CENA 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600,— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400— jugolir. FLRJ: 24.—, 70.—, 140.—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljublj. 6-90601-19. Povišanje cen in sindilialaa polltlha Zadaji poviški cen racioniranib predmetov, ki so tako vznemirili vse tržaško prebivalstvo, niso le slučajen pojav. Povišanje cen je nujna posle dica vse dosedanje ameriške politike v Evropi splob, pri nas pa politike vojaške uprave, ki izvaja smernice ameriških imperialistov. — Vsakdo se zaveda težkega gospodarskega položaja na Tržaškem ozemlju, kjer zaradi zgrešene gospodarske >n upravne politike anglo-ameriške vo jaške uprave izdatki daleč presegajo dohodke. Vsa ta ieta se ni vojaška uprava prav nič zanimala, da bi utrdila naše gospodarstvo z okrepitvijo industrije in pristaniščnega prometa, ali posktbe, la za normalizacijo javnega življenja, za ozdravljenje linanc, kar bi bila njena dolžnost, če bi ji bilo blagostanje tega ozemlja res pri sten in če bi botsla dejansko uresničiti določbe mirovne pogodbe. Vojaška uprava je celo preprečevala razvoj tržaške industrije ter vseh trgovskih zvez z za ledjem. Vojaška uprava tudi ni po-skrbela, da bi se obnovila tržaška trgovska mornarica. Cc bi vojaška uprava res botela, da se Tržaško ozemlje v skladu z določbami mirovne pogodbe politično in gospodarsko osamosvoji, tedaj bi bila morala ubrati popolnoma drugo pot. Kakor vse odvisne države zapadne Evrope, je tudi Tržaško ozemlje preko vojaške uprave prišlo v območje Marshallovega načita, katerega na ®eu ni bila obnovitev gospodarstva, temveč le zagotoviti ameriškim kapi-Iklistom, da lahko razpečajo pri na> svoje odvišne proizvode. V začetku so *e lahko kričali, da je Marshallov P!aa prava rešitev, toda sedaj bodo pestale posledice tega načrta vsem še Preveč jasne. Res, marsikdo je pričakoval od Marshal ovega p ana zviša-'“Je življenjske ravni vsaj za neko dobo, čeprav smo v našem tisku vedno opozarjali, kaj dejansko tiči za tem “ačrtom. Vedeli smo. da nam ameriški kapitalisti ne bodo prav nič darovali »golj iz nekega človekoljubja, temveč da bomo morali vse zelo drago pla-*»ti. Sedanji porast cen to ža! Potrjuje. Naši upravitelji so prišli do prepri-č»nja, da je sedaj čas, da začnemo Plačevati njihove «dobrine». Zato so odpravili politične cene z izgovorom, d» Je nastopil čas za prebod iz vojne-S» v normalno gospodarstvo. Sedaj govore o neki normalni dobi, pri tem P» jim ni prav nič mar. če delavci stradajo. Tržaško delovno ljudstvo je v celoti odločno ns spretno vsakemu Povišanju cen, saj že doslej ni moglo dostojno živeti s svojimi prejemki. Tudi sindikalne organizacije so proti Porastu cen racionitanih predmetov kar bo povzročilo tudi porast drugih življenjskih potrebščin) protestirale. Delavska zbornica je zavzela Proti porastu cen odklonilno stališče, Pri čemer pa se jasno kaže vse njeno licemerstvo. Vsi vedo, da je Delavska »bornica vedno zagovarjala Marshallov plan, da je bila celo pobudnica razširitve tega plana na našem ozem-iju. Povišanje cen pa ni nič drugega kot ravno sad Marshallovega plana, ^ato je Delavska zbornica le navidezno nasprotna povišanju cen in ne Priznava, da Je l to velika krivica, «azni «sindikalisti» Delavske zborni-n« nasprotujejo povišanju cen kot akemu, pritožujejo se le, da so cene Prenaglo narasle, da je prišel od ok ? Povišanju cen kar nenadoma in da ,e Postopno odpravljanje političnih ren paj potrebno, da se normaiizi->k^° «gospodarske razmere. Delavska «mica je torej zahtevala le bolj stopao povišanje teh cen in meni, » Je treba najti le bolj primeren na-da se povišanje izvede. ^ »Hšče Delavske zbornice nas pač "“^'o Juditi, ker jo predobro po-*no. Iznenadilo pa nas je stališče —eljer Enotnih sindikatov, čeprav LETO TRETJE - številka 135 Tit ST 33. septembra 1948 UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27047. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. že delj časa opažamo njihovo oportunistično in kompromisarsko- politiko. Novo stališče novega vodstva Enotnih sindikatov je v tem, da Je najvažnejša pač potreba po enotni akciji. Tako je pisal tudi «Il Lavoratore» pretekli četrtek. Voditelji Enotnih sindikatov hočejo torej za vsako ceno enotno akcijo s tisto Delavsko zbornico, ki je vseskozi zagovarjala Marshallov plan, katerega posledice sedaj čutimo na lastni koži. Nesmiselnost takega stališča je vsakomur zelo jasna. Mi nismo proti skupni akciji vseh delavcev za obrambo njibovega življenjskega obstoja, ne moremo pa dovoliti, da bi si vezali roke z raznimi sporazumi z ljudmi, ki so vedno povzdigovali Marshallov plan v sedma nebesa in ki jim ni prav nič mar za interes delovnega ljudstva. Mi smo za odločno in konkretno akcijo in trdiTho, da mora pri tem vse tržaško delavstvo zavzeti odločno stališče. Pri tem bo tržaško delavstvo podprlo vse tržaško prebivalstvo, ki je pri tem povišku cen tako hudo prizadeto. Skupna akcija ne bo težka, saj gre za obrambo življenjske ravni vsega prebivalstva. To vprašanje se ne bo rešilo z ni-kakimi razgovori z vojaško upravo, pri katerih je imela doslej glavno besedo ravno Delavska zbornica in pri čemer se je posluževala kakor vedno doslej svojih oportunisičnih metod, ki gredo le v korist tržaških kapitalistov in anglo-ameriških imperialistov. Za rešitev vprašanja cen je treba, da tržaško delavstvo na čelu vsega prebivalstva sproži odločna akcijo v obrambo svojega življenjskega obstoja, da s to akcijo prepreči povišanje cen in prisili vojaško upravo, da prekliče povišanje in da preneha s svojo kolonialno politiko pri nas. V ta namen se lahko delavstvo poslužuje raznih oblik borbe, ki bodo gotovo uspešnejše kakor moledovanje Nadaljevanje na 4. strani. Kulturno življenje Italijanov v Jugoslaviji hot odgovor na gonjo tržaških neofašistov Tržaški šovinistični tisk se še vedno ni izqrpal v svojih gonjah proti slovenskim šolam, čeprav imamo po mirovni pogodbi pravico do njih in nikakor nimamo namena — kot nam to očitajo — da hočemo imeti več kot potrebujemo Mi stojimo na stališču, da smo si pravice za naše kulturno življenje tudi v Trstu priborili in od te svoje zahteve ne bomo odstopili. Slovenski del tržaškega ljudstva, ki je dalo v. tej borbi toliko žrtev, je po zaslugi okupacijske oblasti, ki daje potuho raznim šovinistom, Že vedno oropan svojih najosnovnejših pravic. Jugoslavija popolnoma pravilno pojmuje in rešuje narodnostna vprašanja. Ona daje vso možnost Italijanom v .svoji domovini, da se kulturno izživljajo. Ob osvoboditvi je bilo stanje italijanskih. šol v Istri in na Keki zelo težko. Mnogo šolskih poslopij je bilo uničenih, knjig ni bilo, učiteljstva je bilo malo, a učnih pripomočkov. skoro nič. Vseh teh ne-dostatkov seveda niso mogli takoj odpraviti, toda ljudska oblast je dala na razpolago mnoga sredstva Ta obnovo ita- 'ijanskih šol in ____________________ za njih reorganizacijo. Reakcionarna propaganda, ki je izhajala iz Trsta, je zastavila vse svoje sile, da bi italijanski učitelji zapustili Istro in tako Zavrli razvoj italijanskih šol na tem ozemlju. Hoteli so na ta način pokazati, da ie nemogoč razvoj italijanske kulture v. Jugoslaviji. Nekaj ljudi se je fašistični propagandi odzvalo, vendar pa je glavni del ostal, njim pa so se pridružili iz Italije že drugi, vestnejši in delavnejši. Mnogi so se tudi izpopolnili v posebnih tečajih in tako je mogla italijanska šola p Jugoslaviji nemoteno steči. Težak problem so bile knjige. Tudi tu je nudila ljudska oblast vso pomoč in v kratkem času so bile tiskane nove italijanske šolske knjige v res demokratičnem duhu. Na Reki je bilo do leta 1948 obnovljeno 12 italijanskih ljudskih šol in prav tako 12 italijanskih srednjih šol. Poleg tega je bilo urejenih na Reki 12 otroških vrtcev in zavetišč Za italijanske otroke. Poleg šol na Reki so v vseh krajih, kjer žive Italijani, osnovne šole, tako da jih je v istrskih krajih še 'JO, a srednjih še 10. Po sedemletni šolski obveznosti, ki velja za italijanske otroke prav PARIZ privlačuje v teh dneh pozornost sveta V Parizu je v teku tretje zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov - dogodek, ki ne privlačuje pozornosti vsega sveta samo zaradi kopice problemov, ki jih bodo obravnavali, temveč predvsem zato, ker bo pokazal razmerje moči nasprotujočih si taborov. Razmerje moči med silami, ki v svetu zastopajo stvar demokratičnega miru in silami, ki hočejo brutalno uveljaviti interese anglo-ameriških imperialistov, je namreč faktor, ki nakazuje razvoj dogodkov v bodoče. V palači Choillot v Parizu je zbranih nad 1.500 delegatov, predstavnikov 58 držav, članic OZN. Delegacijo Sovjetske zveze vodi kot namestnik zunanjega ministra Molotova njegov pomočnik Višinski, med ostalimi glav- sveiovanje z zunanjimi ministri svojih vlad zastopniki zapadnih velesil pri moskovskih razgovorih. V zvezi z odhodom Schmidta, Robertsona in Chataignaua iz Moskve v Pariz, so se razširile govorice, da so pogajanja v Moskvi razbita, kar pa nikakor ni točno, ker ni zato nikakega povoda. Politični opazovalci nasprotno trde, da ravno dejstvo, da Molotov osebno ni prišel v Pariz, dokazuje, da razgovori niso prekinjeni. Prisotnost tako močnih delegacij predvsem velesil na zasedanju v Parizu in živahno politično delovanje tik pred zasedanjem, dokazuje že samo po sebi, kako velike važnosti je sedanja konferenca za bodoči razvoj v svetu. Vendar pa dokazuje važnost pariškega zasedanja OZN tudi cel kompleks političnih dogodkov zadnje- Ali bo zasedanje glavne sku pščine OZN okrepilo mednarodno so delovanje in s tem tudi organizacijo Združenih narodov, ali pa bodo dobile premoč težnje, ki vodijo 1- rušenju mednarodnega sodelovanja, oziroma k oslabitvi OZN i n njenega ugleda. nimi člani pa so: stalni sovjetski delegat pri OZN Malik, veleposlanik v Parizu Bogomolov in drugi. Ukrajinsko delegacijo vodi Manuilski. belorusko, Kiseljev, Poljsko minister Mcdzelewski, jugoslovansko zunanji minister Kardelj s člani: Bakaričem, Beblerjem, Vilfanom itd. Angleško delegacijo vodi zunanji minister Bevin, člani delegacije so: Mac Neil kot njegov namestnik, Hartley Shawcross, Glodwin Jebb, Wiliam Strong kot izvedenec za nemške zadeve in drugi. Delegaciji ZDA načeljuje Marshall, člani pa so: Forster Dulles, Douglas, Bohlen, Austin in t. d. Francosko delegacijo vodi zunanji minister Schumann. Prav tako so prišli v Pariz na po-; ga časa, ki dokaj jasno kažejo, da se je odnos med dvema svetovnima taboroma zaostril, da je prišel na tako točko, ko ni nič več mogoče slepomišiti. Popolnoma pravilno piše zato sovjetski komentator v «Pravdi», da bo sedanja generalna skupščina OZN ali okrepila mednarodno sodelovanje ali pa bodo dobile premoč težnje, ki vodijo k rušenju mednarodnega sodelovanja. Nobenega dvoma ni, da se bodo sile svetovne demokracije zoperstavile vsakemu diktiranju