Leto XXVIII; Štev. 2. Poštnina plačana v gotovini Lendava 12. januarja 1941. Če hočeš veljati za sodobnega ka- toličana, naroči in podprl naš domači katoliški tisk ! Letna naročnina: na skupni naslov 28 din, na posamezni 36 din, za inozemstvo 84 din, z „M. listomˮ 110 din, za Ameriko 3 dolare Štev. položnice 17-974 Najmanjši Oglas 15 din. Rokopise ne vračamo. Uredništvo: M. Sobota,Križeva ul. 4 Izhajajo vsak četrtek za naslednjo nedeljo Uprava: M. Sobota Važno sodobno delo v sedanjem času Odkar živi človek na zemlji, je imel v vseh časih važne naloge in dolžnosti. Toda te naloge so bile v različnih dobah različne. So bili na priliko časi, ko je bilo najbolj važno to, kak Vitežki železen oklep je kdo nosil, kje so zagoreli kresovi po na- ših gričih in oznanjali türško nevar- nost in če hočeš biti danes v vsakem oziru sodoben, se pač moraš obleči po najnovejši modi. Mi pa pravimo: Če hočeš biti res sodoben katoličan, boš podprl in širit katoliški tisk. S tem boš na naj- lepši način dokazal svojo katoliško zavednost. Prava reč, si boš morda mislil ! Saj sem naročnik našega lista in ga redno plačam vsako leto in to pove, da nisem brezbrižen katoličan. Imaš prav, toda samo deloma. Kajti katoliškega časopisa nepodpreš samo s tem, da ga naročiš in ga pri- poročaš drugim, ampak če hotel biti res sodoben katoličan, bol kot sotrüd- nik sodeloval s članki ali vsoj dopisi prí našem časopisa. Na, sedaj pa še to! Zakaj pa imamo urednika? On ima največ časa in tudi pozvanje za to! Ne rečem, kakšno zanimivo novico bi že napisal, ampak članek — to pa ne. Ne gre! In tudi sposobnosti nimam za to! Vidiš, tu sva pa se znašla oba na isti ravnini. Da nimaš sposobnosti, tega mi ne moreš prikriti ! Le poglej! Kadarkoli vzameš časopis v roke in naletiš na to in ono novico ali članek iz tvoje fare, si kar nehote misliš pri sebi: jaz bi pa to nekoliko drugače napisal. Vidiš, da čutiš v sebi spodob- nost, ker znaš dobro presojati. Po- polnoma prav. Urednik je pametne in resne sodbe vesel. Zato pa le primi za pero, po- skusi napisati in bo šlo. Sprva morda malo bolj okorno, pero ti bo škripalo, pozneje se pa boš kar gladko odre- zoval. Le vprašaj druge, kako gladko jim teče pero sedaj ! Pa boš se še morda obotavljal, češ, kar napižem, bo najbrž vse tako „zvežnjenoˮ, kakor bi se črke mesa- rile med sabo na bojnem polju. To te naj nikar ne straši. Če res včasih pozabiš postaviti piko na pra- vo mesto ali obesiti vejico ob kaki besedi ali začneš z malo začetnico, to kar prepusti uredniku, ki bo, čeprav z rosnatim čelom, razvrstil v urejeno vrsto besede in črke. Seveda moraš paziti, da bo snov primerna za časopis in pisana tako, da čitatelja ne bo odbijala, ampak nasprotno, da bo vsak z zanimanjem čital do konca. Živimo res v zmešanih časih. Ne vem, kaj vse bi človek dal, da bi smel le nekoliko odstreti zaveso in za hip pogledati v razvoj bodočih do- godkov. Zato dandanes ljudje veliko, zelo veliko čitajo in to kar vse vprek. Tako, da naš kmetski človek čita brez posebne težave dnevnike. Prav. Saj je ravno časopis tisti, ki ti utrjuje vero, drami zavest in vliva pogum, da z vedrim pogledom zreš v bodočnost. Časopis pa, ki bi sejal črno malo- dušnost pod najrazličnejšimi pretveza- mi, je boljše, da gá ni. Kajti tudi brez- brižni listi so po navadi tudi nasprotni veri. Vidiš, ti imaš na vasi mnogo- krat dostop do takih oseb, ki se du- hovnika ali izobraženca že oddaleč izogibajo in imaš na ta način priliko videti stvari, ki bi zelo zanimate javnost. Tako se pred tabo razgrinja lepo polje, ki ga boš obdeloval na sodoben način: da postaneš sotrudnik pri na- šem, katoliško usmerjenem listu. Papež Pij XII. o pogojih novega reda in miru na svetu Sveti očé Pij XII. je