Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek SO. januarja 1956
Štev. 24. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
v
p. n
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor. Gosposka ui. 11 / i eieion uredništva 2440, uprave 245b Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavijcn na dom 12 Din Oglasi po ceniku ' Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Postni čekovni račun Si. 11.406
99
JUTRA’
tf
Mrzlične priprave v
Odgovor na poostritev sankcij - Seja	m	veBikega	fašisti!-
nega sveta - Mobilizacija celokupne mornarice - Grožnja Avstriji
in namigavanie na zvezo z Nemiljo
RIM, 30. januarja. Zdi se, da je Ita-'Ja dobro informirana o neizbežnosti poostritve sankcij, ki se z vso naglico pripravlja v Ženevi, in razmišlja naglo o 'krepili, ki jih bo storila. Na merodajnem mestu zavračajo vse kombinacije tu-Jega tiska v zvezi s problemom poostritve sankcij in prepovedi uvoza petroleja v ialijo. Naglasa se, da Italija nikoli ne J° sprejela prepovedi uvoza petroleja v kakršnikoli obliki brez odgovora. Italija se pripravlja na protisankcije, ki bodo P° tukajšnjih zatrdilih trajne. Vlade posameznih držav se ne smejo vdajati ilu-^'jain, da bo Italija, ki je pred nekaj te-"t označila prepoved uvoza petroleja kot akt odkrite sovražnosti, storila dru-Sace, kakor se je odločila. Ukrenila bo korake, ki se ji bodo zdeli potrebni }" učinkoviti. V tem smislu prinašajo '"formacije tudi nekateri tuji listi, zla-fib angleški. Tako pišejo »Times«, da je 1'apačno mnenje, da bi Italija mirno .spre Ma poostritev sankcij.
0 ukrepih, ki jih bo Italija storila pro 1 poostritvi sankcij, bo razpravljala da-"es vlada pod Mussolinijevim predsedstvom. Ta seja bo, kakor se zatrjuje, ve-•ike važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. V soboto bo pa sklepe sankcioniral veliki fašistični svet. Pri-jakuje se, da bo Italija odpovedala vsa-0 nadaljnje sodelovanje pri določilih lo-Carnskega pakta in Im zavzela docela no-v° stališče tudi do Društva narodov, da-?l ni verjetno, da bo žc sedaj izstopila !* te ženevske institucije. Na objavo svo-I sklepov bo počakala do odgovorov i kdzadetih vlad na svojo protestno noto medc vojaškega sporazuma Anglije s sre /Nemškimi državami in najbrže tudi na "končni sklep Društva narodov glede •""ostritve sankcij.
V to zvezo je treba gotovo spraviti ,,('i mobilizacijo italijanskih mornarjev-^ervistov. Včeraj je bil namreč v Italiji "Javljen dekret o mobilizaciji nadaljnjih hetib letnikov rezervistov vojne morna-?.?*■ ^ mobilizacijo teh letnikov bo mo-'nzirana vsa italijanska vojna mornari-ki bo v nekaj dneh v celoti v vojnem S*anju. Opaža se že sedaj naglo gibanje ^"satneznih skupin bojnih ladij in raz-V5®"anie na najbolj eksponiranih točkah ; °li Italije, kakor tudi v Dodekanezu
liffr*Politaniji.
Obenem p., jgfe Italija tudi izhoda iz p«anjo. svoje mučne izolacije. Zdi se, da 1* edine
zaveznice Avstrija. Madžarska in '"anija ne zadoščajo in da se zlasti na t r.ani Avstrije kaže tudi vedno večje od "jevanje od Italije. Samo tako je mo-°c" namreč razumeti grožnjo, ki jo je "pisala »Tribuna« in se glasi: »Če bo it/'-	Poostritve	sankcij proti Italiji
■ . se bodo izneverile celo one države,
M s« ,1.1	.	,	• T. 1--.
von Neuratbom, ki je prispel v London j položaj tako problematičen.
na pogreb pokojnega kralja Jurija V., I Iz vsega tega pa sledi, da se polašča
doseči z Nemčijo sporazum, po katerem bo Berlin odložil vse svoje zahteve do likvidacije vojne v vzhodni Afriki. Zelo malo verjetno pa je, da bi se hotela Nem čija vezati z Italijo v času, ko je njen
Italije zargdi poostrenega kurza, ki se proti njej uvaja v Ženevi, velika nervoznost in se položaj v Evropi, zlasti na Sredozemskem morju, zaradi tega zopet močno poostruje.
Cesar vrhovni poveljnik na Jugu
Na severnem bojišču se Italijani baje umikajo — Na jugu je položaj zapleten
LONDON, 30. januarja. Na severnem j zesedli na skrajnem zahodu, je podobno
Drugi pododbor, ki bo proučeval tehnične pogoje za praktično izvedbo prepovedi izvoza petroleja v Italijo, se pa sestane najbrže jutri v petek. Pričakuje se, da bodo sankcije proti Italiji poostrene že v začetku februarja, morda celo že prihodnji teden.
abesinskem bojišču vrše abesinske čete manjše, toda nagle in srdite napade na italijanske položaje in tako onemogočajo Italijanom, da bi moglj preiti v večjo o-fenzivo. Na južnem bojišču se pa razvijajo dogodki, ki jih trenutno še ni mogoče pregledati. Grazianijeve čete, ki so vdrle severno od Dola v Abesinijo v severozahodni smeri proti pokrajini Sidam, so prispele že baje okoli 70 km severno-zahodno od Negelija. Istočasno pa, ko so Italijani prodrli tako globoko na severozahod in pravijo celo, da se pripravljajo na napad na gorovje, ki zapira pot v kotlino velikih abesinskih jezer, stoje severovzhodno od Dola Abesinci komaj v razdalji nekaj več ko 20 km. Vsa Grazia-nijeva vojska, ki je torej vdrla v omenjeno ozemlje, je zvezana z ostalo italijansko južno vojsko samo s to ozko preseko 20 km med abesinsko fronto in mejo angleške Kenije. Ozemlje, ki so ga Italijani
napihnjeni vreči z le majhno odprtino. Toda Abesinci so sedaj silno okrepili južne čete, tako, da razpolaga ras Desta sam z okoli 150.000 možmi, ki so dobili nalog zadržati za vsako ceno nadaljnje prodiranje Italijanov. Abesinci čakajo zla sti na pričetek deževne dobe in pravijo, da bodo Italijani, ako se njihova taktika posreči, izgubili v enem dnevu vse, kar so sedaj v dveh tednih zasedli. Pač pa se boje Abesinci, da bodo sedaj Italijani o-gražali z letali Adis Abebo, ker so uredili v Negelijo letališče, ki je oddaljeno od abesinske prestolnice samo okoli 360 km. Med tem se pa pripravlja tudi cesar na južno fronto, kjer namerava sam prevzeti vrhovno poveljstvo.
ADIS ABEBA, 30. januarja. DNB poroča, da se Italijani na severni fronti u-mlkajo na prvotno črto Adigrat - Adua -Aksum.
flo
s° doslej stale na strani Italije, ne
j)j(j.lr,0gel Italiji nihče zamerili, če si bo 0 .1 or>a poiskala novo zunanjepolitično j, *entacij°. V tem primeru bo nastal v It docela nov položaj, v katerem
Nov italijanski manever v T greji
Italijana so izsilili od aksumske duhovščine odcepitev od enotne abesinske koptske cerkve
ADIS ABEBA, 30. januarja. Italijani se v krajih, ki so jih zasedli v Tigreji in drugod, poslužujejo vseli mogočih in nemogočih rnetod, da bi izsilili iz prebivalstva razne izjave in dejanja, s katerimi bi potem pred svetom lahko dokazali, da ie abesinsko ljudstvo samo proti Abesi-niji in za Italijane. Dobro je znano, kako so skušali izkoristiti izjave raznih voditeljev plemen v Tigreji in Ogadnu, sedaj so se pa lotili še cerkve same. Dasi .ie vrhovni poglavar abesinske koptske krščanske cerkve, abuna Kirilos, posvečen po patriarhu koptske cerkve, v Adis Abe-bi i dva poglavarja po določilih te cerkve ne moreta obstojati, so sedaj izsilili Italijani od v Alcsumu ostalega duhovništva, da je proglasilo Afra Abrahama za abuno abesinske koptske krščanske cer-
kve, ki se je pa moral postaviti povrhu tega še pod zaščito italijaskega kralja. Aksumsko in ostalo duhovništvo v zasedeni Tigrejj je moralo storiti ta sklep, ker so mu sicer grozili na vse mogoče načine. Sedaj pa razgalšajo Italjani po svetu, da se je odcepitev izvršila pro-stovoljo in na iniciativo same aksumske duhovščine. Abesinska vlada jn cerkev bosta izdali o tem posebno spomenico, ki bo dostavljena tudi koptskemu patriarhu v Egiptu, ki ima edini pravico posvečati poglavarje abesinske koptske krščanske cerkve, takozvane abotne (kar pomeni toliko kot v katoliški cerkvi papež). Svojega namena, begati vernike v svobodni Abesiniji, pa Italijani tudi s tem ne bodo dosegli.