imperialističnega zapada s pomočjo kakršnega koli glasovalnega aparata in da bodo preprečile poizkuse razbijanja OZN, ki je kljub vsemu v današnji obliki močno napoti Anglo-amerlkancem za izvaja- nje njihove imperialistične politike. Tendenci, ki se pojavljata v zvezi z zasedanjem OZN, sta vsekakor dve, kar je vidno predvsem Iz pisanja uradnega tiska v nekaterih državah in pa iz izjav nekaterih vodilnih političnih osebnosti tik pred konferenco. Ameriško, angleško in francosko reakcionarno časopisje je polno pesimizma glede uspehov sedanjega zasedanja In polno napadov na SZ. Iz pisanja tega tiska so jasno vidni nameni imperialistov, ki pripravljajo razkol v OZN in delajo vse mogoče za izključitev Sovjetske zveze iz OZN. V takih okolnostih umetnega povečanja vojne psihoze so zanimive tudi izjave ameriškega delegata pri OZN Austina, ki je dejal, da «so svobodni narodi danes znatno močnejši in krepkeje združeni kakor pred letom dni in da se morajo za to zahvaliti evropskemu obnovitvenemu planu, to je Marshallovemu planu». Jasno je, da je ta politik, ki vneto dela na razbijanju OZN, izgubil vsak smisel za realnost. Austin je zahteval organizacijo svetovnega gibanja proti ZSSR in skuša z «moralnimi sankcijami» groziti Sovjetski zvezi, ki noče sprejeti ameriškega načrta o rešitvi atomskega vprašanja, po katerem bi atomska komisija OZN postala podružnica ameriškega trusta, ki ima monopolistično kontrolo nad proizvodnjo in izkoriščanjem atomske energije. Tudi generalni tajnik OZN Trygve Lie, ki je izdelal referat o dosedanjem delu organizacije, je podprl anglo-ameriška stremljenja v OZN, govoreč o tendencah, ki razbijajo organizacijo Združenih narodov tako, da je enostavno obšel dejanski položaj v svetu kot posledico nastanka dveh taborov. V nasprotju z veliko gostobesed- Nadaljevanje na 2. strani. tako kot Za slovenske, imajo tudi vajenci italijanske narodnosti, ki so vstopili v obrt, svoje nadaljevalne šole. Na Reki imajo vajenci, ki hodijo v šolo, tudi svoj zavod, kjer so preskrbljeni prav z vsem. Ljudska oblast pa jim nudi vsestransko vzgojo in razvedrilo. Tako je stanje šol v Istri in na Reki v demokratični Jugoslaviji. Toda ne samo Za šole, ljudska oblast daje ogromne vsote tudi za ostalo kulturno življenje Italijanov V Jugoslaviji. Italijani imajo svoje organizacije, kjer lahko razvijajo svojo lastno kulturo: imajo knjižnice z mnogima knjigami in časopisi poleg tega delujejo tudi potujoče knjižnice, imajo glasbene odseke, ki prirejajo koncertè v tvornicah ter pev ske zbore. Poleg omenjenih italijanskih kulturnih ustanov deluje ljudska univerza, ki seznanja Italijane v. Jugoslaviji z literaturo, umetnostjo, politiko, zdravstvom itd. Da se kulturno življenje Italijanov. v. Jugoslaviji stalno razvija, nam kažejo te številke: 1945 leta je imela ljudska univerza 12 predavanj, 1946. leto 65, a v 1947 letu 183. Januarja 1946 je bilo na Reki obnovljeno stalno italijansko gledališče 118 članov italijanske narodnosti. Do sedaj je dalo. na Reki 11 premier in 58 predstav, poleg teh pa še 40 predstav na potovanjih po Istri. Opera pa je naštudirala 9 premier, in dala 87 predstav na italijanskem jeziku. Da se lahko gledališče razvija in deluj f pa je zasluga demokratične Jugoslavije, ki podpira to kulturno ustanovo moralno in materialno. Tudi vse množične organizacije so povezane s to osrednjo kulturno ustanovo. Kulturno življenje Italijanov v Jugoslaviji ima vse možnosti razvoja, kajti narodnostno vprašanje demokratične Jugoslavije je rešeno v popolno korist narodov samih, i Slovenska manjšina v Italiji ima tudi svoje slovenske šole, vendar pa današnja Italija smatra za breme dolžnost, da zanje skrbi. Ne upošteva, da so prav tako Slovenci italijanski državljani, ki izpolnjujejo vse obveznosti do svoje države in imajo zato prav take pravice kot Italijani. Slovenska manjšina ima v Italiji 20 osnovnih šol, v. Gorici pa nižjo srednjo šolo, gimnazijski licej, učiteljišče ter triletno strokovno šolo. V Ločniku, kjer je 20 šoloobveznih otrok pa še do danes ni šole, kljub temu, da šo šolske oblasti v Gorici obljubile, da jo bodo odprle v šolskem letu 1947-48. V Benečiji, kjer tudi živi Slovenka manjšina, pa je italijanska vlada ne upošteva in tako nimajo naši otroci tam sploh svojih šol. Vprašanje osnovnih in srednjih šol slovenske manjšine v. Italiji še zdavnaj ni urejeno, ker še do danes ni prosvetno ministrstvo v Rimu ničesar ukrenilo, da bi bile slovenske šole uzakonjene. Tudi prosvetna slovenska društva v Italiji so navezana popolnoma nase in se zato naravno — ne morejo razviti tako, kot bi bilo potrebno. Prav tako kot kulturno življenje v Italiji, kjer se od sedanje vlade ne moremo nadejati, da bo položaj slovenske manjšine ščitilo, je ogroženo in ovirano tudi delo Slovencev v. Trstu, ki so po zakonu tudi narodnostno enakopravni Italijanom in vendar nam šovinisti, ki jih podpira vojaška uprava, osporava^ jo velike pridobitve. Po širokem svetu KRONIKA % Romunska vlada je izgnala iz države 4 funkcionarje ameriškega poslaništva, ker jim je bilo dokazano spionsko delovanje. -X* po petib dneh je končala vojna med Indijo in kneževino Heiderabat. Sklenjeno je bilo premirje. Nizam se je moral obvezati, da bo razpustil ilegalno muslimansko organizacijo «Razakars», ki je terorizirala indijsko prebivalstvo. V petdnevnih bojih so imeli Indijci 10 mrtvih, vojska Heiderabada pa 600 mrtvih. Ilegalna organizacija Ražakars pa je imela 1.500 mrtvih in 1.000 ra. njenih. « Vojaški odbor podpisnikov bruseljskega pakta je predlagal ustanovitev vojske Zapadne zveze. Armada naj bi štela 250.000 mož. Anglija je na predlog že pristala. * Sovjetska vlada bo umaknila svoje tete s Koreje. Evakuacija se bo zatela 15. oktobra in končala do prvega januarja 1949. * Po zadnjih poročilih je u-mor francoskega polkovnika Serata v Palestini usodna zmota. A-tentatorji so namreč mislili, da imajo pred seboj britanskega antisemitskega agenta generala Lundstroma. * V Chikagu se je začel kongres Slovanskega odbora y Ameriki pod geslom: «Mir, socialna pravičnost in sodelovanje». Slovanski odbor v Beogradu je poslal kongresu brzojavko, v kateri poudarja enotnost slovanskih narodov, ki je tudi danes najboljše jamstvo za ohranitev miru. % Kitajska narodna armada dosega velike uspehe. Po zadnjih vesteh so njeni oddelki vdrli v Tsinan, prestolnico pokrajine Santung. * Nove povratnike je pripeljal parnik Partizanka v Jugoslavijo iz Južne Amerike. Parnik Radnik pa bo v kratkem vkrcal v New Yorku novo skupino izseljencev iz Severne Amerike. * Ameriško poljedelsko ministrstvo je objavilo, da je letošnja žetev v Evropi (brez Sovjetske zveze) samo za 12 % nižja od predvojne. Po vesteh iz Sovjetske zveze pa je žetev tudi tam preko-čila vsa pričakovanja. * Nacistični pater Leppich iz Frankfurta je na neki konferenci «Mladih delavcev zapadne Nemčije» dejal, da bo nemški problem rešen samo s krvjo in strelskimi jarki. It Tri sto članov bivšega vrhov, nega poveljstva Wermachta, ki so angleški ujetniki, so vprašali, če je v Nemčiji danes kakšna oseba, s katero bf* hoteli sodelovati. Večina jih je odgovorila: Schumacher. Torej se obeta Nemcem nov Hitler. tt Angleži stalno dovažajo v Singapur vojaška ojačenja za zatiranje narodno osvobodilne borbe na Malajskih otokih. * Na Švedskem so bile volitve v Spodnjo zbornico. Socialdemokrati so obdržali svoj vodilni položaj. Na drugem mestu so liberalci, na tretjem kmečka stranka in na četrtem komunisti. * Francoski poslanik v Tirani je v imenu vlad Francije, Anglije in ZDA protestiral pri albanski vladi zaradi dopuščanja prestopov albanske meje, kar naj bi zagrešili grški partizani. * Komaj po enem tednu obstoja je francoska vlada že v ne„ varnosti. Francoska komunistična partija je namreč postavila zahtevo po volitvah v oktobru, česar pa vlada ni pripravljena izvesti, ker ni na volitve pripravljena Notranji minister Moch je tudi priznal, da vlada podpira De Gaullovo volilno kampanjo. PARIZ PRIVLAČUJE V IEH DNEH POZORDOST USEDA SNETA svojim pozicijam na Tržaškem ozemlju, kar pa se v praksi nikakor ne kaže. Tudi to, da podpirajo priključitev Trsta k Italiji, stvari ne menja, saj je znano, da je vsa Italija le baza anglo-ameriškega imperializma. Nadaljevanje s 1. strani r.ostjo predstavnikov imperialističnega tabora, ki kaže poleg razbijaških ciljev tudi neko stopnjo nervoznosti, so se predstavniki svetovnih demokratičnih sil omejili na očrtavanje splošnega političnega položaja, v katerem poteka zasedanje in podčrtali prvič: odločno voljo sodelovati za ohranitev miru in drugič: vero, da bo mir možno ohraniti. Ko je Višinski prišel v Pariz, je namreč odločno izjavil, da imajo OZN absolutno možnost, rešiti mir, z neizrečenim pri- JAVNO MNENJE 0 FRANCOSKIH VLADAH Madžarski list «Szabad Neb» je priobčil spodnjo sliko s tekstom. — Zakaj pa pišete na vrata ime ministrskega predsednika? — Ker hočem, da je napisano, preden bo odstopil. stavkom seveda, če bodo tudi imperialistične sile iskreno delale na tern. Dnevni red zasedanja je zelo obsežen. Nič manj kot 70 točk vsebuje, ne vštevši vprašanj ki jih bodo posamezne delagacije postavile med samim zasedanjem. Razpravljali bodo o: palestinskem, grškem, egiptskem, indonezijskem, indijskem in korejskem vprašanju o vprašanju atomske energije in novih članic OZN; o vprašanju veta in o Tržaškem ozemlju. Diskutirali bodo o poročilih raznih komisij kot je komisija za Balkan. Vprašanja, ki jih bodo verjetno postavile razne delegacije, se bodo do. tikala Frankove Španije beguncev. In razseljenih oseb ter zelo verjetno tudi Berlina in Nemčije sploh. Ce bo to vprašanje prišlo na dnevni red (kar se da sklepati po prihodu Pariz poveljnikov zapadnih okupacijskih con Nemčije in zapadnih odposlancev iz Moskve) bo brez dvoma preizkusni kamen OZN. Ni mogoče predvidevati, v kakšni obliki bi se obravnaval ta osrednji svetovni problem, čeprav je zelo verjetno, da bodo na tem vprašanju skušale diskreditirati mirovno politiko Sovjetske zveze In obstoj OZN sploh. Sovjetsko stališče do nemškega problema je znano in znana je tudi odločnost vseh demokratičnih sil da preprečijo, da bi Nemčija spet postala povod novih avanturističnih podvigov zapadnih Imperialistov. Pomembne so zato tudi Izjave sovjetskega generala Tulpano-va v Berlinu, ki pravi, da stališče nemškega ljudstva nima ničesar opra, viti z eventualnimi odločbami an-glo-ameriškega glasovalnega stroja. Pomembno bo razpravljanje o vetu, bolje o pravici veta. Pravica veta je danes osnovno jamstvo za enakopravnost med narodi, ker ne dopušča, da bi katera koli izmed držav članic OZN ali njihova večina mogia sprejet) sklep, ki bi bil v škodo katerega koli naroda. Pravica uporabe veta je doslej preprečila izvedbo marsikaterih sklepov anglo-ameriškega. glasovalnega stroja in rešila posamezne dežele pred nevarnostjo imperialistične agresivnosti. Toda