zadnji sv. večer sprejel kardinale, ki so mu pri- šli želet božične svetke in novo leto. Sv. očé se jim je zahvalil s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim dejal: „V sedanji vojni, prav posebno še po vojni, je dolžnost Cerkve, da posveti vse svoje sile zato, da se o- zdravijo rane, ki jih je zadala ta vojna. Moja očetovska skrb se obrača zlasti k vojnim ujetnikom. Srečen sem, da morem svoje tolažile besede naslo- viti tudi na nje. Že lansko leto sem povedal svoje mnenje o pogojih in osnovali, na ka- terih bi slonel resničen mir, te moje besede veljajo že danes. Pogoji vsakega novega reda so: 1. Treba je predvsem premagati sovraštvo, ki danes razdvaja narode. 2. Treba je premagati medse- bojno nezaupanje. 3. Osreči je treba načelo, da je pravica zavisna od koristi in da pra- vico ustvarja edinole sila, 4. Treba je odstraniti vse vzroke sporom, nastale med narodi in drža- vami na področju svetovnega gospo- darstva. In sicer tako, da bo vsak državljan živel in napredoval v življe- nju, ki ustreza človeškemu dosto- janstvu. 5. Premagati je treba mrzlo se- bičnost. Na njeno mesto mora stopiti bratovsko sodelovanje, v katerem bodo vsi narodi varno uživali svojo svo- bodo in neodvisnost. Potem je izrazil svojo gorečo željo, da bi bila ta vojna čimprej končana. „Upam, da bodo odgovorni vo- ditelji držav našli pravično rešitev, ki bo šele ustvarila novo ureditev sveta tako, da bo za vse narode vrelec sre- če in blagostanja.ˮ Omenjene besede so navzoče globoko ganile. Bardija je padla Angleške vojne ladje prodrle v luko Bardijo Ná afriškem bojišču so Italijanske čete vLibiji 20 dni branile zelo važno mesto ob morju Bardijo. Dne 5. jan. pa je zavarala na hiši guvernera v Bardiji angležka zastava. Italijanska vojska se je morala vdati premoči angležkih čet. Pet italjanskih genera- lov je bilo ujetih in prek 30.000 ita- lijanskih vojakov. Tako je že sedaj ujetih 70.000 italijanskih vojakov. Za- plenili so tudi mnogo tankov, dočim so Angleži pri tem napadu izgübili le 500 vojakov. Tako so Angleži že dosedaj vzeli Italijanom v afriški Libiji že dve luki: Solum in Bardijo. S padcem tega me- sta so vsaj za letos Angleži prepre- čili Italijanom vpad v Egipet. Seveda tudi ves ameriški tisk navdüšeno pozdravlja ta angleški uspeh. Presekana cesta Bardija— Tobruk Čete pomorskih strelcev svobod- no francoški armade v Afriki so pre- sekale cesto, ki vodi iz Bardije v Tobruk. Politične vesti Predsednik bolgarske vlade Filov na Dunaju. Prejšnji teden je po- toval predsednik bolgarske vlade Filov na Dunaj in nato v Salzburg, kjer se je sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in drugimi odličnimi dr- žavniki. Kakor so poročali listi, je imelo to potovanje namen, da spravi v sklad nemške težnje z razvojem do- godkov na jugovzhodu. Nemške čete bi namreč rade dobile prehod skozi Bolgarijo, da bi na ta način neovira- no lahko prišle do Egejskega morja in do Turčije. In po zlomu Turčije v Afriko, kjer bi zlomile angleško moč. Na ta način bi bila Bolgarija, ki je bila do sedaj ob strani, zopet poteg- njena v območje velesil. Toda Tur- čija in Sovjetska Rusija ne gledata na ta razvoj brezbrižno, ampak pazno stojita na straži, da ne bi mogle nem- ške čete kršiti njihovih živlenjskih prostorov ob Črnem morju. Zdi se pa, da ves položaj na jugovzhodu zavze- ma s prihodom nemških čet v Romu- nijo zelo ostre oblike. Nasprotno pa v Franciji sa- mi nemškim četam ne delajo toliko težav. Nemčija kratkomalo zahteva za svojo uporabo vsa francoska sredozemska pristanišča in če jih ne bo dobila mirnim potom, si jih bo pač prisvojila z orožjem. Ne- kateri celo domnevajo, da bo Nem- čija vsak čas zasedla vso francosko ozemlje. Edino francoska armada v