KRALJ EDVARD VIII. ODIDE NA POTOVANJE.
LONDON, 30. januarja. Novi angleški . kralj Edvard VIII. bo odpotoval takoj po kronanju v Indijo in v vse dominijo-ne da pokaže povezanost vsega veliko-britanskega imperija in angleške krone. Tako potovanje je absolviral tudi pokojni kralj Jurij V. Za časa odsotnosti ga bo nadomestoval regentski svet.
fkt
tK&mtsr	rr	.•jserassasssssEzr’ ^~:72E3sa»
Minister Krek o nesoglasjih v IRZ
V nedeljo je imel g. minister brez port-felja dr. Miha Krek v Št. Vidu nad Ljubljano shod, na katerem je govoril tudi o nesoglasjih v JRZ. Minister je dejal, da bi imel zadnji odstop dveh ministrov z važnih resorov v vsakem drugem primeru za posledico krizo celokupne vlade. »Ta vladna kriza,« je dejal g. minister, »je nastala zaradi tega, ker se del bivše radikalne stranke ni popolnoma zlagal z vodstvom bivše radikalne stranke. Mi smo in bomo ostali glede tega na stališču: pristaši in člani stranke, ki smo jo stvorili na podlagi skupnega dogovora in skupnega nastopa, za odobritev, so dolžni čuvati njeno enotnost, njeno solidarnost in moč. Ne moremo dovoliti nikomur, pa naj bi bil to navaden član ali na vrhovih vodstva, da bi motil mir, soglasje in enotnost v vrstah stranke. Ta spor so hoteli zanesti v vlado samo, vendar pa je vlada ta napad dostojno odbila. V vladi so ljudje, ki so jih poslale tja bivše tri stranke, ki so stvorile JRZ. Vlada je torej produkt teh treh bivših strank in nosi zaupanje teh strank. Tisti pa, ki lahko v enem mesecu menjajo svoje mišljenje, naj vedo, da se zaradi resnosti političnega dela ne more menjati niti predsednik vlade niti kak drug funkcionar tako, kakor se menja srajca. Mi moramo po vedati onim na vrhovih, da je politika, delo in organizacija stranke eno, da jo pa vodstvo vladnih poslov in vlade same nekaj drugega. Vedeti je treba, da more samo enotno in soglasno sodelovanje biti dobra podpora za vlado in za izvajanje demokratičnega režima, ako nočemo, da se posreči silam diktature, ki še vedno hočejo rušiti sedanji režim in delajo na vpostavitvi nove diktature, da se zopet dokopljejo do oblasti in nam padejo za hrbet.« — Objavljamo v informacijo naše javnosti, ker so ministrove besede v marsikaterem oziru zanimive.
•la ne bo več na oni strani, na kateri
tali
Je sedaj.« Strik a
Eri lem je očito mišljena Av-Vgp:	- nova orientacija naj bi bila po
priliki zveza z Nemčijo. Med teni j, Poročajo iz Londona, da se je lordu ^tanlc'1 posrečilo °h priliki svojega se-a z nemškim zunanjim ministrom
Pred viharjem v Aziji
ŠANGHAJ, .30. januarja. Vesti, da so tnandžurske in japonske čete zasedle Kal-gan, se potrjujejo in je na ta način sedaj v njihovih rokah železniška proga, ki vodi Iz Pekinga v Notranjo Mongolijo. Dalje se poroča, da so Japonci prevzeli u-pravo te železnice v svoje roke. Zasedba Kalgana, zlasti pa prelaza pri tem mestu, pomeni nov zelo važen korak Japonske pri sistematičnem prodiranju na severno Kitajsko. Mimo tega ima ta zasedba tudi strateški pomen. V primeru vojne spomladi, s katero tu čisto resno računajo, bo mogla Japonska to železnico zelo do-
bro izkoristiti v svoje operacijske namene. Iz Ibsikinga pa poročajo, da so veljaki pod ruskim uplivom stoječe Zunanje Mongolije zbrali na meji že čete 150.000 mož. Čete so sijajno izvežbane in oboro-
ZBOROVANJE IZVENPARLAMEN-TARNE OPOZICIJE.
ZAGREB, 30. januarja. Tu se vrši da-žene ter imajo tudi ioo letal, 20 tankov in j !les že drugi dan konferenca zastopni-1000 tovornih avtomobilov.	kov	srbske in bratske izvenpatjamen-
tarne opozicije. Srbijance zastopata Bo-
Pred poostritvijo sankcij
ža Vlaiič in dr. Milan Gavrilovič. Za HSS sodelujejo Jakob Jelašič, ar. Jurej ŽENEVA, 30. januarja. V pododboru za Šutej in nekaj časa je bil na konferenci proučevanje že sklenjenih sankcij, ki je tudi dr. Maček, skupino SDS pa pred-pričel včeraj znova svoje delo, so zasto-! stavlja Večeslav Vilder. Razen teh so sc pane Belgija, Francija, Anglija, Španija, zbrali v Zagrebu tudi mnogi drugi vo-Grčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, j ditelji izvenparlatuentarnih opozicijskih Švedska, Turčija in sovjetska Rusija. — strank iz vse države.
MaaSeeski fmSiem
hekommi	m	Mska	z§wdU
Okoli tega vprašanja se je nagomililo toliko politične demagogije, da je treba zadevo stvarno pojasniti in jo postaviti v pravo luč. Mestna hranilnica je res ob ■svojem jubileju sklenila, da da iz svojih -•istih dobičkov Mestni občini na razpolago^ 4 milijone dinarjev za zgradbo šole. Če se pa trdi, da se je moral takratni občinski svet posloviti z magistrata, ko >e baš hotel začeti graditi, da je lahko zagospodaril JNS režim, je to nevzdržna demagogija. Jeseni 1931., ko so bile izvršene spremembe na mestnem magistratu, je nastopila gospodarska kriza in so nastale zlasti hudo občutene težkoče *: denarnem gospodarstvu. Te težave še danes v nezmanjšani meri trajajo. Ne leta 1931. in tudi ne pozneje ni mogla Mestna hranilnica omenjene 4 milijone realizirati, kakor bi to tudi noben drug denarni zavod ne bil mogel.
Vprašanje gradnje šole v magdalenskem predmestju je na dnevnem redu že od prevrata sem. Že v prvotnih načrtih je bilo predvideno, da se zgradi novo poslopje za II. dekliško osnovno šolo, ker hiša pri magdalenski cerkvi, kjer je še sedaj ta šola, že pred vojno ni več odgovarjala šolskim svrharn. Predvideno je pa tudi bilo, da se gradi poslopje tako, tla bo v njem prostora za II. deško meščansko šolo, saj je znano, da imamo v Mariboru tri dekliške meščanske šole, 2 državni in samostansko, deško meščansko šolo pa le eno, ki ima seveda učencev za več ko dve šoli. Stroške gradbe ]x>slopja za osnovno šolo mora vsekakor trpeti mestna občina sama. K stroškom za predvideno meščansko šolo bi pa morale prispevati vse občine, ki so v tej šoli všolane. Ker zadevno ni prišlo do sporazum^, načrt novogradnje ni bil izvršljiv. Baš zaradi tega, da se pride preko tega težavnega vprašanja, je napravila Mestna hranilnica svoj navedeni širokogrudni sklep. Ker pa zaradi finančne krize tudi ta pot ni mogla voditi do cilja, je stvar spet zastala.