važnejše kot nemško in kot vprašanje veta je za nas tržaško vprašanje, ki je tudi eno izmed osrednjih svetovnih vprašanj. Okrog tržaškega vprašanja se je od sprejema mirovne pogodbe z Ita. lijo pa do danes pletla vrsta spletk, ki imajo vse isto osnovo: preprečiti izvajanje sklepov, mirovne po. godbe in z vrsto potvorjenih in umetno ustvarjenih « argumentov» doseči celo njeno revizijo. Med take pretveze in umetno ustvarjene «argumente» spadajo vsa tako imenovana Aireyeva poročila Varnostnemu sve-u OZN, v katerih «dokazuje» general nezmožnost obstoja Tržaškega ozemlja kot neodvisne državne tvorbe. Med taka prizadevanja spada vsa politika anglo-ameriške vojaške uprave, ki je praktično že spremenila Trst v italijansko provinco in končno sam tristranski predlog za revizijo mirovne pogodbe. V luči teh dejstev ni težko razumeti, zakaj ni prišlo do imenovanja guvernerja in zakaj ni stopil statut za STO v veljavo. Ali bo prišlo do imenovanja guvernerja sedaj? Zelo malo je znakov, ki bi dali upati, da se bo kaj takega zgodilo. Razen verjetnosti, da bo tržaški guverner imenovan šele po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo, bi imene, vanje guvernerja sedaj pomenilo, da se Anglo-Amerikanci odpovedujejo Gotovo je, da bosta Sovjetska zveza In Jugoslavija z vso avtoriteto postavili vprašanje Tržaškega ozemlja v smislu znane jugoslovanske note varnostnemu svetu OZN. V zvezi s sporom v Kominformu si nekateri krogi ustvarjajo iluzije o možnosti neenotnega stališča demokratičnega tabora glede Trsta. To so prazna in neresna sumničenja. Tržaško vprašanje spada v okvir borbe med silami, ki so v svetu za mir in silami, ki stalno iščejo pretveze za spore in nove vojne. Ureditev tržaškega vprašanja je stvar, ki nima ničesar skupnega z ideološkim sporom na vzhodu in močno bodo ostali razočarani oni, ki na skrivaj upajo, da bodo ravno pri tržaškem vprašanju videli nekakšne znake rušenja svetovne demokratične fronte. V takem mednarodnem ozračju poteka torej zasedanje OZN v Parizu in le v znamenju borbe med dvema taboroma bomo morali presojati vse, kar bo konferenca prinesla novega. PRIMERNO TUDI ZA VIDALIJEVCE Ameriški profesor Kenneth Appel, znani psihiater iz države Pensilvanije, je iznašel svojevrsten način, kako rešiti vrsto problemov, ki tarejo današnji svet. Znameniti znanstvenik pred. laga nič manj in nič več kot vcepitev «seruma resnice» v kri zunanjih ministrov različnih dežel. «Serum resnice» naj bi pomagal razjasniti vpraša, nja, o katerih razpravljajo ministri na svojih konferencah. Takle «serum resnice» bi bil razen za ameriške in zapadnoevropske ministre zelo primeren tudi za naše vidalijevce okrog «Lavoratola» in če bi tovrstne injekcije kaj pomagale bi dobri prof. Kanneth imel neminljivo zaslugo, da je poštene Tržačane rešil laži in potvorb, ki jih servira v zadnjem času «11 Lavoratore». Sadovi kolonizatorske politike v Palestini 17. t. m. s» v Palestini ubili posredovalca OZN grofa Bernadotta in francoskega polkovnika Serotta, ke sta se s spremstvom vračala iz vladne palače. Uradno poročilo pravi, da je avtomobilsko kolono, v kateri je bil tudi avto grofa Bernadotta v židovski coni Kataman, blokiral neki jeep, iz katerega so izstopile tri osebe naravnost k Bernadottijevemu avtomobilu. Eden izmed napadalcev je oddal več strelov na avto in na mestu ubil grofa Bernadotta in Serotta. Izraelska vlada je takoj podvzela ukrepe, da izsledi atentatorje in njena policija je aretirala že veliko število oseb. Vse vesti so si edine y tem, da so Bernadotta umorili pripadniki židovske skrajno desničarske skupine Štern, ki je v polnem sporu z vlado Izraela in znana po svojem terorizmu. Vlada Izraela je izjavila, da pomeni umor grofa Bernadotta nož v hrbet izraelski vojski ter ima za namen prelom odnosov med Izraelom in OZN. Predvidevajo, da bo umor grofa Bernadotta imel za državo Izrael v Palestini zelo neprijetne posledice. Ni izključeno, da bodo Angloamerikanci izrabili to priliko za vdor v Palestino s svojimi četami pod pretvezo, da zavarujejo mir. Da angloamerički kolonizatorji goji. jo take namene, je posredno priznal tudi angleški poveljnik vseh arabskih čet Glubb Paša, ko je močno napadel izraelsko, vlado, rekoč, da je ta le orodje za ruski vdor na Srednji vzhod Med delegati organizacije Združenih narodov, ki so se v dneh umora zbirali v Parizu in v svetovnih političnih krogih, je vest o umoru grofa Bernadotta povzročila različne komentarje. Trygve Lie je poudaril, da sta Bernadotte in Serotte sedma in osma žrtev izpolnjevanja dolžnosti v službi organizacije Združenih narodov in da sta bila velika pobornika mirovne ideje. Wallace je na nekem zborovanju izjavil, da so ZDA posredno krive za ta umor. Organ avstrijske KR piše: «Bernadotte je bil do določene mere žrtev tistega sovraštva, ki ga seje politika tistih, ki so mu naložili nalogo posredovalca. «Humani tè» poudarja v svojem komentar- Zaščitnik hitlerjevskih trustov J, F, Dulles rešuje nemške patente Ameriško pravosodno ministrstvo v Washingtonu preiskuje spletke in. trgovinske zvijače, ki so se odigra, le med nemško tvrdko Robert Bosch in švedsko banko Enskilda Bank v času druge svetovne vojne. Vse te malverzacije so šle za tem, da rešijo nemške patente pred konfiskacijo, ki io zahteva ameriška vlada. Ameriško pravosodno ministrstvo je moralo priznati, da služijo vse te intrige nacističnim interesom. Glavno vlogo pri vsem tem pa je igral zunanji politični svetovalec republikanske stranke znani John Forster Dulles, ki je pravni zastopnik švedske Enskilda Bank. Ze v mesecu oktobru 1944 je zahteval demokratični senator Pepper, da bi ameriški kongres raziskal odnoša-je J. F. Dullesa do nacističnih trustov, katere je pravno zastopal, oziroma s katerimi je bil v bančnih ali trgovinskih zvezah. Znano je tudi, da je Dulles zastopal španske, ga diktatorja Franka v razpravi proti ameriški vladi, v kateri je šlo za zlato, vredno deset milijonov dolarjev, ki ga je španska republikanska vlada prodala ameriški. Ker je bila ta pogodba med ameriško in špansko republikansko vlado točno izvedena in pravilno sestavljena, je John Forster Dulles pravdo za Španijo izgubil. Pozneje je bil pravni zastopnik francoskega diplomata in politika De Chambruna, zeta na smrt obso- jenega francoskega izdajalca Pierre Lavala. Sodeloval je tudi pri sestavljanju pravil fašistične družbe American First Commitee. Ko so Nemci 19. marca 1939 okupirali Češkoslovaško, je Dulles v društvu za zunanjo politiko v Washingtonu izjavil, da «osebno daje prednost izolaciji pred nesmiselnim vmešavanjem v borbo med dinamične, to je fašistične, in statične sile. V Sasu vojne je ameriška vlada zaplenila podružnico nemške tvrdke Bosch, ki je izdelovala avtomobile in električne naprave ter-mnogo zelo važnih patentov. Po vojni je bila prodana neki ameriški tvrdki skupno s pravico, uporabljati vse patente te podružnice. Sedaj pa se je oglasila švedska banka Enskilda, ki trdi, da je kupila podružnico tvrdke Bosch že leta 1939. Ta banka, ki jo podpira ta Dulles kot njen pravni zastopnik, zahteva vrnitev premoženja tvrdke Bosch, predvsem pa njene patente. Spor, za katerega vlada v Ameriki izredno veliko zanimanje, bo prišel v začetku prihodnjega leta pred sodišče v Kolumbiji. Sodni proces ima namen rešiti premoženje nacističnega koncerna pred konfiskacijo, katero zahteva ameriška vlada in predvsem vrniti nemškemu koncernu vse patente njegove bivše ameriške podružnice. John Foster Dulles izstopa v tem procesu skrit Za švedsko banko Enskilda v imenu nemških koncernov; proti lastni ameriški vladi. DEMOKRACIJA PA TAKA V Ameriki seveda, kje pa drugje. V Chicagu je predsedniški kandidat progresivne stran, ke polemiziral z najvišjim sodiščem države Illinois, ker je to prepovedalo kandidiranje tretje stranke v državi. Po mnenju sodišča bi Wallace namreč ne utegnil dobiti dovolj podpisov za predložitev kandidature. Wallace je poudaril, da je izdajstvo «tretje stranke» in da bodo sedaj volivci prisiljeni glasovati za fašizem, ker sta Truman in Dewey navadna predstavnika kapitalistov in militaristov. Po vsem tem pa naj še kdo trdi, da je v Ameriki demokracija za vse. ju, da je treba to provokacijo pri» merjati z metodami, ki so jih že dolgo časa uporabljali angleški kbi lonizatoji y Palestini. Sovjetski delegat pri QZN pa je dejal med drugim, da je ta zločin povedal eno samo stvar: Treba je pohiteti z rešitvijo palestinskega vprašanja. *** Kdo le bil grof Bernadette? Rodil se je leta 1895. na Švedskem. Kot nečak kralja Gustava je kot podpredsednik švedskega Rdeti Čepa križa vodil izmenjavo vojnih, ujetnikov — invalidov med Nemè Čijo in zapadnimi zavezniki v drugi svetoni vojni. Pozneje je bil imièjr nov_an za predsednika švedskega Rdečega križa. Preteklega maja ga je Varnostni svet OZN imenoval za svojega posredovalca za premir-. je med Arabci in Židi v. Palestini. V tem delu se je grof opiral predvsem na angloameričke intere* se a Srednjem vzhoda PRVI REZULTATI Marshallovega plana obnove zapadne Evrope «Lidovè noviny», glasilo Sindikata čeških književnikov. s_o pod 'gornjim naslovom objavile uvodni članek znanega češkega publicista Stanislava Budina, v. katerem član. kar izvaja: Marshallov plan deluje že nekaj jnesecev.. Prve vsote so bile že dodeljene posameznim državam in t> vsaki državi že uraduje ameriški neuradni poslanik. Lahko torej pogledamo, kako plan deluje. V ITALIJI «New York Herald Tribune» je Objavila vsebino govora, ki ga je imel James D. Zellerbach, ameriški zastopnik uprave Marshallovega načrta za Italijo, v. milanski trgovinski zbornici. Splošno je znano dejstvo, da so ti zastopniki dejanski gospodarski diktatorji v. prizadetih državah, kajti zadostuje samo hjihova beseda, da vsaka vlada, ki 'kaže preveč samostojnosti in ki Ve izpolnjuje njihovih navodil, izgubi vsako nadaljnjo pomoč Marshallovega plana. Mr. Zellerbach 3e predložil v milanski trgovinski zbornici svoj načrt za Italijo. Njegov. govor, kakor poudarja sam ameriški list, so pričakovali italijanski trgovinski krogi z veliko napetostjo, kajti vedelo se je, da bo Predložil celo vrsto težkih ukrepov Žu italijansko narodno gospodarstvo. Zellerbachov načrt je zasnovan, kot poudarja omenjeni ameriški list, na likvidaciji nekaterih «nerentabilnih», industrijskih panog, predvsem Graditvi ladij in avtomobilov, ki so do sedaj vzdrževale z vladnimi dotacijami. Toda tu gre «slučajno» za one industrijske panoge, ki bi lahko konkurirale ameriškemu eksportu in ki so po prepričanju ameriških in-'dustrijcev v Evropi predvsem odveč. Proizvajalni stroški V. ostalih Panogah bodo morali biti drastično Znižani, (zlasti v. pogledu znižanja drugega, kot pa še bolj povečano izkoriščevanje delavstva. Večja proizvajalnost naj se doseže izključno na račun delavstva pri istočasno znižani dejanski mezdi. V ZAPADNI NEMČIJI In kakšen je