, št. 146.000 (Uradni list 32/8 iz leta 1929) se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in faks. da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bode uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30 in 59. zgoraj citirane uredbe. h in sveta Kake mi „£tv h Judeje" v iaftumsim Mož nizke postave in temne polti stoji na vogalu neke ulice v mestu Bath pod odprtim dežnikom, da je zavarovan pred dežjem. Čaka na tramvaj, ki naj ga odpelje domov. To je abesinski cesar, Lev iz Judeje, ki je sedel nekoč v Addis Abebi v senci zlatordečega ceremonijel-nega dežnika svojih prednikov. Sedanji naslov Njegovega cesarskega Veličanstva abesinskega se glasi skromno Fair-field, Neubridgehill Bath. Poročevalec velikega angleškega lista je bil sprejet v domu abesinskega cesarja, zgrajenem nalašč zanj in njegovo rodbino v času, ko je izgubil na bojišču zadnjo bitko in ko se je moral zateči v izgnanstvo. To je družinska hiša s 14 prostori in od drugih hiš mesta Bath se skoraj ne razlikuje. Okrog nje je zgrajen visok zid. Hiša stoji med starim drevjem na položnem pobočju griča. Goste sprejemajo v eni izmed dveh večjih sob, zvezanih med seboj s premičnimi vrati. Abesinski sluga sprejema goste s spošt- whisky ali kaj drugega, da se osveže. Večina pohištva je v francoskem slogu, skoraj vse je pozlačeno in bogato o-krašeno. To je glavno imetje bivšega ce» saija. Pri oknu stoji lepa pisalna miza iz 18. stoletja, cesaričina last. Skozi to okno se vidi na prostran vrt. Fairfield ima mnogo služinčadi. Vrtnarji so angleški, domača služinčad pa abesinska. Cesar ima tudi osebno tajništvo, ki mu pomaga v mali, trgovsko opremljeni pisarni v pritličju. Ima tudi več komornikov. V Bathu pravijo, da ti temnopolti tujci niso bili preveč popularni, ko so prišli v mesto. Najkonservativnejše angleško mesto je rabilo precej časa, da se jim je privadilo. Zdaj je pa čisto drugače. Cesarja in člane njegove domačije smatrajo za bathske meščane. Cesar živi v svojem izgnanstvu zelo skromno. Njegovo »pravljično bogastvo« je mnogo manjše, nego se je prvotno govorilo. Haile Selassie vstane vsako jutro ob sedmih. Po skromnem Ijivim poklonom in če morajo na gospo-1 zajtrku se izprehaja nekaj časa po vrtu darja nekaj časa čakati, jim ponudi i v svojem dolgem črnem plašču. Med iz- ! prehodom se pogovarja z rasom Kasom, največjim abesinskim bojevnikom, ki živi v Fairfieldu kot cesarjev stalni sprem ljevalec. Potem sede cesar k delu, telefonira uradno z abesinskim poslaništvom v Londonu in dela na svoji knjigi, zgodovini svojega življenja in abesinske vojne. Knjiga bo v kratkem končana. Popoldneve preživlja navadno s cesarico in otroki do trenotka, ko se vrne njegov 121etni sin, vojvoda Hararski v rodbinski krog iz Christophera, šole na drugem koncu Batha. Zvečer je cesar, navadno doma, le tu pa tam odide s cesarico na izprehod v okolico. Včasih sprejmeta cesar in cesarica povabilo tega ali onega bathskega meščana na tiho večerjo. Sama se navadno le malo zabavata. Če hočeta cesar ali cesarica v Bathu kaj kupiti, se odpeljeta v mesto v svoji kočiji. Cesarja samega pa pogosto vidijo, kako čaka na tramvaj na koncu ulice kjer stoji Fairfield. Darujte za azilni sklad PTU Oče in sin sta se srečala po 20 letih pri dvoboju Pred nedavnim se je pripetila pred kolodvorskim poslopem v Kelenfoldu skoraj neverjetna zgodba. 641etni upokojeni kapetan Barbe se je sprl z nekim mla-meničem in mu prisolil krepko zaušnico. Istočasno pa je potegnil iz žepa svojo vizitko s pozivom, da mu da za to žalitev zadoščenje. Mladenič je, radoveden s kom ima pravzaprav opravka, radovedno pogledal ma sprejeto Vizitko in mu smehljaje odgovoril: »Dovoli, da se ti predstavim. Tudi meni je ime Barba. Zdi se mi, da imam čast govoriti s svojim očetom.