Ko je z novimi šolskimi zakoni bilo urejeno tudi finančno vprašanje meščanske šole in je bilo določeno, da imajo po gotovem ključu prispevati k stroškom vse všolane občine po številu otrok, ki iz dotičnih občin posečajo meščansko šolo, je postalo vprašanje gradbe šolskega poslopja v magdalenskem predmestju spet aktualno. Prejšnja obč. uprava se je dela tudi takoj lotila. Seveda je bilo najvažnejše, kje dobiti denar. Uspelo je zagotoviti pri Pokojninskem zavodu sedem-milijonsko posojilo. Mestni svet se je zavedal, da so pogoji Pokojninskega zavoda trdi, uvidel je pa, da je gradba šole tako nujna in tako važna življenjska zadeva mesta, da je pogoje sprejel. Dolžno pismo pa ob ponovni spremembi v občinski upravi ni bilo podpisano, ker se ie še vedno iskalo izhoda, kako bi se bilo mogoče izogniti ogromnim taksam za dolžno pismo in vknjižnino.
^ Vsoto, potrebno za gradbo in ureditev Šole, so določevali strokovnjaki, s tem ni imel posla mestni svet in tudi ne »JNS-režim«. Mimogrede bodi omenjeno, da v mestnem svetu, ki je vodil magistralne posle od leta 1931. do 1935. JNS sama nikdar ni imela večine. Pa baš zaradi tega, ker se je delalo na magistratu stvarno ir. le z vidika dobrobita mesta in njegovih prebivalcev, so bili skoro brez izjeme vsi sklepi mestnega sveta napravljeni soglasno. Takrat ni odločeval kak klub in ni bil mestni svet le glasovalni aparat. Zakaj pTvotno določena Vsota ni zadostna za dograditev in ureditev šole, naj sedanja občinska uprava Razpravlja s strokovnjaki, ki ne pripadajo nobenemu režimu in ki so sedanji Upravi prav tako na razpolaigo, kakor so bili prejšnji.
Ko se je sklepalo v mestnem svetu o hajetju posojila za gradbo šole, detajlni ftaorti in seveda tudi detajlni proračuni niso še bili napravljeni. Če bi se bilo hotelo imeti še pred najetjem posojila
tudi vse detajle izvršene, bi se bila morala gradba odložiti, kar bi pa pomenilo, da bi se šola mogla otvoriti šele jeseni 1937., torej z zakasnitvijo celega leta. Vsota, potrebna za gradnjo šole, se je tedaj kalkulirala le na podlagi idejnih načrtov. Da so pri takem položaju pri podrobni izvedbi diference ne le mogoče, ampak običajne, so nam potrdili objektivni strokovnjaki, ki so nam tudi povedali. da so se nepričakovano v zadnjem času cene nekaterega gradbenega materiala povišale in je nekaj cenejšega blaga izginilo s trga. kar že samo da diferenco preko 300.000 Din. Ko so se delali idejni načrti, še ni bilo dokončno rešeno, bo 'i imelo poslopje centralno kurjavo ali peči. Stavbena dela so izvršena tako, da je mogoča tudi kurjava s pečmi. Ureditev centralne kurjave pa poviša investicije, ki so potrebne pri kurjavi s pečmi za okrog 750.000 Din. Že tako se poda d*fe renca preko milijona dinarjev. Sicer so se pa pri magistratu tudi v dobrih starih časih napovedovale za dela, ki jih je hotela občina izvršiti, najnižje Kalkulirane vsote in so se pri izvedbah stalno pokazale diference, kar ie sicer nepriienio, ni pa končno greh, če je delo v redu zvrše-no in je bil tako pričetek del pospešen in cilj pjeje dosežen. Ni pa to Specialiteta magistrata, ker vemo, da Je tudi svoječasni mariborski Oblastn odbor stavbene stroške za svoje h;š2 v Stross-majerjevi ulici mnogo prenizko kalkuli-ral.
Če se zlobno trdi, da so se gradbena dela brez konkurerce oddala, je treba ugotoviti, da so bila javno razpisana in da je bil edini ponudnik Konzorcij mariborskih stavbenikov, ki pa je svojo po-
nudbo sestavljal v sigurnem pričakovanju konkurenčne ponudbe od drugod. Mislimo, da smo vsi zadovoljni, da gradijo šolo mariborski podjetniki. Četudi je bilo slišati in citati opazke, da se gradbena dela ne morejo oddati, ker je bil samo en ponudnik, je sedanja banska uprava oddajo del Konzorciju mariborskih stavbenikov brez pridržka odobrila, ker bi sicer na šolo morali še eno leto težko čakati. Interesantno je, da na zadnji seji mestnega sveta, ko je bilo sklenjeno najeti še nadaljnje posojilo 1,600.000 Din, nihče ni napadel prejšnje občinske uprave, dasi ima sedanji JRZ-režim na magistratu tako večino, da ima v svojem klubu, razen menda 8 mestnih svetnikov, vse. Če bi bila prejšnja občinska uprava kaj zakrivila, bi bilo pač primerno mesto, da se o tem govori na seji mestnega sveta. Malo je sicer članov prejšnjega mestnega sveta v sedanjem, par jih je pa ipak in bi mogli ti potek in stanje nadeve javno v debati pojasniti. Seveda pa bolj zaleže, če se taka stvar politično-demagoško časopisne, eksploatira.
Šolsko poslopje v magdalenskem predmestju bo trajen spomin na blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja in vedno časten za Maribor in tudi prejšnjo mestno upravo. Prav tako bodo tudi stvarni in resnejši kritiki gotovo dali enkrat priznanje mestni upravi, ki je kupila grad. najmogočnejše poslopje v mestu za ceno, ki komaj odgovarja vrednosti stavibišča.
Prejšnja občinska uprava pa ni gradila niti šole niti ni kupila gradu zaradi svoje slave, vodita jo je v vsem njenem delu in tudi pri teh odločitvah le skrb za Maribor in njegovo bodočnost!
licija aretirala vse leto 143 vlačug in vla-ougarjev. Zaradi javnega pohujšanja je bilo aretiranih 10 oseb, radi spolnega okuženja 9, zaradi grdega vedenja 22, zaradi kaljenja nočnega miru. razgrajanja in pijanosti pa 157 oseb.
Mimo vseh naštetih grehov je bilo lani v Mariboru storjenih tudi nešteto drugih grehov, ki pa so bili prikriti javni varnosti in ostrim paragrafom.
HGUm.
Komunisti, vohuni,	razbojniki, v!om!!c!, tatovi, prešesfniki
Žalostne številke	iz	mariborskega kriminala — Pri
rGrafu" je bilo Sani zaprtih 3684 oseb
nom pridejo namreč varnostne oblasti zelo težavno do živega. Tudi je imela policija opravka z vojaškimi ubežniki in pa s takimi, ki jih je morala s silo tirati pod vojaško zastavo. Več oseb, večinoma moških se je moralo pokoriti zaradi javnega nasilstva, oviranja službenega poslovanja, žaljenja varnostnih organov in varanja varnostnih oblasti.
Zasledovanih je bilo lani 17 zločincev. Policija je imela srečno roko in je skoro vse zasledovance polovila. Nekaj jih je bilo aretiranih zaradi razbojrištva, dve osebi pa zaradi poskušenega samomora. Nadalje je imela policija opravka z nekaterimi osebami, večinoma ženskami, ki so hotele prikriti sad svoje grešne ljubezni. Med aretiranci je bil eden požigalec, dva izsiljevalca denarja, 5 hudobnežev, ki so poškodovali tujo lastnino, dva roparja in 17 vlomilcev. Največ pa je bilo tatov, in sicer 128 starih in mladih, obojega spola. Zaradi suma tatvine je bilo aretiranih 72 oseb, zaradi soudeležbe pri tatvini pa 13. Tudi se je pojavila lani v Mariboru nevarna zvodnica, ki je iskala svoje žrtve v vrstah mladih brezposelnih deklet.