položaj v. zapadni Nemčiji, ki je postala ljubljeno in razvajeno dete Marshallovega plana?. V. zapadni Nemčiji je bila izvedena valutna reforma. Britanski časopis «New Statesman and na-tion», ki je zelo naklonjen Marshallovemu planu, piše o valutni reformi: «Socialne posledice te valutne reforme šele prihajajo. Milijoni malih, nemških vlagateljev, so bili uničeni, podobno kot se je to zgodilo v letu 1923. Toda industrijci in bogatejši sloji nemškega naroda so iz valutne reforme izšli takorekoč nepoškodovani. Z odstranitvijo kontrole cen se cene povsod dvigajo in špekulacija cvete. Drastični padec dohodkov je onemogočil deželnim in okrajnim oblastem, da napravijo tudi najmanjši korak za brezposelne delavce, katerih visoko število bo v zimskih mesecih zelo velik in važen problem. Z eno besedo: anglo-ameriška politika v. Bi-coniji rešuje problem na isti način, kot ga je v. Rimu uveljavil Signor Einaudi in v P.arizu predložil Mon. sieur Reynaud. Ista bo tudi posledica: uspeh za finančnike in kapitaliste ter ogromna škoda, ki lahko postane katastrofalna v. pogledu socialne pravičnosti, obnovitev liberalističnega gospodarstva z brezposelnostjo in nizkimi mezdami». To so torej prve posledice Marshallovega načrta, ki je rešil vse gospodarske probleme omenjenih držav na račun delavskega razreda. Bogati sloji, ki so to plan sprejeli in ki ga tudi izvajajo, imajo, sicer korist in dobiček, toda za to se pa odrekajo neodvisnosti svoje države in postajajo mlajši partnerji ameriškega strica Sama, ki jim diktira, katere tovarne se morajo zapreti, kakšen bo kurz valute in kako se bo delalo. In vse to je bilo ponujeno tudi Češkoslovaški republiki. Mandl v Palestini hočejo živeti v slogi V Jeruzalemu so pristaši «Arabske osvobodilne zveze» razširili letake, v katerih pozivajo ljudstvo, naj naredi .konec stalnim sporom. V letakih zatrjujejo, da so arabske ćete pod poveljstvom Angležev, ki so vdrli v Palestino «zalega, ki jo je treba odstraniti», in da so te čete prišle v deželo, samo. da bi razdvojile Arabce. Tudi v drugih predelih Palestine je delovanje proti vojni živahno. V preteklih dneh so se vršile številne množične. demonstracije, na katerih so skupno nastopale arabske in židovske žene. «Arabska osvobodilna zveza» je edina arabska napredna politična organizacija in vse njeno delovanje je usmerjeno k združitvi Arabcev in Židov v protiimperialistično fronto. NIAGARA FALS, 23. Drzen podvig j.e uspel 50 letnemu čolnarju WilHamu Hilnu. ki se je y zaprtem sodu obdanim z železom spustil preko niagarskih slapov. Xok preko brzic je imel hitrost 65 km na uro. V prvem hipu ga je sicer pogoltnil vrtinec, vendar je prišel zopet na površino. Temu podoben akrobatski poiskus uspel prvič pred tremi leti. Tolažba Američanov Amerikanski zdravniki se vznemirjajo, ker ljudje vedno uživajo omamno sredstvo «benzedrine», ki začasno lajša pobitost in utrujenost. Tihotapijo ga v ječe, ker se po uživanju tega sredstva jetnikom zdi, da čas hitreje beži. Ljudje, ki uživajo to omamno sredstvo, so brez moči, manj trezno mislijo in se težko obvladajo. „Sedi na štirih stolih" seveda ne v pravem pomenu besede. kajti današnji obroki hrane v Nemčiji niso taki, da bi se človek ob njih tako zredil. ' Ernst Rowohlt je edini založnik ki tiska in prodaja v vseh štirih zasedenih področjih knjige, da dosežejo naklado 100 in še več tiso-čev, medtem ko so ostali založniki veseli, če izdajo knjige v. 5000 izvodih. Njegove knjige Ro-ro-ro izhajajo na časopisnem papirju, stavljene so kot časopis. Poleg nemških pisateljev izdajajo n. pr. Hemingwaja, Sinclaira Le-visa (za sovjetske predele njegovo knjiga Kingsbloop Royal o rasnih razlikah v ZDA) za Američane pa spomine sovjetskega renegata Kravčenka «Izvolil sem si svobodo». Težave z nemško mladino Holandski cariniki na nemških mejah se pritožujejo nad obiski nemških otrok, ici' prehajajo ponoči na Holandsko za dva do tri dni, kjer se najedo izbranih jedi in se potem zopet ilegalno vračajo. Ker so premladi, jih ne morejo zapreti, zato jih samo pošiljajo nazaj. Vpadi Nemcev povzročajo veliko škodo in na holandskih mejah se jih boje tako kot so se nekoč bali ciganov. ------ZA TE PA JE MARSHALLOV PLAN---------------------- Najbogatejših družin v Italiji je 14. Evo jih po abecednem redu: Agnelli, Almagià, Borletti, Cini, Crespi, Falk, Feltrinelli, Gaggia, Marchi, Negri, Paro di-Delfino, Pirelli, Tonolli in Volpi. Teh 14 nadzoruje vso finančno moč Italije, velike truste, ki so med seboj povezani z gosto mrežo skupnih interesov. E-konomski vozli, ki so v njihovih rokah, so naslednji: «Adriatica di elettricità», ki s kapitalom 4 miliard kontrolira 65 močnih družb; «Strade ferrate meridionali», ki nadzoruje 31 družb pb kemičnih do hotelskih, od transportnih do rudniških itd.; «La Centrale» za f inansiranje električnih in telefonskih podjetij, ki kontrolira 26 družb; «Meridionale di elettricità», ki kontrolira 22 družb; «Edison», ki kontrolira 7 trustov, o katerih ima vsak po 10 dr užb; «Elettrotelefonica meridiana-le; «Štet», «Idroelettrica Piemontese», «Falt», «IFI Fiat», «Ital-cimento», «Italgas», «Bombrini-Parodi-Delfino», «Burgo», Pirelli» in «Snia Viscosa». Teh 18 velikanskih finančnih skupin je praktično v rokah 14 ljudi, ki smo jih navedli. Vse te grupe so med seboj povezane in vsaka od njih je lastnica celega paketa akcij druge družbe. Vse pa so povezane z inozemskimi kapitalističnimi grupami. mezd). To pomeni — in tudi to poudarja ameriški list — odpustitev Približno. 30% delavcev, v državi, kjer se milijoni kmetov dobesedno na svojih majhnih poljih, ker ne morejo iti v mesta, kjer za njih dela, niti se ne morejo izseliti. Na prigovor nekaterih italijanskih tndustrijcev, da bi podobni ukrepi Se bolj povečali vrste komunistov, med katere bodo šli vsi novi brezposelni delavci, je Mr. Zellerbach odgovoril, da je dolžnost vlade, preskrbeti brezposelnim delo z gradnjo tovnih del in obljubil, da bo dal iz Julijanskega deleža Marshallove Pomoči sredstva za taka javna dela. V FRANCIJI Q tem, kako deluje Marshallov. Plan na Francijo, je znano. Podobno kot v. Italiji, bo tudi v. Fran-ci}e likvidirana letalska, avtomobil-Sko in filmska industrija. Odstrani. Séu vseh kontrol in regulacija trga Sta pripeljali Francijo v težko inflacijo, k povišanju cen in splošni draginji. Nadaljnja posledica «mor-mlizacije» je velik odpor vlade proli povečanju mezd, kajti proizvajalni stroški morajo, biti znižani. To Povzroča velik socialen nemir, ki v.odi v neprestano vladno krizo. V ANGLIJI y. Angliji zaseda v. teh dneh kongres sindikalnih organizacij in Slavno vprašanje, ki ga ta kongres obravnava, je velika nezadovoljnost elavstva z gospodarskim položa-Jeni Kot je znano, je Crippsova čfiela knjiga», predpogoj Marshalla. •ega načrta, predložila «stop» cen *** dobičkoD. Po nekaj mesecih te Politike so pa ostale mezde na isti medtem ko se cene in do-oioki neprestano ----------- večajo. Iz tega '.yira nezadovoljstvo delavstva s l?fCe>n dejanskih mezd in «divje» _ duke. Cripps in administrator ^ ai shallovega plana z.a Veliko bri-zahievata povečanje produk. . Mosti delavcev.. V ta namen ^ a ustanovljena posebna komisija, 'nu-^eri bodo ameriški podjetniki Lc -t britske podjetnike «boljših učinkovitejših» proizvajalnih cesou. Tq pa ne pomeni nič Na glavni ulici mesta Hajdera-bada. “ Hajderabad je glavno mèsto istoimenske dežele. Širok lep bulvar, ki ga zapira mogočen obok je najbolj pi-ometna cesta. Če pa se vladar pelje skozi mesto, tedaj se morajo vsi pešci umakniti. Vrsta stalnih cestnih policajev skrbi za to, da se cesta lahko ob vsakem času izprazni. sow/er umov ; \ K''-'' V--— !< ..J INOISCHC UNION Zemljevid kaže lego Hajderabada sredi dežel indijske unije. V primeru nadaljnjih spopadov se mora Hajderabad v prvi vrsti zanesti na pomoč Pakistana, mohamedanske države v Indiji. Toda kakor vidimo, sta oba dela Pakistana zelo oddaljena od Hajderabada. Naihogateišeniu vladarin frvettM fateti Dne 13. septembra so zgodaj zjutraj pričele tri dobro oborožene indijske armade svoj koncentrični napad na Hajderabad. 12. septembra popoldne se je še Nizam-ul-Mulk-hajderabadski knez vozil v starinskem «Fordu» po ulicah glavnega mesta. Po delapolnem dopoldnevu je v času obeda-v družbi svoje Iju&e koze — dobil ultimatum iz Delhijev. Zato je svoj običajni obisk na materinem grobu opravil zgodaj, da bi se potem lahko takoj odpeljal v pravljično Falaknuma-palačo. Seveda ni izgubil takoj vsakega upanja, dasi ni dvomil nad odločnostjo svojega nasprotnika, indijskega podpredsednika in ministra Sardarja Fatela, ki si je hotel podvreči mlado republiko-zadnjo in najpomembnejšo vseh Indijskih kneževin. Od 15. avgusta dalje od dne delitve in umika britanske zaščite, se je skoraj 300 knezov uklonilo, samo Hajderabad ne in manjkal je Indiji, akor zadnji dragulj na kroni. Toda velik del indijskih čet je zaposlez naradi sporov-za Kašmir in tudi ni bila izključena možnost, da bo 70 milijonov mo-hamedancev Pakistana ■— da ne govorimo o arabski ligi — priskočilo na pomoč ogroženim istovércem, t. j. vladi nizama —- Poleg tega pa se je Hajderabad mogel zanesti na svojo lastno armado, ki je bila že mesece v pripravljenosti in katere elitne čete tako imenovani «Krvavi fantje» so neustrašeni. Skratka, vprašanje: ali vojna ali mir je bilo 12 sept. zvečer še odprto. Zakladi kakor v pravljični deželi Kljub vsemu pa ni 62 letni vladar na ta večer pozabil obiskati dobro zavarovanih obokanih kleti svoje palače. Njegovo visočanstvo sir Usman AH Khan Bahoadur — hajderabadski nizam ni samo posvetni in verski vladar, temveč tudi priznano najbogatejši, mož sve- ta. Toda ni samo bogat z denarjem, naslovi in papirji, temveč predvsem z zlatom in srebrom z diamanti in biseri. Ze ko je nastopil leta 1911 svojo službo, je podedoval premoženje, ki je bilo cenjeno na milijardo zlatih frankov. In od tedaj je svoje premoženje z uspešnimi finančnimi špekulacijami še povečal. Mnogo se govori o dveh starih topovskih ceveh, ki stojita že od leta 1713, ko je zavladal prvi ni zam, Kamrudin Ali Khan, na terasi hajeTerabadskega gradu in ki sta do roba napolnjeni s srebrniki. Pravi zaklad pa je v podzemeljskih obokih, do katerih ključe ima samo Sir Usman, sedmi vladar dina- Nizam sir Usman Ali Khan Bahoaduz stije. Od časa do časa obišče ta mož, ki je najraje preprosto oblečen, in ki si je nadel za pravilo, da ne bo porabil zase tedensko več od 20 frankov, svojo zakladnico, da se prepriča, da se ni debelega stoletnega prahu nihče dotaknil. Zdi se, kot bi se v teh zakladnicah iz Tisoč in ene noči pogovarjal sam s seboj o smislu svojega življenja. Komu pripada moč? Na predvečer indijskega spopada se je verjetno vprašal, če ni nesmiselno boriti se za svojo državo, ko mu vse to njegovo bogastvo l jamči neodovisnost. Toda ne gre mu vendar za denar^ gre za oblast, ki so jo njegovi