« Kapetan Barba je namreč že pred 20 leti služil v Budimpešti, kjer je nekega večera zasačil svojo ženo v družbi nekega častnika, radi česar je ženo zapustil. Žena jo izgmila neznano kamr in odpeljala s seboj tudi svojega sinčka edinca ter se preživljala z raznimi ročnimi deli. Usoda je hotela, da sta se oče in sin našla po 20 letih in to v prepiru, koncem katerega sta si napovedala drug drugemu dvoboj. Ko je oče spoznal v predrznem mladeniču, ki ga je na takšen način žalil, svojega sina, je bil tako ginjen, da je prijel sina in ga odvedel k materi, z namenom, da sc zope^ sprijazni in začnejo po tolikih razočaranjih novo življenje. sicer po nekem dvorskem dostojanstveniku. Pismo vsebuje nič manj kakor 400 drobno pisanih pol papirja, na katerem je vsega skupaj več kakor 400.000 besed. Daljšega pisma zgodovina ne pozna in tudi ni predvidoma nobenega izgleda, da bi kaj kma!u doživeli še kakšen podoben slučaj, ker živimo v dobi materializma ... POTUJOČA VAS NA VALJARJIH. Le redkokedaj slišimo, da bi se selila kar cela vas1 ljudi naenkrat in to s hišami vred. Zanimivi je slučaj, ki se je pripetil v malem mestecu Plainfield v državi Ohio. Okrog 20 hiš, poštno poslopje in malo cerkvico so preselili kar čez noč v drug kraj, ki je bil od prvotnega oddaljen za približno 800 metrov. Hiše so spodkopali in jih položili na valjarje, s Domočjo katerih so premestili vse stavbe. Na mestu, kjer je stala preje naselbina, so zgradili vodovod. Ameriška podjetnost in preračunljivost se ne straši nobenih zaprek, tudi takšnih ne, če je treba preseliti ljudi s hišami vred ... Mtjtatsic LJUBEZENSKO PISMO Z 400.000 BESEDAMI. Znano je, da mnogi zaljubljenci zlivajo vsa svoja čustva v dolgovezna pisma. Najdaljše ljubezensko pismo, ki je bilo sploh kedaj pisano, je menda neko pismo, ki ga hrani londonski muzej. To pismo je SPREJMEM SOSTANOV 4L-CA . . v , ...........s hrano. Aleksandrova c. (i4, bilo pisano za časa kraljice hlizabete in vrata 5. 852 IZUMITELJ NALIVNEGA PERESA. V Newyorku je živel v drugi polovici še poročen!« preteklega stoletja zavarovalni agent Le-wis Edson Waterman. Da bi laže pridobival zavarovance, je nosil s seboj črnilo in pero. To pa ni bilo prijetno, kajti večkrat se mu je razlilo črnilo. Zato je začel razmišljati, kako hi izpopolnil že obstoječe modele nalivnih peres. Leta 1884. se mu je to posrečilo in svoje nalivno pero je nazval Ideal. Ker je pa bilo zlato pero premehko in se je prehitrjo obrabilo, je opremil Waterman konico peresa z iri-dijem, zelo trdo kovino, do šestkrat dražjo od zlata. Prvo leto je prodal Water-man neki newyorški trafiki 200 nalivnih peres, ki so se pa kmalu tako priljubila, da je moral ustanoviti več tvornie. Ko je leta 1901. umrl, so izdelovali v njegovih tvormicah 6 milijonov nalivnih peres letno, zdaj jih pa izdelujejo že nad 13 milijonov. Starejši gospod jo maha okrog dveh po polnoči po ulici in sreča nekega kletnega dečka. Razburjen, ker je takšen' pobalin ob tej uri na cesti, zavpije nad njim: »Kaj pa ti ob tem času na ulici, ko bi moral biti že zdavnaj doma!« Pobalin ga pogleda in vpraša: »Zakaj pa, saj nisem Razno STRIŽENJE 4. britje Din 2.—. Naicenejši Inzer v Mlinski 8. 758 Stanovanie Službo liie MLADO DEKLE iz dežele išče službo. Šerbi-nek Lizika, Sv. .Iiirij ob Pesnici, p. Zg. sv Kungota. 