Pod ključ je moralo lani 22 tihotapcev in 105 oseb, ki so »švarc« prekoračile našo mejo. Tudi je dobilo pri »Grafu« lana streho 59 avstrijskih političnih beguncev. Zaradi goljufije je bilo aretiranih 17, zaradi utaje 2, radi poneverbe 5, zaradi neplačanega zapitka pa 2 osebi. Huda kri je zavrela lani ob rujnem vincu nekaterim Mariborčanom in jih je bilo zaradi hude telesne poškodbe 24 aretiranih. Zaradi prepovedanega povratka je romalo v policijske zapore lani 165 potepuhov jj) delamrznežev, zaradi beračenja pa 84. Tudi se je lani v Mariboru zelo razpasla tajna .prostitucija -in je po-
Mariborčani smo znani kot pošteni in dobri ljudje, toda kakor vsi drugi smo *.udi mi pod kožo rdeči in nagnjeni k slabemu. Značilne za današnjo dobo pa so številke, ki nam jasno razkrivajo, da se vedno globlje pogrezamo v pogubljenje, tim večja je kriza. V primeri s predlanskim letom, lani Mariborčani nismo toliko grešili, imamo pa na vesti premnoge grehe. Prav tako za Mariborčane značilna je odkritosrčnost in je imela lani policija prav malo zakrknjenih grešnikov, pri katerih se je morala posluževati srednjeveških sredstev, predenj so se vdali v svojo usodo in priznali svoj greh.
Skupno je bilo lani zaprtih pri »Grafu« 3684 oseb, torej približno 100 manj kakor predlansko leto. Policijsko kazen pa je prestalo 778 kaznjencev v 1401 dnevu. Od aretirancev, ki so vsaj eno noč prebili v policijskih zaporih je bik) izročenih 739 predstoiništvu mestne policije, 255 sodišču, 40 sreskemu načelstvu, 13 obmejnemu policijskemu komisarijatu, 5 mestnemu poveljstvu, 25 vojnemu okrožju, 13 glavni carinarnici, 4 finančni kontroli, 7 "orožništvu, 2 mestnemu poglavarstvu, 145 eskortiranih, 54 javr.i bolnišnici, 4 umobolnici, 1 poboUševalnici, 2 sirotišnipi, 39 je bilo izpuščenih na svobodo, 1557 pa je bilo izgnanih iz mestnega področja v tuje občine.
Zelo različni pa so grehi, zaradi katerih je policija lani Mariborčane aretirala in kaznovala. Nekaj jih je bilo, ki so razžalili kralja, ki so razširjali protidržavne letake in vznemirljive vesti. Več je bilo med aretiranci komunistov in vohunov, ki so skušali podtalno rovariti proti državi, pa je njih delovanje prestreglo Sn-ječe oko postave, ali boljše rečeno, izdala jih je njihova nerodnost, ker niso ■ bili za tako delo sposobni. Pravim vohu-
Lepa šosska predstava v ob mejnem Gradišču
Kako nujno je potrebna šolsk.i zgradba v Gradišču, katero je pa že pričela graditi »Družba sv. Cirila in Metoda«, dobrotnica naše meje in zapuščenih sirot naših obmejnih šol, je pokazala šolska prireditev dne 20. decembra 1935 in Jan' 1^36, Naše agilno ir. priljubljeno učiteljstvo v Gradišču nam je v obeli dneh pričaralo na oder naše malčke, ki so nastopili ponovno tako korajžno in ljubko, da so se nam staršem širila srca in solzile oči, ko smo spoznali, da so tudi naši mali Kobanci-mejaŠi zmožni marsičesa, kar bi jim ne prisodili. Ob otvoritvi so zapeli troglasno pesem »Mi jadranski smo stražarji« pod praporom, ki jim ga je podaril Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, da ga nosijo po meji, ko gredo na šolsko slavnost na Sv. Duh na Ostrem vrhu. Sledile so deklamacije, ku-pleti ljubke »Številke« s spremljevanjein kitare in igre »Revni Janezek«. Ob koncu pa nam je zapel še domači moški zbor pod spretnim vodstvom šol. upr. Jožk3 Turka pesmi »Gradiška« in »Slovenec« Srb, Hrvat«, kar je dalo predstavi še poseben nacionalni podvig.
Predstava se je vršila v sedanjem zasilnem razredu, katerega je pa gradiško učiteljstvo znalo urediti v pravo gleda* liško dvorano. Kuliso in ves oder je seveda napravilo učiteljstvo samo. Manjkalo ni celo električne razsvetljave n3 baterije. A prav ceniti našo šolsko predstavo ve Ie tisti, ki je že bil kdaj v sodarjem razredu in nas je videl nekoč, ko smo bili pozabljeni tudi v šolskem ozi-ru' ~~	°da Predstava res vredna
poseta, pričata oba obiska, kajti na željo vseh se je predstava ponovila 19. t. m. fakrat je pa moralo polovico ljudi, ki so prispeli po dve uri daleč iz Kaple in Sv. Duha, stati na stopnicah in pa vrniti Da je izvajanje bilo edinstveno na severni meji, priča dejstvo, da so morali šolarji in pevci moškega zbora zaradi prenapolnjenega razreda prihajati po lestvi skozi okno učiteljskega stanovanja v I. nadstropje, kjer je nastanjena šola. Dve in pol ure smo v vročini sledili zanimivemu izvajanju naše mladine. Saj pa je za nas mejaše ob letu tudi edino duševno razvedrilo.
Hvaležni smo šol. uprav. Jožku Turku in učitelj cama Velikonjevi in Potiskov!, da so s požrtvovalnostjo, voljo in v naših revnih razmerah prosvetlili z nastopom nas, zapuščene mejaše severne meje in s tem pokazali, da tudi Gradiščani obmejnem Kozjaku ne spijo.
Ruske novice
Čudni dogodki v Rušah. V zadnjem času živijo Rušani v stalnem vznemirjenju. Vsak dan prinese kako senzacijo. Nekega jutra so se pojavili v Rušah organi javne varnosti iz Maribora iz začudeni ljudje so izvedeli, da so se pripravljale vel ke demonstracije, za katere pa so pra vočasno izvedeli neki neznani denuncian-ti, ki so alarmirali pristojno oblast. Vršile so se preiskave pri vseh mlajših nacionalistih, ki vodijo ir, sodelujejo pri vseh narodnih društvih v Rušah. Čudno je le, da so vsa narodna društva izrekla takoj polno zaupanje tern voditeljem in obsodila neznane ovaduhe.
v noči med preteklo nedeljo in ponedeljkom se je izvršil vlom v gostilno g. Osvalda. Neznani vlomilci pa tokrat niso odnesli denarja, cigaret in likerjev, pac pa so se polastili aktovke tajnika Sokolskega društva v Rušah g. Franja borntka, v kateri so bila vsa poročila in zapisnik občnega zbora Sokolskega društva v Rušah, ki se je vršil 25. t. m. Vse nestrpno pričakuje v kak namen bodo vlomilci uporabili ta poročila, ki so bila itak čitana na javnem občnem *bon!.
Stran 3.
IMHMRaKf^S
Mmke&ke in Maiišin Mavke
Ustanavlja se kemični laboratorij
SpopoSnitev Zdravstvenega doma
V Mariboru smo prav gotovo potrebami kemično ustanovo, ki naj bi s sredstvi podrobne kemične kontrole mogla vršiti nadzorstvo higieničnosti tržnih pridelkov in ostalih živil do. tiste stopnje, ki l|streza sodobnim kemičnim kontrolnim metodam. Če to ugotavljamo, potem je lem hvalevrednejša pobuda, da se v okvi ru tukajšnjega Zdravstvenega doma, ki je izvršil že toliko koristnega za mesto in okolico na zdravstvenem polju, ustanavlja m organizira kemični laboratorij, ki bo, opremljen s potrebnimi sodobnimi in naj-■lovejšimi kemičnimi kontrolnimi sredstvi, omogočal temeljito in idealno ugotavljanje spornosti oziroma nespornosti Poedinih živil v higieničnem in zdravstvenem oziru. Organizacija tega laboratorija bo sicer zahtevala precej denarja,
dokler ne bo inventar za naše razmere primerno spopolnjen, toda te denarne žrtve bodo na drugi strani globoko poplačane pri delu za povzdigo higienskega življenja. Organizacija prepotrebnega kemičnega laboratorija se bo izvršila sicer v okviru Zdravstvenega doma, vendar je nedvomno, -da bo tudi mestna občina prispevala svoje, saj 'gre za obče koristno in važno ustanovo, ki bo v prid Mariboru in okolici. Organizacija kemičnega laboratorija je poverjena mlademu kemiku ter odličnemu organizatorju inž. Martinu V e-č e r j e v i č u, ki je v tem svojstvu nastavljen pri tukajšnjem Zdravstvenem domu. Želimo mu, da bi to svojo nalogo mogel izvršiti čimpreje in v čimvečjo korist splošnosti.