očetje z muko zgradili in ki j.e noče za noben denar izgubiti. Seveda, štiri petine njegovih 14 milijonov podložnikov pripada hindu-veri in le zgornje plasti, posestniki, akademiki, državni uradniki in ministri kot on sam, so mohamedcanci. Toda nihče mu ne more očitati, da je svojo oblast izrabljal. Hajderabad je danes vzorna država v indijskem kaosu in razpolaga s svojimi železnicami, pošto, zračnimi programi in policijsko stražo. Univerza y Osmaniji je največja in najboljša visoka šola vzhodno Sueškega prekopa. Samo pristopa k morju — starega sna — še niso uresničili. Sele letos spomladi je nizam poslal svojega edinega sina, berarskega princa, v neki posebni misiji v Lizbono, da bi pridobil za Hajderabad portugalsko luko Goa. Ali bo šlo vse to delo v zgubo? Da o tem indijska vlada ne razmišlja, je razumljivo, če opazujemo gospodarsko in državnopo* litično stran problema. Hajderabad je skoraj tako velik kakor Anglija in že 50 let se sam vzdržuje. Je v Indiji na tretjem mestu glede proizvodnje bombaža, ima lastne Železarne in jeklarne, kemično» steklarsko in papirno industrijo, lahko izvaža cement in oglje, sladkor in proso. Dokler so vse vodilne pozicije V rokah fanatičnih mo-hamedancev, ne preostaja delhijskim mogotcem drugega, kot da poskušajo s silo doseči svoj cilj. LONDON, 23. Eden največjih angleških atomskih znanstvenikov dr» Cabot Seton Buli je bil odpuščen od vsake znanstvene delavnosti Y atomskem centru Didoot, ker je komisija za protiameriško delavnost odkrila v njem nič manj kot komunista. h Po tržaškem ozemlju EHODUSNI PROTESTI PROTI VIŠANJU CEN Tržaško delovno ljudstvo na protestnem zborovanju proti višanju cen KRONIKA O Or za Tržaško ozemlje poziva vse člane, da podpro s prosto, voljnimi prispevki tovariše, ki jih j« anglo-ameriško vojaško sodišče obsodilo, ker so branili dvojezičnost. Tajništvo OF je že prispevalo 50.000 lir. Prispevke sprejema uprava Primorskega dnevnika v ul. Ruggero Manna 29. * V Trstu je pričela poslovati delegacija jugoslovanske Izvozne in kreditne banke a.d. Beograd, ki bo vodila račune v zvezi z blagovnim prometom med angloameričkim področjem STO-ja in bližnjim zaledjem Trsta. * In questo porco mondo tutto è possibile. Tako se večkrat opravičuje v enem izmed svojih panfletov «Il Lavoratore». Skoraj da je temu res tako, kako bi sicer mogel «Il Lavoratore», to, kar je še. včeraj opeval, danes blatiti. Sicer pa bodo v znamenju gornje fraze ljudje okrog «Il Lavoratore» pokazali še velike sposobnosti. * 21. septembra 1944 so naci-fašisti ubili 19 tržaških antifašistov pri Sv. Soboti. Ob spominskem dnevu so se tržaški antifašisti poklonili žrtvam za svobodo. * Tank se je zaletel v toppolino. Na tem ni res nič posebnega, razen če vprašamo, kaj je prav za prav delal tank in to celo angleški na tržaškem trgu, ki nosi ponosen naziv Libertà (Svoboda). * Na razstavi psov, ki so jo priredili v mestnem parku, je bilo tudi precej italijanskih zastav. Pametni ljudje se sprašujejo, kaj imajo vendar psi opraviti z Italijo. * V Trstu se je pojavilo ne. kaj primerov tifusne vročice. Higienski in zdravstveni zavod je opozoril na protiukrepe, ki opozarjajo naj ne pijemo vode iz vodnjakov, naj ne jemo neopranega sadja, naj pazimo na kakovost rib itd. Urad priporoča tudi cepljenje proti tifusu in parati-fusu. * Znani slepar Nidoli je bil nad milo obsodbo očividno zelo presenečen. Pravijo, da si je dal prinesti v zapor kar nekaj steklenic vina, ki ga je radodarno delil med prijatelje in paznike. * Prav mn je, bo mogoče kdo dejal. Pa vendar ni tako, čeprav so tolovaji okradli urad za določanje cen. Ce pa bi taka kraja prispevala k znižanju cen, no, potem pa naj še kar naprej kradejo. * Tretja mladinska brigada, ki nosi ime komisarja NOV tov. Ber. toka Justa, je odpotovala na avtocesto Zagreb-Beograd. * V Trstu imamo mednarodni zdravniški kongres, na katerem v glavnem obravnavajo borbo proti raku. * Tržaška visokošolska zveza je poslala vojaški upravi protestno pismo, ker ni izdala pravočasno potnih dovoljenj delegatom tržaške visokošolske zveze, da bi se mogli udeležiti sestanka mednarodne zveze visokošolcev v Parizu. * Italijanski državljan Melata Italo in Anglež Samuel Vernon sta zbežala preko bloka pri Bazovici na jugoslovansko stran, na tržaški pa na pustila avto s svojima listnicama. * Tržaško civilno sodišče .je obsodilo na 60.000 lir kazni odgovornega urednika Primorskega dnevnika zaradi objave dokaznega gradiva iz znanega ljubljanskega procesa proti nekaterim belogardističnim vohunom, iz katereka je razvidno, da je bil z obtoženci povezan tudi duhovnik Filej iz Mavhinj. Cast duhovnika Fiieja je s. tem rešena? * Kršenje mirovne pogodbe izpopolnjujejo. Tako bi se dalo sklepati iz vesti, da je bil dosežen nov sporazum med italijansko vlado in anglo-ameriškim področjem Tržaškega ozemlja, ki potrjuje prejšnje sporazume med obema vladama. Tržaško delovno ljudstvo je tako težko prizadeto z novimi poviški, da s strahom gleda na življenje pred seboj. Iz vseh pogovorov, ki jih imajo delavci, posebno pa še žene, veje velika skrb: kako bom izhajal s svojimi prejemki zdaj, ko sem že do zdaj težko živel in sem se moral celo večkrat zadolžiti. Tržaško delovno ljudstvo je pod fašistično Italijo, posebno zato, ker se je spuščala v vojne avanture, bedno živelo, a v času druge svetovne vojne se je popolnoma iztrošilo. O kakšnih rezervah pri našem delavstvu ni bilo govora, a tudi v treh letih povojnega gospodarstva, kljub raznim «podporam» in «pomoči» z onstran oceana, se ni moglo postaviti na noge. In tako ni čudno, da gledajo zdaj vsi tržaški delavci z grozo in strahom na nove cene in da je prav to vprašanje zdaj središče njihovih misli in razgovorov. Med delovnim ljudstvom vre in skrb za vsakdanji kruh, skrb da se brez dolgov ne bo mogla družina niti enkrat do sitega najesti, vzbuja v vseh nezadovoljstvo. Kaj se res ne bodo razmere na našem ozemlju uredile? Kaj bomo res živeli iz dneva v dan bedneje . kljub napolnjenim trgovinam, ki naše nezadovoljstvo še stopnjujejo! Kam nas vleče zapadni imperializem, ko vidimo, da se življenje na vzhodu, znatno boljša, da uživajo delavci demokratičnih držav vso podporo in pomoč. Kako bo morala in zavest, da je delo nujnost, v naših mladih delavcih rasla, če se gode primeri, ko je slepar na veliko obsojen na enako kazen kakor brezposelni delavec, ki si je vzel majhno vsoto, da se enkrat do sitega naje, zato ker ne more, kljub skrbnemu prizadevanju dobiti zaposlitve. In namesto da bi delavci delali in dali vse svoje napore za naraščanje blaginje, se morajo vse njihove sile trositi v borbi proti ukrepom, ki ogrožajonjihovoživlje. nje in življenje njihovih družin. Delavci ILVE zahtevajo, da vojaška uprava prekliče ukaz o povišanju cen, kajti sicer bodo delavci potisnjeni v še večjo bedo kot so zdaj. Zahtevajo, da vojaška uprava skliče predstavnike sindikalnih organizacij, s katerimi naj preuči položaj ter najde najboljšo rešitev tega problema. Zveza Enotnih sindikatov je sklicala v torek zvečer 21. t. m. na trgu Perugino protestno zborovanje proti povišanju cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam. Zborovanja se je udeležilo mnogo tržaškega delovnega ljudstva. Govorila sta dva govornika v italijanščini in slovenščini. Poudarjala sta, da je za uspešno borbo potrebna enotnost vsega delavstva in da nai se zato vsi strnejo v enoten demokratični blok ne glede na politično pripadnost. Govornika sta pozivala delavce, naj bodo vedno solidarni s tistimi tovariši, ki stavkajo v obrambo svojih pravic, ker je nemogoče, da bi delavec kril stroške za življenje, posebno še, če ima družino. Enotni sindikati zahtevajo od vojaške uprave, da ukaz o povišanju cen prekliče in da se v bodoče v vseh hvlSiliimni odèoìu Članice Izvršilnega odbora Slovensko - italijanske ženske zveze STO-ja so poslale Mednarodni demokratični zvezi žena pismo, ki pojasnjuje razmere p. naši organizaciji. Ustanovni kongres, ki je bil od 6. do 8. marca t. I. v Trstu, je samo začetek nove dobe v našem ženskem gibanju, kajti organizacija je bila ustanovljena že 1341 leta. Bila ie najtesneje navezana na fronto jugoslovanskih žena, kot je bil ves upor v Trstu in na Primorskem tesno povezan z mogočno osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov. Ob osvoboditvi je štela ženska organizacija na Tržaškem ozemlju 45.000 žena. Po osixìboditvi pa je pridobivala vedno večje število članic, ki jih je vzgajala za dosledno borbo za pravice delovnega ljudstva. S sklepom mirovne konference o ustanovitvi STO-ja je dobila naša politična aktivnost nov okvir, toda vsebina je ostala ista. kar potrjuje tudi program sprejet na ustanovnem kongresu. S tem programom je ASIZZ Tržaškega ozemlja bila sprejeta v Mednarodno federacijo demokratičnih žena. Žene cone «At» in «B» imajo zelo različne pbgoje pri svojem delu, kljub temu pa ni trpela podobnih vprašanjih res posvetuje s predstavniki delavstva. Prav posebej pa bi morali v takih ekonomskih ukrepih upoštevati brezupen položaj brezposelnih in upokojencev. Zborovanje je izzvenelo v eno samo zahtevo: ukinitev povišanja cen. enotnost organizacije ASIZZ, dokler niso resolucije Informacijskega urada o komunistični partiji Jugoslavije izkoristili razni elementi za svoje revizionistične namene. Del vodstva ASIZZ je takoj po objavi resolucije v imenu celotne organizacije izjavil, da resolucijo odobrava. Iste članice, ki so samovoljno preusmerile vse politično-propa-gandno delo, so začele izključevati iz vodilnih organov tiste članice, ki niso hotele sprejeti omenjene resolucije za podlago vsega delovanja. Ne glede na to, da združuje ženska organizacija žene različnih ideologij, bi morale vse priznati resolucijo kot prvi pogoj za članstvo ASIZZ. To je absurdni odklon od pravega namena naše organizacije, ki je vedno pozivala vse žene v borbo proti imperializmu. S takim postopanjem je del aktivist ASIZZ izdal demokratični tabor ter postal zaveznik imperialističnih načrtov, ki hočejo priključitev Trsta k Italiji. Ker je postajala ta nevarnost vsak dan bolj jasna, so nekatere članice Izvršilnega odbora ASIZZ pozvale glavni odbor, naj vztraja na dosedanji poti, ki je edina pravilna in ki edina predstavlja program, s katerim smo vstopile « Povišanje cen in sindikalna politika (Nadaljevanje s 1. strani) pri raznib okupacijskih otkirjib. Zadnji dogodki y sindikalnem življenju nam žal dokazujejo, da drče sedanji voditelji Enotnih sindikatov vedno bolj v oportunizem, da s svojimi pismi Delavski zbornici ustvarjajo videz, da se ne da v Trstu brez nje prav nič narediti in doseči, kar pa je v kričečem nasprotju z njihovimi trditvami o neki revolucionarni liniji in o hegemonski vlogi delavskega razreda, saj je Delavska zbornica razen tega, da je agentura delodajalcev, tudi po sestavu svojega članstva izrazito malomeščanska. Tržaško delavstvo vprašuje kompromisarske sindikalne voditelje, ali so za odločno in brezkompromisno borbo, ki jo mora voditi delavstvo tudi v tem vprašanju, ali pa hočejo še dalje drčati po poti izdajstva interesov vsega delovnega ljudstva. Pot je samo ena, to je odločna borba kakor so jo sindikati vodili doslej, vsaka druga taktika pa je obsojena na neuspeh in polom. In za tak polom bodo morali dajati račun ne le pred tržaškim delavstvom, ampak tudi pred vso svetovno demokratično froato. Šolske vesti Vpisovanje v vse slovenske šoJs se zaključi 25. septembra. Le učenci, ki polagajo izpite, se smejo vpisati do 30. t. m. V Trstu bo začela s poukom dvo-razredna trgovska šola. V prvi razred se je vpisalo že zadostno število učencev, vendar pa ge dijaki še lahko vpišejo. Y to šolo se sprejemajo učenci z dovršeno 8 razredno osnovno šolo ali nižjo strokovno šolo (avviamento). Po dovršeni dvorazred.ni trgovski šoli v tretji razred trgovske akademije z dopolnilnim izpitom iz slovenščine, latinščine in strokovnih predmetov. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure v ulici Starši otrok, ki bodo letos vstopili v šolo, morajo pri vpisu predložiti potrdila o cepljenju proti Lazzaretto Vecchio št. 9/11. kozam in davici ter potrdilo ó zdravstvenem stanju očes. Ta potrdila izdajajo vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne v sobi št. 5 na Higienskem uradu (vhod iz ulice Duca d’Aosta). V oktobru bo dijaški teden. Vse organizacije, starše, dijake, pray vse demokratično ljudstvo opozarjamo že zdaj nanj, kajti dolžnost je, da našega dijaka podpremo in mu pomagamo pri njegovem šolanju. Mednarodno demokratično federa* Cijo žena. Toda ostali del Izvršilnega odbora ni dopustil, da bi se o izjavi mirno diskutiralo. Seja glavnega odbora se je spremenila v sramotno kričanje in psovanje. Posledica je bila, da so bile nekatere članice, ne da bi se o njihovem stališču razpravljalo, izključene. Izvršilni odbor Mednarodne federacije žena lahko povsem spozna vse protidemokratično delovanje nekaterih elementov. Med temi sta se najbolj odlikovali Bernetič Marina in Buriini Loredana, ki sta zastopali ASIZZ Tržaškega ozemlja v Mednarodni demokratični federaciji žena. Vpliv, ki sta ga imele na naše žene, sta izrabili in izzvali razdor, zato ne moreta več zastopati vašega gibanja v svetu. Odrekamo jima to mesto in izvolile bomo nove predstavnice, ki bodo vredno zastopale demokratične žene Trsta. Istočasno izjavljamo, da bomo odločno preprečile vsak poizkus izkoriščanja naše organizacije v nacionalistične, protidemokratične namene in da bomo nadaljevale borbo za utrditev miru v svetu. V nedeljo ob 9 uri (sončna urad bo v Izoli konferenca ASIZZ a® Tržaško ozemlje, ki bo pokazala v luči sedanjih dogodkov delovat*)8 napredne ženske organteadje. Barbarsko početje tržaških fašistov Na zahtevo sioveuskih staršev, ki žive v središču mesta, je VU odprla slovensko ljudsko šolo v ul. Sv. Frančiška. Fašisti, ki so se po reakcionarnem časopisja strnpeno zaganjali v slovensko šolstvo, so s svojo gonjo dosegli višek: zaprli so slovensko šolo v središču mesta. Na vrata so prilepili listek napisan v italijanščini, da se vrši vpisovanje v ul. Giotto, kjer je italijanska' osnovna šola. Slovenski starši, ki so pripeljali svoje otroke k vpisovanja, so zahtevali, da učitelji vpisujejo šolarje pred zaprtimi vrati aa cesti. Italijanski šovinisti so pokazali vso svojo kulturo, pokazali so, da so slabši od svojih prednikov- fašistov. Toda tudi mi Slovenci na TO bomo dokazali, da suso v borbi za svoje krvavo pridobljene pravice neomajni in da bomo kljub vsem barbarskim početjem neofašistov šli dalje svojo pot v izgradnji svojega svobodnega iu kulturnega življenja. TRŽAŠKE DEMOKRATIČNE ŽENE imduaiodm demoktaUctm imblia zveze ) ZGODOVINSKI JUBILEJ Glasilo osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje «Primorski dnevnika je pretekli teden ob-bajal zgodovinski jubilej — tisočo številko. loti» številk edinega slovenskega dnevnika v Trsta pomeni IM« dni borbe za politične, socialne in kulturne pravice slovenskega naroda na tem kosu slovenske zemlje, pomeni IMS dni nepopustljive borbe v skupni fronti slovanskih in italijanskih demokratičnih sil proti angloameriškemu imperializmu in domači reakciji, pomeni torej 1CM dni v zvesti službi ljudstvu, demokraciji in miru. V današnjih razmerah pri nas pa pred.tavlja jubilej ■Primorskega dnevnika» nedvomno zagotovilo, da bo nadaljeval borbo po poti, ki jo je nastopil v najtežjih dneh zgodovine naših narodov, v narodno osvobodilni borbi pod imenom «Partizanski dnevnik». Tovariškemu uredniškemu zboru «Primorskega dnevnika» uredništvo našega Tednika k jubileju izkreno čestita. Letošnji tržaški velesejem je z ozirom na razstavljeno blago kvanta-livno in kvalitativno boljši kot lanski. Kljub temu pa, da predstavlja Trst naravno zvezo srednje Evrope s prekomorskim svetom, nima tudi letošnja razstava v nobenem oziru za dosino mednarodnega značaja. Tudi letošnji velesejem namreč ni prekoračil okvir italijansko-jugosiovar.sko-tržaške prireditve. Ostale države so zastopane v tej ali oni stroki z eno ali dvema tvrdkama. Letos se opaža na velesejmu nekoliko večje stremljenje Trsta, da stopi v ospredje s svojim gospodarstvom, saj so Združene jadranske ladjedelnice dostojno predstavile svojo sposobnost m strokovno izurjenost tržaškega delavstva. O velesejmu bomo podrobneje poročali prihodnjič. CONAB: PREGLED DELA IN USPEHOV LJUDSKIH ORGANIZACIJ V nedeljo 19. septembra je bila v Kopru v gledališču Ristori okrožna konferenca SIAU. Predsednik konference tov. E. Laurenti je poudaril njeno važnost, kajti pokazala bo delo Jn uspeh zadnjih mesecev. Tov. Beltram, tajnik okrožnega odbora SIAU, je v svojem referatu analiziral politični položaj ter poudaril, da nas uspehi pri delu prepričujejo, da smo na pravilni poti. SIAU. pa mora še bolj kot do zdaj nuditi vso podporo ljudski oblasti, kajti nastopil je nov sovražnik, ki hoče razbiti našo veličastno zgradbo, postavljeno na temelju tolikih žrtev. Ljudske množi- slutiti, da je to zavestna sabotaža sovražnih elementov. Toda še moramo biti budni, ker so se nekateri vida-lijevci skrili, da bi še nadaljevali svoje razdiralno delo. Proti njim se bomo borili, ker zavestno delajo proti ljudski oblasti. Tov. Beltram je govoril nato o izrednem kongresu SIAU, ki so ga nedavno organizirali v Trstu, kjer je predsednik Rogassi govoril, da v coni B gospodujejo metode brezobzirnega policijskega zatiranja. Gospod Pagassi trdi prav isto kot ves reakcionarni tisk in CLN. Mi tem umazanim napadom ne bomo odgovarjali, kajti Zadružni dom v Vanganelu se dviga he morajo budno spremljati vse do-. godke in razkrinkavati razbijaško delo provokatorjev ter obsoditi neumno gonjo proti delu in življenju v coni B, ki se prav nič ne razlikuje od ti-tóe CLN-a. V času, ko se imperialistični svet bori, da bi si zopet pridobil izgubljene pozicije, moramo delovanje frakcio-hašev še bolj obsoditi. Prav tako obsojamo tudi članek glasila Informbi-roja, ki so ga vidalijevci poslali Informacijskemu uradu, ker je, kakor imav vsi lahko sodimo, lažniv. Brez dvoma predstavlja resolucija Ìnformbìroja enega najvažnejših pouličnih dogodkov v svetu. In če bi pri ha, v Istri dopustili, da to omogočila, da bosta snemala taji svet; poskušala bosta naPraviti film o tem podvodnem _svetu. In še več, skušala bosta celo ujeli razne podvodne živali in }■'■ Prinest, na površje, ia kar imata 1(iciicn(> priprave: mreže, harp'tn-‘ klešče itd. Ta plen bodo po peiiatku nc površje tako: preiskali. Kai vidimo v gondoli? Najdejo pozornost nam zbudi velika fdrnska kamera, ki je pritrjena Uzu line. Poleg nje je še ena kamera, montirana za filme 6x6 in 'aanienjena za snemanje prav izredn"1 stixiri. Medtem ko bo pilot krmaril ladjo po morskem dnu, bo opazotf ec, t, fem primem prof. Piccata, z osvetljeval zunanji svet in vse lilrnal, kar se bo izrednega nudilo njegovim očem. Vse je tako urejeno, da zadostuje, da samo pritisne n« gumb. Na razpolago ima lu 1 telemikroskop, s katerim opazuje lahko vsako najmanjšo po- drobnos. Da,se ne zmotita, se bosta oba laziskovalca v vseh opazo-vanjih Slasno piogovarjala in vse, kar bosjf- rekla, bo beležil dikta-phon. a sistem tudi pomaga, da se ne Pozabijo mimogrede omenjene opa^e. V g0Jiđ°li je tudi nešteto gumbov, ki slu2'10 Za uravnavanje mrež in hcrp,-in ’ s katerimi bosta lovila ribe ah ‘ astline. Dalje vidimo tudi 1 m k ake plinske steklenice, ki sluzijo :a ohranitev svežega zraku v gonm in Za dovajanje kisika. Za nek vmesno steno je naprava za prodavanje kozmičnih žarkov. tudi vodne pipe, po priteče v notranjost lađi6 množina vode. Ra- ziskovn a torej moreta ob vsakem časi: J morsko vodo poizku- se. V ft(ein jeklenem laboratoriju je nAin enih- še mnogo aparatov... Razen ‘"na so kateri^ lahko Kmetijstvo cone A v številkah mje šte^lk ali statistike, na osnov kater#1 hujgjo noVe nagrte) ureju jejo oarske razmere in spio!' zéle'f, poživljen je človeške skup isti- . urio, da bo zaradi teg£ ra nosti zlasti kmetovalca zanimalo če mu''“ Vjo v kratkih obrisih pri kazah sieviikah, ki smo jih pc vzeli 1 t,Tadtiih virov, sliko naš« ga ^ . u f, Va: na anglo-amerišken podroc) -Tržaškega ozemlja_ •St A STO-ja meri okro: 22.25° *tarjev. Qd tega odpad-okrog “ ha na neplodna tl (zgrr ha eSte’ vode itd ) ter Eko ro 40t.e ha zemljišča, ki nam nu dij° . hlenkostno proizvodnj (grtfVL y «idko travo). Gozdn povrsi . je «uradno» 4.967 ha, pr pomni41 m, tudi zef'lhsča, P13'! .fi S0.2d°v, a so namenjer 'ti č . .’Asinlg-fhoramo, da so vštel tudi . _ sCa, kjer sedaj prav z idn ; kulturam. Poljedelst' 'n Vrt VlnogrEdništvu, sadjj stvu i ^ harstvu ostane potemt gOZ«"- . travni*4 U, kem le "kdo „„ • več kot polovica celi kUPKajve??mlja’ to 5e Pičlih n-5C ha\ ilediir občina je Trst (8.1! ha)» ,, (4.> vrsti Devin - Nj breŽ*f Poll5)’ Bernik (3129), M 'je ÀeP«u‘Ka (VSaka P° 2660 ha ter B ‘L, b<»- «22 ha). * • nH-i- P°vnih V,U: « vrtnarstvu je n; men)* . “Waj 2500 ha, dr veSr'-ti) sv^Uram (trti, sadnem drevi .(va ' 'l'ai 1.400, travništvu i PaS- vfAov 0g 7.600 ha (skup: tore! • Pečeno 11.500 ha). l'*a „pro ÌCal* smo ubogi. X.ansie let°ad l,oanliaU z žitaricami m kaJ La# ha Površine (od teg 7-A'! ;Caive*lri<> koruza okrog 3i ba e prav; 51110 pridelali koruzi to. 3ii 8 -Mot bekai nad 400 stoto Me44 n„ii..ln Pol na vsak he “Lv istallimi žitaricami sr 'orinili , letu 270 ha p.šenii 'n, rog ^ sJ'900 stotov priden Pu to*1'* na hektar, pri i zimi '0,3 st ) pridt,ja]i g,. tudi mena (780 stotov ovsa pa komaj 25 st je S krompirje! leto nad h3' "e -2 stotov temu PVC 'MJD) • jjf v ~ r■! eiamo in Partizan. Takoj ob za-«tku igre je bilo videti, da imata ?