848 Zgublieno URA moška zapestna se je zgubila Najditelj naj jo vrne proti nagradi v gostilni KlemenSak (Kren) na Pobrežju. £53 Posest ENODRUŽINSKE HIŠE vrt, od 10.000; posestva; Utnc tile od 30.000; vile. obresto' nosno hiše od 70 000 Din naprej. Vinotoč, večdružinska hiša, 160.000. Trgovska liiša< Aleksandrova cesta. 300.0-90. Gozdno veleposestvo. 420 or-1,200.000. Hiša, vrt. na Studencih, Din 34.000 proda Po-sredovalnica, Maribor. Slovenska ulica 26. ^ ON JJJAN Kratko slovo in grof Meričev je poletel s krova. Še v zadnjem frenotkuje obvisel njegov pogled na Hermioni, ki je bila čisto sama na drugem koncu krova. Hitel je do nje ter ji dejal: »Lepo dekletce! Odklonili ste mi včeraj poljub, jaz pa se temu ne odrekam. Morda bo ob prvem svidenju drugače.« Nato je izginil. Medtem pa je Katinka stala negibna ob ograji parnika. V možganih ji je nekaj šumelo, zobje so ji šklepetali. Opazovala je kneza Voroncova. »Nenadno se je pognala proti njemu, ki ie sedaj stal z nasmeškom triumfa pred njo, čakajoč, kedaj bo prišla vrsta nanj za ukreanje. Z naglim pogledom sc je obrnil na majhno žensko, ki mu je z ostrimi pogledi posvečala posebno pozornost. V teh njenih pogledih je biione- 37 kaj, kakor želja po maščevanju. Nenadoma pa se je zjasnilo v njegovi glavi. Stopil je korak nazaj. »Baron Clausel« je siknila gospa Ka-tiuka, ki je šla svojo pot, »Kakšno nfepričakovano srečanje. To ni tnenda dobro znamenje« jc momljal knez Voroncov s skupaj stisnjenimi ustnicami. V naslednjem trenotku sl je pa žc prižgal smotko in stopil v čoln, ki ga jc prepeljal k obali. VI. Bilo je nekaj dni pozneje. Gospa Gli-narjeva je sedela v svoji razkošno opremljeni sobi. Sedela je na mehkem jclivanu, ob njej pa hčerka Marta z živahno rdečim obrazom v drugem kotu sobe, iztegajoč svoje lepe nožiče ter ner mirno obračajoč glavo na desno in levo. Koketerija je postala njen neizogibni živ Ijenski element. Z Glinarjem je prispela v Carigrad in mu rodila hčerko Marto. Ni se počutila dobro v zakonu z Glinarjem. Njeno živahno družabno življenje in sodelovanje pri vseli elitnih prireditvah ii je pomagalo .preko dolgočasnosti rodbinskega življenja. V tihih urah si je sama priznala, da jc poleg pričakovanja po oboževanju postalo neizogibno vodilo njenega bistva raziskovanje povsem individualnih oblik pojavov ljubezni. Gospa Glinarjeva je že pred meseci prešla v angleški tabor. Pri svojih simpatijah, ki jih ni prav nič skrivala, je dajala prednost hladnim, korektnim Angležem, ki .so se tako spretno pod videzom dovoljenega flirta potegovali za njeno naklonjenost, kakor da bi bila rojena Britanka. V zadnjem času pa je začutila kot posebno neprijetnost, da se njene angleške simpatije kar preveč skladajo z finančnimi operacijami njenega moža, od katerih bi jo moral ločiti pravzaprav velik prepad, saj je trosila samo tisti denar-ki si ga jc sam priboril. Radi tega ji ie prišlo na misel, da bi ta politično flirtni šport za nekaj časa menjala in se odre' kla svoji anglomaniji, če bi se le našlo primerno m popolnoma ustrezajoče na' domestilo za obožujoče in občudujoče]0 Britance. »Ce so rimske patricijalke ljubile teV' tonske gladiatorje, če se je Venera l!‘’” gibala k Adonisu, boginja k smrtni^1’ Luna k Endimijonu, zakaj bi se rafit1'' ranost ne družila z barbarstvom in Ha<*” natura ne s pranaturo?!« tako je mišijala gospa Glinarjeva, ko ie netta' doma prihitela pred njo njena hčerka Marta. Gospa Glinarjeva ji je dejala: »Kaj hitiš k meni. Mar ne slišiš, da prihaja papa?« Medtem jc že bil prispel gospod Gli-nar in se obrnil do svoje žene rekoč: »Draga Ida, zdi se mi, da ima Mar 1 malo mrzlice. Se tebi ne zdi?« >Ne verjamem. Kaj naj ima?«- Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.