ž«hoigra v Halozah
Viničar ivan Gajšek je z nožem preganja! ženo, pa je pri lem nase« smrt
Na Majskem hribu v Halozah sta vini-Car Ivan Gajšek in njegova žena delala .1a viuičariji posestnika Kazimira. V hiši J.e bilo veliko pomanjkanje jn osem otrok !e bilo nemalokrat lačnih. V tem težkem Položaju se je Gajšek udal pijači. Ko je Prihajal vinjen domov, so se pričeli pre-Plrj z ženo, kj ji je nemalokrat grozil z n°žem. Predvčerajšnjim je Gajšek zopet ?riŠel domov močno vinjen. Tudi tokrat |e ženo najprej opsoval, potem pa privje-el iz žepa nož, s katerim je navalil na j^ogo ženo, ki je pobegnila iz hiše, ste-do bližnjega gozdička, kjer se je skri-
la za nekim deblom. Vinjeni Gajšek je iskal ženo po gozdičku in mahal okoli sebe z nožem, toda ni je našel. Ko je tako begal po gozdu, pa se je zgodilo, da je treščil v neki jarek in je pri padcu po nesrečnem naključju prišel pod ostrino noža, ki se mu je zasadil do ročaja v prsi. Naslednje jutro so trije viničarji Menšek, Vidovič in Marok našli Gajška negibnega, mrtvega v jarku. O tem so bili takoj obveščeni orožniki, kj so uvedli preiskavo. Podrobnosti vzroka rodbinske žaloigre se bodo v teku preiskave še razčistile in pojasnile.
Nevaren človek za zapahi
Radgonskim orožnikom se je posrečil 'ženiten plen. Iztaknili in aretirali so strahovalca Slovenskih goric, zloglasne* ga vlomilca Košanjčevega formata 291et-1JeSa mizarskega pomočnika Franca Peš* Ca> ki je izvršil v zadnjem času nešteto \‘Oniov, pretežno pri raznih slovenjego-j"lskih posestnikih. Kradel in jemal je vse, mu je prišlo pod roko in je povzročal j^di svoje brezobzirnosti strah ubogih poetov, ki jih je prevzel trepet ob vsa-c®'n imenu drznega rokovnjača in vlomilca. Ni je bilo orožniške postaje v majorskem okolišu, ki bi ga ne bila zasle-°vala radi vloma ali vlomne tatvine. ”al pa se je Pešec previdno skrivati, da s° dolgo časa ostala vsa poizvedovanja njim brez uspeha. Končno pa so niti re|skave vodile v pravo smer in se je Tecno naključje, ujeti nevarnega vlomil-a> nasmejalo ravno gornjeradgonskim r°žnikom, ki so na ta svoj uspeh lahko , QtiOsni. Pešec se nahaja v zaporih mari-°rskega okrožnega sodišča in se bo mo-r£*di svojih številnih tatvin zagovar-lt| Pred tukajšnjim malim kazenskim sektam.
„ letnico je obhajal te dni na Vurber-vodja tamošnjega sanatorija za pljuč-]Qe, bolezni dr. Boleslav Frančevič Oko-. Kulak. Slavljenec je z ureditvijo orncn-ij-neg£l sanatorija pokazal vse svoje od-l95o organizatorične sposobnosti. Leta ie prišel v Jugoslavijo in je dne 1.
Ulj r5a otvoril na Vurbergu sanatorij za UsnC?°	ruske	izseljence, ki ga je
ži^n° vodil skozi vsa leta. Ob lepem ^ Eniškem jubileju naše prisrčne čestit-
^Q°trclitev Poravnave. Tukajšnje okrona s°dišče je potrdilo poravnavo, skle-teg 0 !tled dolžnikom Vilkom Garmišem, Ijah yce'n z mešanim blagom na Preva-er njegovimi upniki.
“jcguvimi upniKi. ai®Vredna akcija poštarjev. Lep do-
^arih hočejo
mar;,D0'mvovalne pobudnosti je načrt , loorskih poštnih uslužben
poštnih uslužbencev, ki si okreT ,^aditi na Pohorju letoviščni in PotrpK ni dom za pomoči in razvedril8 Plel-c ne ^'ane> Dom naj bi stal na kom-ii0rskU £led Pohorskim domom in Mari-^°rsk° ^er je v nastajanju naš po-željiv,' *Semer;ng«. Vrlim iniciatnrjem > da bi bila njihova trudapolna po-
žrtvovalnost poplačana s končnim uspehom.
Dinarska akcija PTL je dosegla ob zaključku leta 1935 vsoto 201.328 Din in je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. Zahvaljujemo se ponovno vsem vplačevalcem mesečnfega protituberkuloznega dinarja, kakor tudi ostalim dobrotnikom in podpornikom, ki so pripomogli do tako lepe vsote gradbenega sklada. V upanju na srečno in uspehov polno novo leto 1936 opozarja PTL vse stanovanjske najemnike in hišne posestnike na mesečne nagrade, ki jih namerava liga uvesti za vplačevale^ PTL dinarja, kakor tudi na brezplačno zdrav, ljenje na jetiki obolelih članov ali siromašnih slojev v svojem dispanzerju v Marijini ulici št. 13, palača OUZD, kjer je na razpolago vsak delavnik v času od 9.—11. ure ligin zdravnik in rontgen. — To so protiusluge, s katerimi hoče PTL svojo, akcijo v tekočem letu poživeti in pridobiti čirnveč vplačevakev za azilni sklad, zato upamo, da bo plemenito strem ljenje lige prav vsak po svojih močeh tudi v letu 1936 s podvojeno silo in žrtvami podpiral.
Iz davčne uprave. Davčna uprava razglaša:	Ker prihajajo še vedno pošiljke,
naslovljene na »Davčno upravo v Mariboru, opozarjamo, da »Davčna uprava Maribor ne obstoji od 15. 2. 1934 temveč je osnovana za mesto Maribor posebna davčna uprava, ki ima naziv »Davčna uprava za mesto Maribor« in poštno čekovni račun št. 10.017; za ostali okoliš bivše davčne uprave Maribor pa je osnovana druga davčna uprava, ki ima naziv »Davčna uprava za okolico Maribor« in poštno čekovni rčun 10.039. To naj stranke v lastno korist uvaižujejo, da bodo do-spevale pošiljke pravilno na namembni naslov.
VAŽNO! Direkcijski telefonski imenik za dravsko banovino izide v februarju, vsedržavni pa v marcu. Vse telefonske službene imenike bo izdalo Jugoslovansko novinarsko združenje, ki je edino za izdajo pooblaščeno od ministrstva pošte, brzojava in telefona. V publicističnem delu obeh imenikov imajo vsi pridobitve-ni krogi najugodnejšo priliko oglaševa nja.
»Primorski ples« v Narodnem domu, dne 15. februarja bo poleg Planinskega in Trgovskega največji v letošnjem letu.
Čisti dobiček plesa je namenjen v dobrodelne namene za revne emigrante. Zato je dolžnost slehernega Mariborčana da podpre to prireditev.
Ljudska uiverza v Studencih. V četrtek 30. tm. ob 19. uri predava gosp. Anton Brandner o temi »Naše socialno skrbstvo«.