“e moštvi malo treme, eno se je "alo drugega, toda konec koncev ^>ramo reči, da se je Dinamo bolj j ašel, in premagal Partizana z Res pa je, da je dal Partizan "°sti lepšo in tehnično boljšo igro: ?apad je pa imel prešibek in to je odločilo. Vsi trije goli so pa-“li v prvem polčasu. Dobra je bila 111 zamisel Dinama, ko je igral Ì drugem polčasu defenzivno igro J1 tako obdržal zanj izredno ugo-rezultat. Tekmi je prisostvo-KUo 40.000 Zagrebčanov. Novem Sadu sta se srečali “tvena zvezda in Sloga. Zmagala ^ Crvena zvezda z 2:1, ki je dala yasti v prvem polčasu dobro igro. , drugem je Sloga malo več po-*®2ala, toda konec je bil kar pra-«len. h ^ Crni gori pa sta se srečali na Pisateljski tekmi moštvi Hajduka d Budućnosti. Hajduk je seveda 'diagai. Kvalifikacijska letvica ja sedaj "Slednja: 3' Crvena zvezda 2 2 0 0 4:2 4 Metalac X 1 0 0 7:0 2 " Hajduk 1 1 0 0 3:0 2 Naša krila 1 X 0 0 2:0 2 d- Dinamo 2 X 0 1 2:3 2 • Lokomotiva X 0 0 X X:2 0 ' • Partizan X 0 0 1 1:2 0 Sloga 2 0 0 2 1:5 0 Budučnost 1 0 0 1 0:7 0 Ponziana .V II. ligi je ljubljanska Enotnost wernagala Metalca z 2:1, Sarajevo roleterja tudi z 2:1, Momar-Di-won0 (Pančevo) 4.0, Podrinje-Spar-tQa 2:0, Dinamo (S)-Vardar 2:0. Tako je sedaj Mornar na prvem estu, Enotnost na drugem, potem Sarajevo, Metalac, Dinamo Skopje )j Podrinje, Proleter, Di-adio, Vardar, Spartak. V ITALIJANSKEM PRVENSTVU in sistemisti ^testina Italijansko prvenstvo * nedeljo pa so imela italijanska , Sometna društva svoj ognjeni ^t. Kakor smo sedaj videli, je v , Milanskih moštvih precej razlik : , dimajo niti najmanj približno k e moči, kot so jo imele lani. Ta-0 3e lanski državni prvak Torino sicer res premagal^ Pro Patrio s 4:1, toda ni niti najmanj pokazal tistega, kar je bilo pričakovati. Lazio je bil Juventusu y prvem polčasu enak, v drugem pa je popustil, tako da je Juventus zmagal s 4:2. Prav tako je bilo med Milanom in Barijem. Zmagal je Milano z 2:0. Lucchese je premagala Triestino s 3:1, kar bi bil lahko pričakoval edino kakšen «sistemist» Sisala, ki računa na vse možnosti in končno vseeno izgubi milijon. Novara je premagala Atlanto z 2:0, Roma-Bologno z 2:1, Palermo-Fiorentino s 3:1, Genoa-Padovo s 7:1 in Inter-Sampdorio s 4:2. Kvalifikacijska lestvica je naslednja: Juventus Palermo Milan Novara Genoa Torino Lucchese Inter Roma Livorno Modena Bologna Sampdoria Triestina Pro Patria Padova Atalanta Bari Fiorentina t,azio ATLETSKI ČETVEROBOJ PARTIZAN-SRBIJA-HRVATSKÀ-SLOVENIJA Presežena pričakovanja: 8 novih državnih rekordov Atletski četveroboj v Beogradu bi j lahko imenovali «tekmo presenečenj». Ne zato, ker je bilo postavlje. nih 8 novih državnih rekordov — to je bil pač rezultat temeljitih priprav, ki so se vlekle od prve pomladi, preko vse sezone. Bili smo priče presenečenjem, zato ker so mno. gi lahkoatleti, ki bi jim pred tekmovanjem prisodili kvečjemu tretje ali četrto mesto, prišli prvi na cilj — in še tož odličnimi rezultati. Srp je veljal za absolutnega pri teku čez zapreke na 110 m. Tu lahko zabeležimo prvo presenečenje. Zmagal je Zurkovič, ki je pri 8 zapreki pohitel in prišel na cilj s časom 15.8. Potem je Matejeva postavila rezultat, s katerim se je uvrstila med najboljše metalke diska na svetu. V metu diska je postavila znamko 40.70 m. Druga je bila Kofolova (33.90). V teku na 1.500 m je Ceraj tako prevladoval, da mu ostalih pet skoraj ni bilo doraslih. Postavil je precej dober čas 3:58.6. V teku na 400 metrov so tekli tekači v dveh skupinah. Sabolovič je imel pri žrebanju srečo in dobil prvo progo, Oberšek pa drugo. Tako je tudi Oberšek po svoje pomagal, da |e Sabolovič postavil nov jugoslov vanski državni rekord, ko ga je «vlekel», ker je Sabolovič takoj pričel z brzino, medtem, ko se je Oberšek štedil. Športni praznik na Proseku pa tekmovanje v košarki. Kolesarska tekma je bila na 64 km dolgi progi. Zmagal je Rebula, za njim je bil So- ‘ipuouneH ‘ipieum ‘loueiuoj ‘3(OD ‘jis Vrabec, Mozetič, Ivančič in Lussa. V ^feišarki je zmagala Vesna nad Primorjem z 22:21. Imeli so tudi lahkoatletska tekmovanja. Na 3.000 m je zmagal Lisica (Nabrežina) s časom 20:2,7 na 800 m pa je bil prvi Sedmak (Sv. Križ) s časom 2.18,2. Sedmak na cilju v teku na 800 m. V nedeljo dopoldne so imeli na Proseku kolesarske tekme, popoldne Vesna. V tekmovanja druge skupine pa je zmagal na tej izredno težki pro. gi Zupančič, drugi je bil pa Tot, ki je povsem nova «zvezda» v teku na krajše proge. Zanimivo je, da je še peti tekmovalec na 400 m • postavil čas, ki bi pred dvema letoma veljal za državni rekord. Z rezultatom na 100 m smo lahko zadovoljni. Odkrit je bil nov talent Pecelj, ki je tekel točno 11 sekund. V troskoku je Zagorc postavil odličen rezultat s 13.98 m. Mihalič je tekel z zlomljeno roko na 10.000 m. Ze sam tek predstavlja izreden napor če upoštevamo še roko, potem si lahko predstavljamo, kako je bil. požrtvovalen, če pa vemo, da je postavil nov državni rekord, tedaj pa proč z vsemi teorijami in praksami! Da ima Mihalič posebne namene, se je videlo že takoj v začetku teka, ko ni hotel odstopili svojega vodilnega mesta. Vmesni časi so bili odlični in vprašanje je bilo samo, če bo vzdržal do konca. Nov Mihaličev državni rekord na 10.000 m. znaša 31:35,8 in je pustil zadaj Zagorca, ki je prišel drugi na cilj za cel krog. Predaja v štafeti je najvažnejša stvar. Ce ni ta v redu, tedaj tudi čas ne more biti dober. To je prav dobro vedela štafeta Partizana na 4X100 m, ko je postavila nov državni rekord s časom 42.7. V balkanski štafeti sta se kosala Partizan in Srbija, Zmagal je Partizan z novim državnim rekordom 3:20,4. Da bi pa prvi dan tekmovanja čim bolj praznično zaključili, je preskrbel M. Vujačič, ki je postavil nov državni rekord v metu kopja z daljino 67.06 m. Ce bi se tako izkazal v Londonu na olimpiadi, bi bil med najboljšimi. V nedeljo pa so imeli drug odličen dan. Postavljena sta bila dva nova jugoslovanska rekorda in nov rezultat v maratonskem teku (pri njem ne štejemo rekordov). Preteči so morali progo od štadion. Avale do Batajni-ce in nazaj. Dolga je bila natanko 42 km 195 m. V začetku je vodil Luka Bosanac, na obratu na Batajni-ci pa je vodil Krajcar pred Kranj- cem in Bosancem. Na stadion je vstopil prvi Kranjc, kjer ga pa je v poslednjem krogu premagal Krajcar. Veliko zanimaje je vladalo za tek na 800 m. Na njem je nastopilo 6 tekmovalcev, vodil je Ceraj, ki ni pustil nobenega naprej, tako da so se tekači samo tiščali robu kroga. Od Slovencev je bil dober Hanc, ki se je vseeno prerinil na 2. mesto. Ceraj je tekel 1:57,8. Stefanovič pa je pokazal, da ni v formi. Zenske so zboljšale rekord v metu krogle po Radosavljevičev! z 12.58. Moški pa so razočarali v metu diska. Žerjal se je preveč obotavljal, Miler je pa malo premlad. No, pa drugo leto. Gubijan je zalučal kladivo 51.43 m. Navdušil je igralce s svojim sijajnim, hitrim obratom. Lenart se ni izkazal v teku na 100 m. izboljšal pa je najboljši letošnji rezultat v skoku v daljino (7.07), Dekleta pa so po Koledinovi izbolja Sale državni rekord, tako da znaša sedaj novi, že drugič izboljšani v tem letu, 5.65 m. V teku 80 m čez ovire za ženske je Madjarrova izenačila svoj stari državni rekord z 12.7. Zelo zanimiva točka pa je bil tek 4X400 m. V prvi predaji je bil prvi Oberšek, Novak kot drugi ga je se. veda polomil, Hanc je bil tretji in je močno nagajal Račiču, čeprav ga ni mogel prehiteti; Zupančič pa, ki je imel zadnjo predajo, je v dvoboju z zastopnikom Hrvatske vseeno zmagal, tako da so prišli zastopniki Slovenije na drugo mesto 3:25,8 za Partizanom 3:22.8. Končni rezultat tekmovanja po toč. kah je naslednji: Moški: 1. Partizan 35.071, Z Hrvat, ska 34.223, 3. Srbija 30.147 , 4. Slovenija 28.551. Zenske: 1. Srbija 14.284, 2. Slovenija 13.880, 3. Hrvatska 1Z562. RAZNE VESTI Med študentskim prvenstvom p Tokiu je plavač Konoslnn Puruhas. hi postavil 2 nova svetovna rekorda. Prvega na 400 m v. času 4,33 in tako za dve sekundi tolkel prejšnji Janyjev rekord, drugega pa na 800 m u 9.11. NEW YORK — Včeraj zjutraj ob 4 se je vršil v Yersey Stadium spopad med boksačema Cerdanom in Zaleom za naslov svetovnega prvaka srednje teže. Kljub vsem pričakovanjem je zmagal Cerdan. 100.000 nogometašev imajo v Jugoslaviji — je izjavil predsednik jugoslovanske nogometne zveze. ^ Z A BISTRE G E A V E KRIŽANKA ASC 7* M IJfiLMSO ^avno: 1) poljska cvetlica -«W 1 Vzr°k smrti, 2) mesto v Slo- - * slov#*!"» qIt-i c- v-\ Tf — m v o n 4-svi j 3) kontinent - žensko ime - žensko ime (prve slovenske filmske igral- sloyenski pesnik in pisatelj, ke), 4). svetopisemski prerok - žgn- sko ime - ptič, 5) egipčansko božanstvo - rastlina zajedalka - rastlina ovijalka, 6) kraljevski znak - vremenski pojav, 7) vrh v Kamniških planinah - pisalna priprava, 8) dan y tednu - smetana, mazilo, 9) ozka deska - kraj na Štajerskem blizu Celja - oziralni zaimek. 10) slovensko žensko ime - plošča . sveženj žita, 11) reka v Jugoslaviji - kraj V Brkinih . tkanina. 12) veroučitelj - sodelavec pri časopisu, 13) mednarodni znak za klic na pomoč -leseno kladivo Navpično: A) mesec v letu - ime srbskega jezikoslovca, B) otočje v Atlantskem oceanu - proizvod človeških žlez, C) žensko ime - neobrit. D) žensko ime - otok v Sredozemlju . ton. E) reka v severni Evropi - riba - zborovanje, F) časovni veznik - rimsko mesto v naših krajih - zabava. G) mesto v Italiji - poljski denar, H) deska -riba. J) prižnica - duševno in telesno zaostal, J) zidarsko orodje -to za čemer hrepenimo . reka v ZSSR, K) reka v Jugoslaviji - pobočje - sorodnik. L) kratica v pismih - najvišji državni organ - zora, M) mesto v Albaniji - mesto na Hrvatskem, N) otoko v Sredozemlju - godalni 'instrument, Q) tatarski poglavar - dvojica. Rešitve iz prejšnje številke KRIŽANKA Vodoravno: 1) Eno devo le bom ljubil, 2) stena, Ivan, Bara, Oris, 3) svila, snet, Mars, Ibar, 4) Meka, stan, pura, drek, il, 5) oda, spor, para, vran, osa, 6) te, melk, kira, tren, omet, 7) Ervina, orli, nrav, orel, 8) eni vedno zvest ostal, 9) blok, sren, Irka, Radova, 10) kres, oteč, prva, sova, rn, 11*) les, obed. raja, mina, ped, 12) Ig, zvit, kaša, bala, koča, 13) olar, poza, para, voza, 14) obal, Kori, drog, vime. X5) druge nikdar ne bom snubil, 16) etan, drug, Iran, Tina, 17) agen, bron, snob. raca, sv, 18) Rok, kriv, nrav, raja, gon, 19) on, kinč, Lear, roka, Rodi, 20) laso, romb, kava, momak, 21) Ladi, Mura, mrva. Reter, 22) nikdar, drugi, srca, dal. Navpično: 1) smoter, klin, Aron, 2) sveder, breg, Oregon, 3) etika, Veles, obutek, lan, 4) Nela, Minos, zlagan, kadi, 5) ona, senik, ovalen, kisik, 6) da sPolav, Obir, Brno, 7) stok, estet, Kidrič, ma 8) vinar, odred, pokrov, Rur, 9) oven, krneč Kordun, lord, 10) lat, Pilon, razlag, nemar, 11) en, Pariz, paša, srab, 12) Mura, vaja, dninar, mg, 13) obara, nerva, Prerov, kri ,14) Mara, trska, Baobab, ravs, 15) LRS, vrata, Margon, rovar, 16) ja drevo, sila, reka, 17) Iran, spona, vstaja, pa, 18) boben, otava, Vinica, med, 19) Irak, orada, komuna, rota, 20) Lir, omelo, pozeba, Gomel, 21) Isel, vreča, sodar, 22) plat, banda, Slavnik. Posetnici: CRKOSTAVEC - POSTAJEN ACELNIK. Izžrebanje reševalcev I. Jenko Marica . Tolmin. Stepančič Jožica - Ajdovščina, Prešernova 3-B II. Vida Pečenko - ljubljana, Ko-lezijska 25 Sumi Janez - Zagreb III. Kogovšek Jože - Zagreb, Med-vedgradska 64 XIX Josip Šuligoj - Bača pri Modreju, p. Sv. Lucija ob Soči. Opomba. Tovarišu Šuligoju Josipu, ki nam je pisal, da sta bila «besednica» in «kvadratna dvojica» pretežki za najmanj 90% reševalcev moramo žal odgovoriti, naj kar poizkuša, mu bo že še enkrat uspelo. Posetnici i 'foane Tt&Uen DU j | 'Moda j Kupon št. 85 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika ljudski TEDNIK Odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi 6 Tel. uredništva 49-11 Rokopisi se ne vračajo MODERNI NERON Rimski cesar Neron je dal zažgati Rim, da je dobil inspiracije za opevanje požara Troje. Moderni Neron Vittorio Viđali je zažgal demokratično enotnost vTrstu, da je dobil inspiracijo za svoje kulturne članke v «Il Lavoratore». V članku, ki ga je objavil v listu «Il Lavoratore» z dne 16 t. m. je podal že dobršno porcijo te inspiracije. Zavrgel je namreč vse slovarje spodobne polemike in začel črpati kar iz svoje lastne vsebine izraze: trogloditi, cretini, mentecati,’genìa, cricche, mondo di cretini; banda, canaglie itd.. Bravo, Viđali. Se par takih rukerjev, pa ti bodo odprta vrata v neštetih uredništvih Gran Hotela, pardon, Gran Bordela. ’ ZASTAVE Pretekli te.den je bil teden zastav; zastav, ki so bile naročene in celò ukazane in ki se niso prikazale, ter zastav, na katere nihče ni mislil in ki so nenadoma zaplapolale, v jesenskem vetru. * * * 15: t. m. je bila obletnica ratifikacije mirovne pogodbe. Tržaška Lega je ukazala, naj vsi Tržačani razobesijo italijanske zastave na pol droga ah pa s črnim trakom. To v znak žalosti, da Trst ni še združen z Madrepatri-jo. Toda glej ga spaka! Tržačani niso ubogali. Zastav je bilo smešno malo. Kaj to pomeni? Ob drugih prilikah smo videli, da v Trstu ne manjka zastav, če — hočejo. Sklepati je torej, da Tržačani niso prav nič žalostni, ko nimajo opravka z naročjem Madrepatri-je. * * * Vprašali smo Legaša: — Kako naj si to tolmačimo, da ni nič zastav? — Kaj hočete? Vse so šle z deputacijo v Rim. Tudi tolažba. * * * Nekje pa je visela zastava z žalnim trakom. In sicer v ulici Ginnastica nad davčno izterjevalnico. To pa je razumljivo. Davčni izterjevalec si mora želeti v gori omenjeno naročje. Tam nese. Kajti tam znajo izterjevati davke! * * * Vprašali .srno človeka, o katerem ne bi bili mislili da je legaš: — Kaj pa vam je padlo v glavo, da razobešate zastavo z žalnim trakom? Moja žalost ne velja ratifikaciji, ampak strašnemu povišanju cen za vse najbolj nujne potrebščine. Aha! Zdaj je razumljivo pomanjkanje zastav. Ukažite, da se razobesijo žalni trakovi radi cen, pa boste videli! * * * Ce so v Trstu manjkale zastave, so pa zato neznansko veselo zapla- polale na oknih vseh uredništev v Italiji. Zgodilo se je nekaj takega, kar bo podvojilo in protrojilo naklade listov. V mestu Como, in sicer v vili d’Este, je neka contessa Pia Bellentani med plesom ustrelila svojega ljubimca, bogatega indu-strijca Karla Sarchi-ja. Ustrelila ga je s pištolo svojega moža. Prisotni, ki so slišali strel, so mislili, da je počila samo steklenica šampanjca. Contessa Pia je imela na sebi za pol milijarde draguljev. Te je hotel mož čuvati s pištolo. In tako dalje, v tem smislu.. Italijansko časopisje je s tem dogodkom — il dramma di Villa d’Esie — dobilo prav debelo kost, na kateri bo glodalo mesece in mesece, mogoče leta: Članki, slike, spomini, razglabljanja, zališevanja, razprave, pogovori, mnenja izvedencev, mnenja piscev, muzikantov, slikarjev, sorodnikov itd. y neskončnost. Ljudstvo bo plačevalo časopise, jih požiralo ter pri tem pozabljalo na svojp mizerijo. a gnila družba bo naprej plesala po ljudskih žuljih. Prav vzdihniti moramo: Ah, da bi nas le kmalu priključili! * * * Se eno prav zanimivo zastavo smo odkrili. V Trstu izhaja listič, ki si je nadel ime «La Fiaccola» (Bakla). Ta «bakla» je mnenja, da mora svetiti ljudstvu s posebno lučjo. Tako posveča v svoji številki z dne 16. t. m. člančič (88 vrstic) tržaškim indipendentistom. Polemika nas ne zanima, pač pa način, kako «bakla» širi svojo luč. Evo -nekoliko isker iz te rdeče-belo-zeleno goreče kakije, ki vse lete na ■ndipendentiste in njihovo glasilo: «Crnožolto blato — črvi in ščurki — najneumnejši list tega sveta —- pomivalci krožnikov v avstrio skih kasarnah — samonikla plesno, ba — smrad, ki ga poživljajo Tito- j vi dinarji — pajaci iz podeželskega cirkusa — časnikarska arena, ki jo moči voda iz klozeta (W. C.) — debela pajacada — odvodni kanali — županovo stranišče — okoliška j beznica — posranci (cagoni) — signor Dreck, katero ime je cilj vseh naporov indipendentistov — norci brez kredita — razpadla mumija — smešen tudi po smrti — zbor krokarjev — ubogi starci, ki imajo Žulje na možganih — morajo crkniti — preden stegnejo ude, naj se jim razobesi črnožolta zastava, po možnosti na dan pusta itd.» Poudarjamo, da je to samo nekoliko isker te «bakle»; še davno niso vse. Pregledali smo še drugo stran tega lista in tam (2. kolona, 4. odstavek) piše «bakla» o sebi: Ta naš list je zastava italijanstva (vessillo di italianità). Fajn zastava! Ubogi italijanski narod, kam si prišel? Nekdaj so nosili tvojo zastavo možje kakor Dante, Macchiavelii, Ariosto, Manzoni itd Zdaj pa jo je prevzela tržaška «bakla» s svojimi članki, ki naj delajo čast italijanski kulturi. Najbrže bi morali iti k njej v šolo še mi «barbari». 15. seutemiror v Trstu Stražnik: Človek božji, kaj pa iščete z lučjo pri belem dnevu? Mož z lučjo: Italijanske zastave z žalnim trakom, gospod policaj če ste že tako radovedni. PEPA .. JOČI Draga Juca! Od povišanja tarife za prevažanje po tramu zdaj že tudi za vse drugo je prav isto na programu. Moka, jajca, riž in maslo, čevlji, srajce in obleka po Marshallovem se planu vse k povišanju zateka. Si Tržačan za tri luknje bo zadrgnil zopet hlače ali pa morda naučil se živet bo brez jedače. Se umreti zdaj bo draže! Vraga moja, le pohiti, dokler ti mrtvaške krste niso šli še podražiti. Res, prag lepo in prijetno to svobodno je ozemlje, kjer vsak dan vse bolj nesramno nas hudič svobodno jemlje! Te dni v Ljudskem vrtu imeli neko pasjo so razstavo, čistokrvnim cuckom tamkaj So delili čas in slavo. No, po pasji tej razstavi samo tole bi povzela: paša občina resnično prav na psa je že prispela! A občinski so očetje tja do Rima se podali, da bi tam oficijelno usodo Trsta objokovali. Pravijo, da tiste dneve v Rimu bile so poplave, toliko solza stočile tamkaj so tržaške glave. Ob povratku te gospode pa novica je čakala, da po italijanski mami le peščica je jokala. Se celo na Acquedottu malo je bilo ihtenja, tam menda žvečilni gumi §P jim razpoloženje menja. Vsled razstave tu imeli smo um.etno razsvetljavo, neverjetno se svetilo je Tržačanom nad glavo. Oh, da bi le končno enkrat to se v Trstu pripetilo, da bi tudi v samih glavah se vsaj malo posvetilo. Mislim tu na tiste glave, ki so vse prepolne Rima, naj se jim posveti, da Trst tam prav opravka nima! Bernadette kot odposlanec se odpravil je med Žide, a po zadnjih poročilih živ domov nič več ne pride. Tam v Parizu so se znašli odposlanci iz vseh krajev, konferenco bodo imeli za podelbo položajev. Ce se bodo pogodili, tega znati ni mogoče, vse pa da se urediti, samo, če se to res hoče. Te pozdravljam in te prosim, da bi se kaj oglasila, vedi pa, da tdksa pisem se bo tudi podražila. Te pozdravlja Tvoja PEPA Tržaški očetje v Riniti Tržaški očetje, ki so se šli v Riw priklonit materi Italiji, so našli Doma le mater. Oče Italije, predsednik Eunaudi, je namreč odšel na počitnice. Tržaškim očetom je bilo zelo žal, da je bil oče odsoten. Dejali so, da bi lahko šel na oddih potem ko bi jih lepo sprejel-No, oče je verjetno mislil, da bi se po pogovoru z njimi sploh ne mogel več oddahniti in je pač odšel rajši pravočasno, to je pred pd' govorom z njimi. No, se bodo že še kdaj sestali, saj ni to leto zadnje. Se veliko let bodo lahko tako žalovali kot letos, kajti Trst ne bo tako kmalu pri materi, kot si tržaški očetje želijo. S pasje razstave Sinček: Mamica, zdaj pa že vem, zalcaj psički zmeraj tako težko kakajo. Mama: Zakaj pa? Sinček: Zato, ker jih gospe pitajo s čokolado. Še ena s pasje razstave Grda, stara devica^ je povedala znancu takole. «Na pasji razstavi sem v nedeljo dobila drugo nagrado». Znanec pa ji je zlobno pripomnil:» Ce bi bil jaz v komisiji, bi vam prav gotovo dodelil prvo». Sonce in cena Sonce gre doli, cena gre gori. Sonce gre gori, cena gre . gori. H kakšnemu bogu človek pomoli, da tudi cena šla bo .kdaj - doli?! Pogovor na cesti A: Trst zelo ljubim. Lepo je to mesto. B: Tudi meni je zelo drago. A poskrbeli bodo, kot kaže, da nam postane v kratkem celo najdražje mesto na svetu. Današnja valuta A. ima izplačati B. — ju 10.000 Ur in mu izroči dva bankovca po 5.000 lir. B. : Daj mi raje deset bankovcev po 1.000 lir. A.: Zal mi je, nimam jih, Ea saj je vse «an dr...». Vsak pokiie zahteva svojo spretnost Navaden tat: Par klobas sem vzel in dobil sem tri leta. Ti pa si pobral milijone in imaš tudi tri leta. Nidoli: Zakaj ne paziš, s kom se družiš? Klobasa je klobasa, zveze so pa zveze! BERITE MED VRSTICAMI Prehodno višanje cen. Iz Rima poročajo pod datumom 11. t. m., da so se cene za poglavitne potrošne predmete zvišale v avgustu t. 1. v primeri z julijem tl. za 8%. — Uradno poročilo in listi dostavljajo, da je treba smatrati ta povišek kot prehoden. Med vrstami: Nič ni večno na svetu Tudi višanje cen ne. Vse na zemlji je «prehodno». Prav imajo torej italijan. ski listi z uradnim poročilom vred, ko javnost tolažijo, da je to nerodno povišanje cen le prehodna stvar. Nekoliko sitna je edino ta okolnost, da to «prehodno» naraščanje cen traja zdaj že osem let. Inflacije ne bo. Listi poročajo pod datumom Rimini 12/9: Na nekem zborovanju jg minister Giovanni-ni poudarjal potrebo, da se zvišajo državni dohodki na 1000 milijard. Treba je — je dejal minister — da se skrči število nameščencev v državnih uradih, ker zadevni stroški spravljajo erar x nevarnost, da izkrvavi. Inflacije ne bo,, ker ima vlada možnost, da postavi na trg veličine potrošnega blaga in s teni pobija špekulacijo. Med vrstami: Prav ima minister, ko pravi, da inflacije ne bo, ker je — že davno tu. V Franciji se je kruh podražit’ Pariz 14/9. Od jutri dalje se bo V Franciji cena kruhu zvišala od 24 na 35 frankov. Ekscelenca De Gasperi, Rim-Lloydovi parniki so v dobrem stanju. Ampak. Llojdova «barka* pušča vodo. Podpora je nujno pm trebna. Pomagajte! Alala! Tržaški conski svet. Conski svet, Trst. Va bene-Lloyd dobi širokogrudno podporo. Da bo bližje in da ga laži® podpiramo, prepeljite ladje in vSP. upravo v Genovo. Dominus vok1" scura! De Gasperi.