Afriki, ki ji poveljuje general Weygand, dela Nemcem veliko preglavice. Kajti ta armada v svoji odločnosti noče ničesar slišati o ponovnem in še več- jem ponižanju Francije in se bo bo- rila do zadnjega moža za čast in svo- bodo svoje domovine. Iz vsega tega pospešenega delovanja nemške politike na vzhodu in zahodu je razvidno, da hoče Nemčija čimprej končati vojno, še predno bi Amerika mogla priti Angliji na pomoč. Kajti zadnji Rooseveltov govor je jasno po- vedal, da je usoda Amerike odvisna od tega, ali bo Anglija zmagala ali ne in da zato mora Amerika na vso moč podpirati Anglijo. Toda popolna pomoč Amerike Angliji bo prišla šele v letu 1942. Zato bi Angleži vojno radi zavlekli. Vsa znamenja pa kažejo, da hočejo Nemci zmago že prej od- ločiti, predno bi mogla Amerika An- gliji dati vso pomoč. Kakšna bo pa odločitev, še nihče ne ve. Sovjetskl poslaniki v Beogra- du, Budimpešti, Sofiji in Bukarešti odpotovali v Moskvo. Sovjetski po- slanik v Beogradu Plotnikov je odpo- tüval preko Budapešte v Moskvo. V Budimpešti mu je pridrüžil tovariš iz Budapešte, sovjetska poslanika v Romuniji in Bolgarski sta že prej od- potovala v Moskvo. Po bojiščih Angleško-italijansko bojišče. Pretekli teden so bili v Afriki veliki boji za italijansko trdnjavo Bardijo v Li- biji, ki so jo Italijani hrabro, a brezuspe- šno branili. Pač pa so Angleži napravili napad tudi na pristanišče Tobruk, ki leži 100 km od Bardije in kamor so prišli Angleži z motoriziranimi odelki, da na ta način odrežejo pot Italijanski armadi. Značilno za to bojišče je bilo tudi to, da so prišli nemški letalski oddelki Italijanom na pomoč. Grško-italijansko bojišče. Na tem, bojišču je bilo pretekli teden po- časno napredovanje grških čet, zdru- ženo z velikimi in hudimi boji. Grške čete hočejo na vsak način priti do morja in tako presekati italijansko armado. Angleško-nemško bojišče. Ka- kor je nemški kancler Hitler že v no- voletnem govoru najavil, hoče Nemčija letos končati vojno z veliko zmago. Zato so takoj v novem letu začeli s strahotnim, do sedaj največjim letal- skim napadom na London, ki je po- vzročil ogromno požarov v središču mesta. Toda tudi Angleži niso držali križem rok. Že naslednji dan so vrnili Nemcem ta letalski obisk s strašnim letalskim napadom na Bremen, kjer so zažigalne bombe napravile ogromno škodo. Nato so Nemci zopet prišli z zažigalnimi bombami nad angleško mesto Cardiff, Angleži pa so jim vr- nili s ponovnim napadom na nemško luko Bremen, ki so jo menda popol- noma razdejali. Nemci so nato napadali angleške vojne in trgovske ladje, an- gleška letala pa nemško izvozno luko Brest, kamor so vrgli veliko bomb. Indija je postala orožarna za angleško kraljestvo. Mnogi bogati indijski maharadže (vládarji) darüjejo miljone in miljone za nabavo bojnih letal. Čeprav so ti vladarji samostojni in imajo v upravi četrtino Indije s pri- bližno 130 miljonov prebivalcev. Ti kraji niso pod angleško oblastjo, a vendar vsi brez izjeme nudijo Veliki Britaniji pomoč. Ravnotako dela v Indiji nad pol miljona ljudi v tovarnah za orožje in pravijo, da bo Indija dala že letos 3000 tankov. Središče Londona — City — je popolnoma razrušeno. Nemška le- tala so vrgla toliko razstrelilnih in za- žigalnih bomb na središče Londona, da ni več nobena zgradba nepoško- dovana na prostoru 2 km2. Le kate- drala sv. Pavla in nekaj ulic še stoji. Drugače so pa same ruševine, ki jih ovija dim. Na znanje vsem naročnikom „Novinˮ Tej številki „Novinˮ smo pri- lažili nove položnice, ki se glasijo na Katoliško tiskovno drüštvo, ki je postalo lastnik „Novin". Da ne bo na koncu leta nepotrebnih neprilik, je najboljše, da čim prej storite svojo dolžnost in nakažete letešnjo naroč- nino naprej, po položnici