Družabni dogodek prve stopnje bo le-
totošnji »Trgovski ples«, ki ga priredijo mariborski trgovci v korist brezposelnim in stradajočim našega mesta. Priprave za to plesno prireditev so v glavnem zaključene ter se bo te dni pričelo s predprodajo vstopnic. Na številna vprašanja poročamo, da je obisk prireditev vezan z vabilom, ki se lahko reklamira pri Združenju trgovcev (telefon 20-71). Podpirajte plemenito gesto naših trgovcev ter o-biščite »Trgovski ples«, ki bo 8. februarja v vseh prostorih »Uniona«.
Brez posebnih vabil. Za planinski ples, ki je v soboto 1. II. t. 1. v Unionu, planinsko društvo ne pošilja posebnih vabil niti predstavnikom niti privatnikom, pač pa opozarja na cenejše vstopnice v predprodaji v trgovinah: Kravos, Majer, Kanc. Hofer, Kosi in pri Putniku.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva, jutri v petek Konigova in Maverjeva lekarna.
Beneolska afera. V bolnišnici sta umrla krojaška pomočnika Ivan Konec in Stanko Klobčar na posledicah zastrupitve z bencolom v neki krojaški delavnici. Sta to druga in tretja žrtev bencolske afere, o kateri se po mestu mnogo govori.
Drvarjeva tragična smrt. V Cubru v Prekmurju so na posestvu vinotržca Kleiiioška iz Gostinga podirali staro bukev. Pri tem je 45 letni viničar Matija Vihar prišel po nesrečnem naključju pod veievie, ki ga je s toliko silo podrlo na tla. da je Viher, okrvavljen in nezavesten obležal ua tleh. Ponoči pa je podlegel smrtnim poškodbam.
V vodno turbino je prišla po nesrečnem naključju 7 letna posestnikova hčerka Milka Pika. Zadobiia je smrtne poškodbe, ki jim je podlegla.
Nesreče iz dneva v dan. 12 letni posestniški sin Stanko Greif iz Sv. Marjete na Dravskem polju je gledal, kako so domači rezali seno in slamo. Pri tem ga je po nesrečnem naključju drog stroja tako močno udaril po spolovilu, da se je zgrudil na tla in da so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
Karambol dveh mlekarjev. Danes ob pol 11. uri sta trčila na ovinku pri Narodnem domu s svojima kolesoma dva mlekarja. Pri karambolu sta zadobiia o-drgnine po rokah in obrazu. Enemu od obeh se je kolo pri karambolu čisto zvilo. Najpreje sta se hudo pogledala, potem pa sta se pobotala in sta peš nadaljevala svojo pot.
Kolesa izginjajo. Policija je prejela včeraj kar dve prijavi tatvine koles. Trgovcu Janku Kreinerju iz Studencev je neznan tat odpeljal skoro novo 1400 dinarjev vredno kolo znamke »Nero« z evidenčno številko 10546 izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti. — Trgovcu Kurtu Hausmaningerju pa je nekdo odpeljal iz domače veže novo 1700 dinarjev vredno kolo znamke »Opel«. Kolo je imelo evidenčno številko 106737.
Vremenske zadeve. Pretežno oblačno, ponekod deževno, v splošnem milo vreme. V enem ali dveh dneh morda sneg. Dunajska vremenska napoved!
GRAJSKI KINO. Samo vključno do četrtka velefiltn Riharda Tauberja
, Ji si moje sonce"
Petek, senzacija za Maribor, vohunski vele* film, ki se nanaša na svetovno vojno »Tajni kurir«. V glavni vlogi Hans Albers. Vohunka Charlote Susa.
Matineja. V soboto ob 14. in nedeljo ob 11. ud »Čas zapajda«. Film poln senzacij in spremembe. V glavni vlogi Ken May-nard.
Kino Union. Samo dva dni krasni planinski film »Kralj Mont Blanca«. Sledi »Božanstvena žena« M. Eggert.
REPERTOAR.
Četrtek, 30. januarja ob 20. uri: »Vest«.
Globoko znižane cene.
Petek, 31. januarja: Zaprto.
Sobota, 1. februarja ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«. Premiera. Red C. Nedelja, 2. februarja ob 15. uri:	»Zlati
rudnik«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Bajadera«. Znižane cene.
Drevi v gledališču zadnja predstava
Rostandove uspele in globoke drame »Vest«. Veljajo globoko znižane cene od Din 15.— navzdol.
Prvega februarja v gledališču premiera. V režiji ljubljanskega režiserja in avtorja »Celjskih grofov« ter »Malomeščanov« Bratka Krefta uprizore izborno pisano komedijo »Kariera kanclista Winziga«, ki jo odlikuje srečno izbran in s precej* šnjo satiro osoljen siže, odrsko izvrstno obdelana vsebina ter plastično orisane nastopajoče osebe. Premiera bo za red C. —
ZDRAVILIŠČE
&ftP»Q-TMEBMA L*SgQ
Radioaktivne termalne kooeli 37'5° C’ Izvrstno zdravljenje revmatičnih obolenj’ ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d.
Odprto tudi v zimskem času.
Pavšalna penzija za 10 dni Din 600'—, za 20 dni Din 1100-. V penziji je vračunana soba, prehrana, kopeli, zdrav* niška preiskava in vse takse
Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča!
iHuiske Jtmite
Odbor za postavitev spomenika blago-poikojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. prosi vse one, ki še prispevkov v ta namen niso nakazali, da to čimprej storijo, da se bodo mogli končno napraviti sklepi glede postavitve doma za jetične.
Javna dela v ptujskem okraju. Da se zamorejo dograditi nekatere banovinske ceste v ptujskem okraju, je banska uprava nakazala tukajšnjemu cestnemu odboru 35.000 Din iz bednostnega sklada.
V Zg. Jablanah je zopet gorelo. V tekočem mesecu je v Zg. Jablanah že petkrat izbruhi! požar in je ljudstvo že popolnoma zbegano. Dne 26. tm. okrog polnoči se je zopet zasvitalo nebo nad to nesrečno vasjo in sicer je tokrat postala žrtev strašnega elementa domačija posestnika Jerneja Horvata. Požar je iz-
bruhnil v gospodarskem poslopju, pokri* tem z opeko, in se je razširil še na ostala gospodarska poslopja, ki so' zgorela do tal. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki iri gospodarsko orodje ter nekaj strojev. Vrlim gasilcem iz Šikol se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, katerim je pretila radi silnega vetra velika nevarnost. Škoda znaša okrog 30.000 Din in je krita z zavarovalnino.
Diletantje na delu. Ptujsko dramatsko društvo uprizori dne 4. februarja 19,36. ob 20. uri krstno predstavo »Zgrešene poti«, ki jo je spisal tukajšnji profesor Aton Ingolič. Za to predstavo vlada med občistvom veliko zanimanje, ker bo na odru nastopil tudi avtor sam.
trnke
IMMHl« III——I	[I
Licitacija poštne vožnje. Dne 4. februarja bo na marenberški pošti licitacija poštne vožnje za leto 1936/37. Dosedanja pogodba poteče 1. maja. Izklicna cena je 6000 Din. Pošta vozi vsak dan zjutraj k jutranjemu vlaku.
NEMŠKI TISK.
Ob koncu preteklega leta je prenehalo v Nemčiji izhajati 24 nemških listov. Polagoma, toda vendar sigurno se uveljavlja zahteva izdajateljev lista »Volkischer Beobachter«. da je treba ustaviti ali pa združiti vse liste, ki konkurirajo r.arodno-socialističnemu tisku. Veliki pokrajinski listi izumirajo in ves katoliški tisk se zvija v smrtnih krčih. Med pomembnimi listi, ki so prenehali izhajati, sta tudi »Der Badische Beobachter«, list, ki je bil po vojni naklonjen državnima kancelarjema Fehnsnbachn in Wirthu, »Heidelbergef Volksblatt«, ki je izhajal 70 let.
Gonja proti drugim listom je ponovni dokaz, da v Nemčiji vendarle ne čitajo samo uradnih glasil in da široki sloji bolj cenijo liste, ki niso opremljeni s kljuka* stim križem.
EVGENIJ SABANOV:
ROMAN
»Nikoli. Omajala bi prej najtežjo goro. Tak poizkus bi samo vse dokončno uničil. Iskati morava dalje pot pobega. Si že govorila z očetom?«
»Še ne. Bojim se prav tako kakor ti, da bi s tem razkrila karte in bi igro lahko izgubila. Zadnje dni se mi zdi tako spremenjen, da ga sploh več ne poznam. Postal mi je docela tuj. Neprenehoma mrmra nekaj sam s seboj in na vprašanja odgovarja zmedeno. Bojim se, da se mu um omrači.«
»Samo tega ne!« je vzkliknil Gal prestrašeno.« Doktor bi ga takoj odstranil z Maklana ir. z njim tebe. Prav za prav bi storil to, da se tebe iznebi.«
»To je strašno.«
»Tudi meni se zdi. Zlepa torej ni mogoče doseči zaželjenega cilja. Edina pot je in ostane misel na beg, ti pa se še vedno nisi odločila.«
»Kdo ti je dejal, da se nisem?«
»Si se?«
»Da.«
»Si torej zares pripravljena pobegniti z menoj v novo življenje, ne da bi prej govorila z očetom?«
»Sem...«
Inž. Gal jo je burno objel in prižel k sebi.
»Sedaj šele vem, da me resnično ljubiš.«
»Tudi jaz...« je dejala ginjeno. »Spoznala sem, da brez tebe ne morem živeti in da te lahko izgubim, ako zaprosim o-četa za dovoljenje. Bolje je torej, da se najprej združim s teboj in postavim očeta pred dovršeno dejstvo. Ko bova enkrat mož in žena, se bo gotovo potolažil in vdal, tudi ako bi sicer nasprotoval, morda pa na to niti ne misli?«
»Sedaj mi je kljub obupnemu položaju mnogo lažje, ko hočeva oba isto brez oklevanja in pogojev. Iskal bom dalje in našel, ker — morami najti. Iz vsake ječe vodi kak izhod, zato mora tudi iz te...«
Ko je dr. Servacij Evarist tistega dne stopil tako nepričakovano v njegovo sobo, se je inž. Gal, kakor navadno vedno, zopet bavil s studiranjem načrtov z* beg. Doktorjevo trkanje ga je sicer zmedlo, vendar je naris načrtov še pravočasno skril, da jih starec ni opazil in ni mogel ničesar sumiti. Tembolj se je pa bal, da
bi ga že takoj pustil v vzrejevališču, ker potem ne bi mogel načrtov, ki jih je hranil v svoji sobi, odstraniti ali uničiti, a tudi Apolonije ne bi mogel obvestiti o novem udarcu, ki je bil zadan njuni mladi ljubezni. Premestitev v vzrejevališča ga je duševno skoraj docela zlomila in ako njegova vera v Apolonijo ne bi bila tako trdna, kakor je bila, bi bil brez okle vanja pobegnil iz neskončnih srčnih muk v prostovoljno smrt. Tako je pa bil trdno prepričan, da bo Apolonijina ljubezen do njega ostala nezmanjšana tudi ako bosta ločena in se več časa ne bosta videla. Samo sporočiti ji mora ...
Opazovanje funkcioniranja podzemskega hodnika in naprav ob dvigu v osrčje vzrejevališča do novega laboratorija profesorja Kabaja, mu ni odkrilo nobene skrivnosti, vendar je sklenil tudi še nadalje budno paziti na vsako malenkost.
Z močjo krepkega mladega moža je zatrl v sebi bridkost, zavedajoč se, da mora posvetiti vse svoje misli razjasnitvi novih skrivnosti, med katere je bi! postavljen, ker se morebiti vsaj v njih ali potom njih najde kaka nepričakovana rešilna pot. V bistrini svojega prožnega uma je že prej zaslutil, da se skriva za Kabajevimi in Evaristovimi deli neka peklenska nakana. S to živo slutnjo je tudi stopil v laboratorij in nato v vzre.ie-yališče. Na stenah je opazi! podobe živalskih nestvorov vseh vrst, le takih ne.
ki bi se mogli porabiti človeštvu v prid. Vse te pošastno povečane živali so bila izbrane iz tistih vrst in podvrst, ki hranijo v sebi zverske, uničevalne nagone. Isto sta mu potrdili ogromni ujedi, zaprti v močni kletki. Ko se je po ogledu naprav vračal z dr: Evaristom v laboratorij, je bil njegov zaključek že čisto trden:
»Profesor ir. doktor snujeta načrt, kako bi napadla človeštvo z živalskimi nestvori in ga uničila ali vsaj uničevala.«
Ta zaključek se mu je zdel docela 1°' gična sinteza iz filozofskih tez in antitez doktorja Evarista, ki jih je dobro poznal, dasi mu ta svojih zadnjih misli ni nikoli zaupal, kakor jih je profesorju Kabaju.
»Strahotno odkritje!« si je dejal v mislih. »Sedaj mi ni več žal, da me je prestavil sem. Morda hoče usoda sama tako, da z začasno ločitvijo od ljubljenega bitja izpolnim zgodovinsko poslanstvo v korist vesoljnega človeštva. Kaj bi nii tudi pomagala vsa sreča ob njeni strani, ako bi se uresničili ti satanski načrti! Moje poslanstvo je, da jih onemogočim-«
Inž. Gal ni še imel časa premišljevati, kako naj jih prepreči, zavedal se je samo, da mu bo treba poslej reševati dva problema, oba velika in vredna tveganja vsega. Toda pri tem mu bo potrebna sil-na previdnost z junašim samozatajeva-njem.
(Dalje sledi)
h $M§ekia m sveto
Slavna velikoiedc!
Od staroperzijskega pesnika Slmija preko papeža Martina IV. pa do Bismarcka
izdatnejšim porcijam pečenih rakov. Med mnogojedci pa r.e zaostaja v ničemer v teku in apetitu Friderik Veliki, ki se je včasih skoraj do nezavesti najedel in ki
Znana je trditev, da so veliki ljudje, duševno močni, tudi mnogojedci. Če pregledamo zgodovino, srečavamo mnogo odličnih mož svetovne zgodovine, ki so sloveli radi svojega igrednega apetita in mnogojedstva. Vrsto teh slovitih mož otvarja slavni staroperzijski pesnik Mew-lana-Simi. Zabeleženo je, da je ponoči spisal do .300 verzov. Toda to ni toliko zanimivo. Zanimivejša je okolnost, da ie zatem prisostvoval nič manj kakor devetim pojedinam, pri katerih so prireditelji pojedin in gostje imeli priliko, občudovati sijajen tek slavnega pesnika. Zanj pač ni veljalo staro reklo, da ni mogoče pri polnem želodcu študirati. Šele pri natrpanem želodcu je slavni perzijski pevec čutil potrebo, da z vso silo zajaše Pe-gasa. V tej vrsti slovečih mož srečamo nato papeža Martina IV., ki so mu posebno dišale jegulje, katerih se ni mogel nikdar do sitega najesti. Martin IV. pa se ni zadovoljil samo z rafinirano prirejenimi jeguljami, marveč je bil tudi občudovalec in navdušen konzument dobre kapljice. Znan pa je tudi kardinal Hipolit iz Este, ki je bil z lahkoto kos tudi naj-
NOV1 CARUSO.