ali pa pri širitelju. S tem boste razbremeniti nas in tudi sebe obvarovall neljublh opo- minov, zlasti pa boste s tem najbolj podprll in omogočili izhajanje našega lista. Vemo, da si vsi želite, da bi naš list izhajal osemstransko kakor je bila lepa zadnja številka, najbolj si pa tega želi urednik sam, ker bi na ta način mogel nudili mnogo več gradiva svojim čitateljem. Torej na delo! Če bo število naročnikov doseglo zaželjeno število, vam bomo vsak teden dali do rok osemstran- sko številko. Kar se tiče uprave „Novinˮ, sporočamo, da se je sedaj uprava „Novln“ preselila v M. Soboto, Križeva ul. 4. kjer je tudi uredništvo. Vse dopise, naročila, reklama- cije pošiljajte na omenjeni naslov. Le naročnino za l. 1940. pošiljajte v Črensovce. Uprava. 2 N O V I N E 12. januarja 1941 -=== NEDELJA ===- Sv. Družina Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po običaju praznika šli v Jeru- zalem ter se po končanih praznlških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili. Misleč, da je pri druščini so šli dan hoda in ga iskali med sorod- niki in znanci. In ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslüšal ter popraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeti nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko so ga ugle- dali, so se zavzeli in njegova mati mu je rekla: Sin, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala. — In rekel jima je: Kaj sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega očeta? — Toda ona nista razumela besede, ki jima jo je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima je bil pokoren. In njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. In Jezus je napredoval v mo- drosti in starosti in milosti pri Bogu in prí ljüdeh (Lk. 2, 42-52 ) * V splošnem propadanju današnje družine nam sv. Cerkev danes stavi pred oči Nazaret in v Nazaretu tisti skromni dom, v katerem živi in deluje troje najsvetejših src; Jezus, Marija, Jožef. Kako je Kristus v svojem življe- nju pokazal, da mu je družina in drü- žinsko življenje pri srcu! Sam je hotel, da živi v družini ter v njej preživi svoje mladostno življenje do svojega javnega nastopa. Saj je s svojo navzočnostjo na svatbi v Kani posvetil začetek in ustanovitev družine. Še več. Njegovo srce je vedno bilo za družino, njene križe, družinske nadloge. Prosil ga je kraljevi uradnik za bolnega sina, prosila ga je žena Feničanka za obsedeno hčer, potožil mu je predstojnik shodnice, da mu je bolna hčerka, prosil je oče za bolne- ga sina... nihče ni prosil zaman. Ozdravljen je bil uradnikov sin, reše- na obsedena sin in hči, oživljena Jai- rova hčerka, vdova v Najmu pa niti prosila ni, solz jokajoče vdove so ga- nile Gospodovo srce in vesela in sre- čna se je vrnila mati z obujenim si- nom domov. Da pa bo lepo, zares lepo v družini, opominja apostol: Oblecite prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, po- nižnost, skromnost in potrpežljivost To so drüžinske čednosti, ki ne le da omogočajo življenje v družini, ampak tudi ustvarjajo srečo in zadovoljnost v hiši. Usmiljenje ali sočutje naj imajo drüžinski člani drug z drugim. Dejan- sko naj pomagajo enemu, ki trpi. Dobrotljivost, našteva dalje apo- stol. Da smo dobri, da dobro hoče- mo in storimo. Ni treba veliko. Često je dosti ena beseda. Ponižnost mora vladati v družini. Kak bi bilo življenje v hiši, če bi se drug nad drugim znašali? Skromnost je na vsak način po- trebna v družini. Koliko nezadovolj- nosti je pri tisti hiši, kjer ne poznajo skromnosti ! Ker ni človeka brez trpljenja, ker ni hiše brez križa, priporoča apostol potrpežljivost. Prenašajte drug druge- ga in odpuščajte si. Zimska pomoč v Lendavi Že meseca avgusta minulega leta so Lendavčani mislili, kako v nasto- pajoči zimi pomagati številnim okoli- škim revnim drüžinam. Na pobudo trgovcev gg. Jurija Novaka in lige Welssa je organiziral g. katehet Verbajn- šak zimsko pomoč za Lendavo in bli- žnjo okolico. V ta namen se je usta- novil posebni akcijski odbor pod pred- sedstvom g. sreskega načelnika. Za- čeli so takoj z zbiranjem prostovolj- nih prispevkov tako, da je že pred Božičem bilo obdarovanih prek 150 najrevnejših družin s potrebnim ku- rivom. Vendar s tem še delo odbora zimske pomoči ni bilo končano. Po- gled odbora je šel tudi naprej v le- tošnjo pomlad, ki bo radi lanske slabe letine marsikteri družini prinesla na- ravnost stradanje. Odbor zimske po- moči namerava nakupiti tudi nekaj zrnja za moko, ki jo bo v zgodnji pomladi prodajal po zelo znižani ceni revnim družinam. Da pa je mogel odbor zimske pomoči izvesti to veliko socijalno delo, gre predvsem iskrena Zahvala vsem plemenitim darovalcem, ki tudi Sicer ob vsaki taki priliki kaj radi pokažejo svoj socialni čut in pomagajo svojemu bližnjemu — trpinu. Nekateri so da- rovali prav lepe vsote kakor Weiss Žiga, Pollak Emil, Tovarna dežnikov, Našička, Križevačka imovna občina, Dolnjelendavska hranilnica, apotekar Himmelsbach J., dr. Klar Franjo, dr. Peterlin Makso, Schwarz Moric, pa tudi mnogi drugi darovalci niso zao- stajali za premožnejšimi, saj ni bilo nobenega, ki bi daroval manj kot 100 dinarjev. Tudi sicer je preskrbljeno za tukaj- šnje reveže. Za lendavske uboge skrbi po načinu Vincencijevih konferenc do- brodelne drüštvo sv. Katarine pod modrim vodstvom predsednika in žup- nika g. Štefana Bakana. Siromašni otroci treh tukajšnih šol pa dobivajo vseh pet zimskih me- secev — zdaj že Osmo leto — dnevno brezplačno toplo kosilo v tukajšnji siromašni kuhinji, ki jo z vso požrtvo- valnost^ oskrbujejo tukajšne šol. se- stre pod vődstvom g. kateheta Ver- bajnšaka. Dnevno razdelijo povprečno 160 .porcii. Meseca februarja lanskega leta je obhajala ta socijalna ustanova svoj prvi in tihi jubilej: v teku sedemlet- nega obstoja je razdelila^lOOiKK) brez- plačni kosil in večerij. Tako zopet in zopet pokažejo Lendavčani, zlasti še trgovci in obrtniki, da imajo ra- zumevajoče srce za siromašne drüžine, zlasti pa njihove najmlajše in z dare- žljivimi rokami otirajo bratovske sol- ze trpečemu bližnjim Neredni red vožnje na progi Maribor-M. Sobota Dobili smo most čez Müro na Petanjcih. Vemo, da je to sad uvidev- nosti našega bana dr. Marka Natla- čena. Mi smo in mu ostanemo za to, kakor tudi za druge naklonjenosti — zares hvaležni. Da je bil ta most zelo potreben, dokazuje promet na njem. Le oglejte si ga katerih !! dan ali noč. Nikoli ni prazen in kaj šele bo, ko ne bo po- manjkanja benzina ter bo popüsti! tudi mraz... Z eno besedo, most Čez Müro je ogromna pridobitev za vse Pomurje, zlasti pa za Maribor. Ta most je omogočil tudi dnevni avtobusni promet, ki veže Slovensko Krajino z Mariborom. Na progi Ma- ribor—Sobota vozi avtobus sedaj že dnevno dvakrat in to iz M. Sobote v Maribor in obratno. Kdor se je vozil z avtobusom na tej progi, ve pove- dati, da je avtobus Mestnih podjetij Maribora velik, udoben, za prevoz za- res pripraven. Le tu in tam, zlasti V smeri Sobota, ni dovolj mesta na njem. Pa nič zatol Šofer se iz Sobote vrne po potnike, ki zaradi prenatrpanosti niso mogli na voz. Vse to je kljub temu ali onemu — prav. Prav za prav vendar le ni vse prav, kajti vozni red zastopa le ma- riborske interese. Namreč: interesi prizadetih so osredotočeni v Mariboru in v Soboti. Oni, ki hodijo po oprav- ki v Maribor, imajo na razpolago avtobus, ki vozi iz Sobote ob 7.30h in se vrne ob 19.80 h. Torej, imajo do- volj časa, da opravijo vse svoje po- sle in razmečejo ves svoj