Znani venizelistični upor v Grčiji v preteklem letu je še prav dobro v spominu. Posledice takšnih puntov so najrazličnejše. Bolj poredkoma pa se dogajajo posledice takšnih podvigov kakor v naslednji zgodbi:
Po neuspehu revolucije je pobegnilo v Napolj večje število grških mornariških častnikov. Nastanili so se v penzionu Via Parthenope. Med njimi je bil tudi generalov sin mornariški častnik Louis Curo-sopolus. Curosopolus je imel zelo lep glas in so ga prijatelji vedno prosili, naj jim zapoje kakšno grško pesem. Mladi častnik je pel na verandi penziona, pod verando pa so se zbirali Napoljci, ki so bili ob prelepem tenorju mladega grškega častnika silno navdušeni. Kmalu so ti »koncerti« zasloveli po vsem mestu. Ob neki taki priliki se je Curosopolusu približal deček, ki mu je rekel, naj mu sledi na ulico, kjer ga čaka neki gospod. Cu-rosopolus je res šel za dečkom in je na ulici našel gospoda, kj se je predstavil za prvega učitelja petja na r.apoljskem konservatoriju. Bil je to znani glasbeni pedagog Perilli, ki je v laskavih besedah pohvalil glas mladega grškega častnika, in mu priporočal, naj si izšola glas, češ da bo lahko v tem slučaju dosegel še
je nastale želodčne komplikacije skušal preganjati z uživanjem sadja. Tudi filozof Schopenhauer je imel sijajen apetit in prav tako filozof Kant, ki je dajal prednost tisti hrani, ki je bila spričo njegovega neprestanega sedenja najneznosnej-ša Sem spada tudi Napoleon, ki ga je šele smrtna bolezen prisilila k zmernosti. Znani italijanski pesnik Leopardi je imel posebno piko na sladkarije, o Balsacu pa pripovedujejo, da je pri neki pojedini po-vžil nič manj kakor 100 ostrig, raco, dve jerebici, svinjski jezik in tucat hrušk. Tudi Bismarck je bil mnogojedec, ki mu je zelo prijala z vsemi mogočimi dobrotami preobložena miza. Že kot dijak v Gottin-genu je z lahkoto in igraje povžil 5 tuca-tov ostrig zaporedoma in v poznejših letih je moral njegov zdravnik Schsvenin-ger napeti vse trike in uporabiti vsa možna sredstva, da je ogromen apetit Bismarckov uravnal v dovoljene in zdravstveno pripustne meje.
lepo kariero. Curosopolus je ubogal in danes ga Napoljci poznajo samo kot »novega Carusa«. Cez dve leti mu je zasi-gurar.o sodelovanje na milanski Scali. Curosopolus je čisto zapustil svoj vojaški stan in se je popolnoma posvetil petju in glasbeni umetnosti. Tako vidimo čudno naključje. Venizelistična revolucija je v svojih posledicah dala Grčiji »novega Carusa« ...
DVOJNI ZLOČIN ZDRAVNIKA.
V Angliji imajo te dni najstrašnejšo sodr.o obravnavo, kar jih pozna angleško sodstvo zadnjih let. Njen žalostni junak je indijski zdravnik dr. Ruxton, obtožen, da je razrezal trupli svoje žene in svoje služkinje, čije okrvavljene ostanke so našli v dolini Moffat. Bilo je letos v začetku oktobra, ko so turisti blizu Lan-castera na Škotskem našli v dolini Moffat 45 z motvozom prevezanih zavojčkov, v njih pa ostanke človeških trupel. Po policijski preiskavi je prišel zdravniško policijski oddelek do treh zaključkov. Dognal je, da gre za dve ženski trupli, da je morilec dobro poznal človeško anatomijo in izmaličil obraze svojili žrtev, da bi ju ne bilo mogoče spoznati in končno, da je dr. Ruxton iz Indije, praktični zdravnik Lancastru, v istem času poza-
bil sporočiti policiji, da sta izginili njegova žena ir. služkinja Rogersonova.
Zdravnika so takoj aretirali in prišel je pred poroto. Njegov zločin leži na dlani, toda po angleških zakonih ne more biti brez neposrednih dokazov nihče obsojen, pa naj govore proti njemu še tako močne indicije. Ker so pa izpovedale vse priče obtežilno za obtoženca, je dr. Rux-tor.a doletela zaslužena kazen. Obsojen , je bil na 20 let težke ječe.
IZREKI O ŽENSKAH.
Žena je upnik, ki ga nikoli ne zadovoljiš.
Ženska, kadar se resnično zaljubi, mora najprej izgubiti glavo in pamet.
Ljubezen lepe mlade žene je kakor sladka potica, k', se je nikoli ne naješ.
Stura devica je izgubljen kapital, priletna ženska iz obtoka vzet denar, tašča pa neizogibna valuta.
Vsaka ženska hrepeni po takem idealu, da bi imela idealno življenje.
USODA KRALJICE MORSKIH ROPARJEV.
Iz Šanghaja poročajo, da so <.e dni ob južni kitajski obali prijeli pros ulo piratsko kraljico Sue Nakavura, ki je več tet strahovala vse obrežje na Daljnem vzhodu.
Sue Nakavura je bila učiteljica, od tega
poklica pa se je kmalu poslovila in jo popihala z nekim kitajskim trgovskim potnikom v Futčav, kjer se je zaljubila v proslulega morskega razbojnika Šen Pai Lina. S tem se je pričela njena pustolovska kariera. Z r.jim vred je strahovala vso južno kitajsko obal, napadala obrežne ladje in manjše kraje ob obali. Bila je izvrstna strelka in naposled je sama prevzela vodstvo piratske ladje. Drzno, energ čno in lepe dekle so spoštovali D cenili vsi pirati. Nedavno se je vrnila v domovino, nato pa nazaj v Fučav Meti tem je bila obrežna policija razgnala njeno tolpo, njo samo pa takoj po prih ••ati aretirala. Prepeljali so jo na .laponsko, kjer jo bodo tudi sodili.
Ponesrečeno opravičilo.
Gospodar- gostu: Škoda, da r.iste prišli malo prej. moja žena jo pravkar odnesla kavo.
Jurček: Ho, ho. in v naglici je razbil-skodelico.
Moder mož.
Žena ljubčku: Mož mi je brzojavil.
— Kaj ti pa brzojavlja?
— Brzojavka se glasi: Ne vračaj domov, vse ti je odpuščeno.
Kratek odgovor.
— Kaj delaš, da imaš tako bele rokP?
— Nič.
Mali o
Razno
Naznanjam cenjenemu občinstvu. da boin odprl
Čevljarsko podružnico
»brzo podplata« s 1. februarjem v Trubarjevi ul. 9. Izdelava dobro ročno delo, točna in po najnižji dnevni ceni. Se priporoča Ivan Pirc. 465
Službo dobi
UČENCA
za trgovino z mešanim blagom, krepkega, sprejmem. Legat. Meljska cesta.	454
FRIZERSKO POMOČNICO
za stalno pomoč ob sobotali sprejme takoj salon »Zora«. Predstaviti sc pri Fran. Novaku.	458
Službo Ule
GOSPODINJA.
dobra kuharica, išče mesto. Cenjene ponudbe pod »Stalno mesto 150« na upravo. 433
Stanovanle
GOSPODA
sprejmem na dobro Jrfano in stanovanje. Aleksandrova 04, Stegenšek.	467
SOBO~IN~KUHINJO
takoj oddam dvema mirnima osebama. Pobrežka cesta 21, blizu Magdalene.	466
HIŠO
z enim stanovanjem in vrtom v Studencih. Erjavčeva 10, oddam s 1. marcem. Cena Dhi 400.—. Slomšek. Kejžarjeva 9, Maribor.	464
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. Loška ul. 8.	460
STANOVANJE,
sobo in kuhinjo, oddam. Primorska ul. 10.	455
Prodam
KOPALNA PEČ
v dobrem stanju se proda. — Vprašati v trgovini Kravos. Aleksandrova 13.	462
NOVA PREPROGA.
3X2, poceni naprodaj. Starman. Sodna ul. 32.	456
Sobo odda
ODDAA1 SOBO.
veliko in svetlo lepo oprei*1’ lieno. boljšemu gospodu v Strassmajerjcvi ul. 28-11. sta' novanje 9.	.
ODDAM SOBO
s prostim vhodom z dveitP posteljama. Barvarska 3.
SOBO,
sončno, čisto, z vso osl;rb° oddam. Maistrova ul. 14-11-_____________447	   -
Oddam separirano lepo SOBO
v centruinu z razgledom. ma gospodoma, eventuelno . hrano. Trg svobode 1, nad mlekarno	'O'
Posest
HIŠICA	0
(soha in kuhinja) z gradb^A Parcelo za vilo, ca 900 na krasnem prostoru v K a1 . niškem predelu vil naprO“c6 Nekatere vložne knjige_ x~ prevzamejo. Vprašati: s! g. vič, trgovina. Slovenska til-
LEPA HIŠA
z gospodarskim poslopje}!
ib
A-	p	f..
vrtom na prodaj. Tezno. ‘‘-9 šernova ul. 5.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.