denar po Mariboru. Drugi, ki gravitirajo (težijo) v Soboto v ambulanto v banovinski bol- nici, o okrožni dispanzer ali obisku- jejo svojce v bolnici ali pa gredo po opravkih na okrožno sodišče, v razne urade ali pa nakupovat itd., še daleč nimajo tako ugodne zveze. Namreč z avtobusom se vozijo v smeri Maribor —Sobota, kamor ta privozi ob 9.45h in se že vrača po 11 uri. Torej imajo na razpolago le pičli 2 uri. Za pot- nike iz ljutomerskega sreza — zasto- pani so zlasti oni iz gornjemradgon- skega področja — je to zelo malo časa. Tudi ne morejo ničesar opraviti v Soboti, ker se na določeni čas, za obisk v bolnici, pri okr. dispanzerju, za razprave pri okrožnem sodišču itd. vozni red sploh ne ozira. Čas med prihodom in odhodom avtobusa je torej neroden in tudi nezadosten, No, ne bodimo tudi ozkosrčni! Kakšen dinárček prometa pa si zasluži tudi Slovenska Sobota, ko ga obmejnemu Mariboru privoščimo v izobilju ! Pa dijaki iz področja Slatina Radencev itd., zakaj se ti ne bi mo- gli voziti z avtobusom v Soboto v gimnazijo, katera je že popolna, pa tudi v trgovsko šolo? Zakaj morajo ti v tej zimi kolesariti ? Železnica to upošteva, zakaj ne bi tudi avtobus? Oh, oni mesečni potnik, ki sili na po- poldanski brzovlak v Maribor, se lah- ko odpelje iz Sobote tudi z vlakom ! Morda pa se moramo ozirati tudi na udobnost! nekaj Mariborčanov, ki jim, po veljavnem voznem redu ni treba zgodaj vstajati, saj so lahko ob 8 h že na deželi, a ob 14 h pa zopet doma! No, zakaj ne bi bile upoštevao težnje siromašnega kmečkega prebivalstva iz Slovenskih goric itd., ko bi pri tem bilo treba v Mariboru le za 50 minut prej vstajati, avtobus pa bi privozo nazaj za komaj 2 uri poznej;. Ali je to nalašč tako, naj gravitira vse-vse v Maribor?! Drugega primere pa res ne vemo, ki bi zagovarjal današnji zadevni vozni red. Zato, gospod urednik, smo mne- nja, da je nujno potrebno, da vozi oni avtobus iz Maribora v Soboto tako, da bo ob 7.50h v Soboti, od koder se naj vrne ob 13 h. Tako pa bo zares vse pravi Veste gospod urednik, nam se zdi, da je pri danešnjem voznem redu podeželje z M. Soboto upožtevano le kot „peto koloˮ. „Kaj pravite? ˮ Mlin naprodaj 15 februarja se bo vršila v Ormožu na sodniji dražba Petovarjevega mlina. Sem spada hiša z gospodarskim po- slopjem in mlinom, koruznjak, njiva, travnik in pašnik. Prah Maks: Ob novi maši v Sr em u Ves popoldan je minil v priprá- vni! na drugi dan, toda vse v manjšem obsegu, kakor je to navada pri naših novih mašah. Tu se je Sicer morilo nt žive in skubilo na mrtve, a krasilo pa zelo Skromno. Le v cerkvi je bilo par vencev, zunaj pa o kakih slavo- loki po našem okusu ni bilo nikjer ne düha ne sluha. Svoje hiše so veš- čani pobelili, to je pa bilo tudi vse, kar so prispevaii k okrasitvi za to slovesnost. Proti večera so prišli ostali go- stje iz vseh krajev. Bil je tu še naš drugi znanec iz vojske g. Nikola Erdeli, zagrizen zagovornik pravic svojega naroda, ki je ob vsaki dani priliki spravljal še v Zagrebu mnoge ruske slovanofile (= ljube) v obupne zadrege do sramežljive rdečice nepremagljive nevednosti. Bil je tu bogoslovec Mudri Gra, neviden organizator (vodja) v prosvetnem domu, ki ga je zgradil tamkajšnji šolski upravitelj Kostelnik, ki ga je po posredovanju pokojnega škofa Njaradija s še neko drugo uči- teljico na isti šoli odlikoval sam pa- pež Pij XI. s križem „Pro ecclesia et et pontifice (zaslužen za cerkev in papeža). Prišel je iz Zagreba škofijski arhivar g. Petranović, iz uredništva „Hrvatske Stražeˮ pa g. Garapić. Iz Ruskega Krstura je dospel mladi dok- tor Bukatko, ki je študiral v Rimu in bil z novomašnikom nekaj časa tova- riš na zagrebškem vseučilišču. Že pri večerji, ki je bila prire- jena bolj za omejeno število povab- jencev, se je razvil živahen pogovor med nami. Pozornost smo vzbujali predvsem mi Slovenci, ki nas je vo- di asketsko (poduhovljeno) vitek to- variš Pečar Franjo, znan že kar tisti večer med omizjem vsled vročih tuj- skolegijskih popotovanj po Afriki kot „beduinˮ, tovariš Adolf Piki se je pa poglobil ob sremskih specijalitetah v trezno opazovanje fotografskih objek- tov (predmetov) za naslednji dan. Zjutraj ob 5. uri so začeli zvo- novi vabiti na „Jutranjeˮ, molitev vzho- dne cerkve. To je za ljudstvo nekaj podobno dolgočasnega kot so pri na- ših stolnih cerkvah recitacije (skupne molitve) kanonikov (najbližjih škof. duhovnikov). Okrog pol 10. ure pa so dvignili uglednejši možje v cerkvi bandere in vse zbrano ljudstvo se je podalo v procesiji pred župnišče, bi- vališče novomašnikovo. Vrsta odličnih duhovnikov,sorod- nikov in Sosedov je stopala v grških cerkvenih oblačilih do praga hiše, kjer je že ves nemiren čakal novomašnik, ob njegovi strani pan matka v beli obleki, s križem, ki mu ga je dal njegov pridigar. Majhen nagovor, toliko da je padla rosa na oči in že se je zvrstil sprevod nazaj v cerkev, kjer je iz kora donelo pre- krasno petje domačega cerkvenega zbora. Lep je latinski „Ecce sacerdos magnusˮ (Glejte, veliki duhovnik), ali slovenski „Novomašnik bodˮ pozdrav- ljenˮ, toda človeku se zdi, da je v teh pesmih vse preveč melodija (napev) italijansko jasno odprta, ne da bi nje- gova vsebina prevzela duše tudi ne- povabljencev, samo navzočih. Tu pa so med mašo doneli res slo- vanski otožno - mehki glasovi sopranov preko globokih basovskih prepadov in lahko prehodnih tenorskih vzpetin ob spremljavi nežno vezajočih altov. Tova- me je opozoril na sličnost slavnega Cirilo-Metodovega kora iz Zagreba. Mladi duhovnik je ob asistenci (strežbi) 8 duhovnikov, tudi svojega očeta — dekana, pet vznešeno svojo prvo svečano sveto liturgijo, po našem sveto mašo, — po starem častitljivem grškem obredu. Po sveti maši je bilo darovanje kakor pri nas, le da so gostje neko- liko manj skopi kot Prekmurci ob podobnih prilikah. Novomašni blago- slov pa delijo enako kot v Slov. Kra- jini z razliko, da je tu novomašnik polagal roke na glavo vsakega posa- meznika, pri nas pa le ne glave so- rodnikov, duhovnikov in včasih tudi ostalih svatov. Ljudje v cerkvi so s svojimi drago- cena! oblekami razodevali bogastvo Srema, največ seveda vitka dekleta, ki so se ob sončni svetlobi svetlikale v svoji raznobarvnih svilenih krilih kot pisani metuljčki na zelenih livadah pod svo- bodnim soncem. Fantje se ponašajo z izredno fino izdelanimi narodnimi vezeninami na srajcah in opekasto rdečimi pentljami okoli vratu. V dvorani prosvetnega doma, ki je bila vsa zavita v rumeno-moder papir brez želenja, kar je napravilo na nas Slovence vtis suhote, je bilo prirejeno slovesno kosilo. Seveda ni, razen po razpoloženju, daleč podobno našemu, ki se je že ponekod povzpelo na hotelski nivo (gosposko raven). Od slavnostno okrašenih sten so nam kli- cali v spomin ukrajinsko preteklost njihovi bardi (narodni pevci) od Ta- rasa Ševčenka „apostola pravdeˮ, pre- ko Ivana Franka „večnega revolucijo- narjaˮ, do Marka Vovčok, ki je bila Poljako — Rusinja s pravim iménom Marija Vilenška, ki jo je mož, zave- den Ukrajinec Markovyč, pridobil za ukrajinsko književnost. Nad vratmi je stražila veselo družbo slika njihovega ubitega polkovnika v Berlinu, povelj- nika „Sičaˮ — narodno obrambe or- ganizacije. Kakor pri nas med pijančki — bolj študiranimi, — je bil tudi tam za cel čas obeda izbran „stoloravnateljˮ g. Petranovič iz Zagreba. Prvi je go- stom nazdravil v lepi ukrajinščini no- vomašnik sam, nato pa so si sledili pozdravi v hrvaščini, ukrajinščini in slovenščini izmenoma, na veselje ter zadovoljstvo cele pisane družbe. Vmes je donela prekrasna ukrajinska zdravica: „Mnohaja ljet.. .ˮ zopet izmeno- ma z znano slovensko: „Kolkor kapljic tolko let...ˮ Po slikanju in večernici sta se moja tovariša spretno izmuznila lju- beznivim gostiteljem in se srečno od- peljala domov, mene pa prepüstila treznemu opazovanju smehljajoče se sreče mladega para gdč. Xenije Hirjo- vatij, sestre növomašnika in zdravnika g. dr. Djuro Papa, ki sta se namera- vala naslednji dan poročiti. (Sledi) 12. januarja 1941. NOVINE 3 Ivan Bračko, ravnatelj nove celjske gimnazije Za ravnatelja nove celjske gim- nazije, ki so jo odprli letešnjo jesen po zaslugi velikega tvorca naših kul- turnih zavodov blagopokojnega dr. Antona Korošca, je bil imenovan g. Ivan Bračko, ugledni član profesor- skega zbora dotedanje edine gimna- zije v Celju in prvi ravnatelj naše gimnazije v Slovenski Krajini v letih 1919/20. S tem odlokom je prišel na odgovorno mesto mož, ki ima za se- boj dolgoletno naporno vzgojno delo, mož kristalno čistega značaja, pleme- nita osebnost, ki ji je bilo vedno in povsod vodilo: nesebična dobrota in ljubezen. Tega vodila se je držal g. rav- natelj še prav posebno v letih, ki jih je posvetil Slovenski Krajini. Tista leta, ki jih je preživel med nami, so eno samo nepretrgano žrtvovanje za ljudstvo, ki je stoletja bilo pritisnjeno k tlom, za deželo, ki so jo mnogi imeli za vedno izgubljeno za naš skupni narodni dom. G. ravnatelj je tedaj pri- jela za delo v najtežjih okolščinah na novo ustanovljenem zavodu, ki je na papirju sicer bil, a dejansko je manj- kalo vsega: našega osebja, učil, knjig in celo dijakov. Mož ljubezni, vere in zaupanja vase in v božjo pomoč pa se ni, ustrašil. Soboški gimnaziji je vdihnil življenje, jo pestoval v nje- nih detinskih dneh, dober oče zavodu in vsakemu dijačku, ki se je vanj oziral. Vemo, da je sam hodil po va- seh in nabiral dijake, te prosvetne nabore je vršil največkrat sredi ne- prijazne, sovražne sredine, saj se v tistih letih madjarska manjšina ni sra- movala nikakega sredstva za dosego svojih, dobro nam znanih, ciljev. Ni čudno, če je g. direktor zapustil v naših krajih nedeljeno simpatije, trdne vezi z neštetimi prijatelji in se uvrstil med naše domače prvoboritelje, kakor g. Klekla, rajnega dekana Bašo in dru- ge, s katerimi ga ni vezalo samo delo za skupno narodno zadevo, mar- več tudi iskreno tovarištvo in ljubezen. Saj kdor pozna g. ravnatelja, ve, da ga je mogoče samo spoštovati in vzljubiti. Kako mu je pri srcu naša Kraji- na, je pokazal letos, ko je odločil, da bo njegov zavod obdaroval z božič- nimi darili (v vrednosti okoli 4000 din) obmejno šolo v Küzmi. Na novem odličnem mestu v naši prosveti želimo g. ravnatelju predvsem, da bi mu Bog naklonil zdravje in moči. Saj uspehi ne morejo izostati, to smo videli pri nas. G. ravnatelja odlikuje strokovna izobrazba, prepojena z na- ravnost ganljivo ljubeznijo da vsega, kar je našega, kar je naše od vekov, ohranjeno od dedov nam po strahot- nih bojih in žrtvah, naša narodna individualnost in vera; odlikuje ga srčna dobrota do svojih sodelavcev in očetovska ljubezen do zaupane mu mladine. Še ene stvari ne smemo poza- biti: g. ravnatelj Bračko je človek, ki živi iz vere po veri. S tem je vse po- vedano: tu črpa ono moč, ki nevsilji- vo, a vendarle s prodorno silo pri vsa- kem delu udarja svoj pečat in v vsaki družbi izžareva svoj blažilni vpliv. Pre- pričani smo, da bi take harmonično razvite krščanske osebnosti morale zasesti vsa odgovorna mesta v blagor naroda in države. J. M. Za novo sezono prinašamo RADIO APARATE Minerva, Orion, Körting, Sachsenwerk, Hornyphon, Mende, Braun, Graetz, z d vole t nim jamstvom. Baterijski aparati so opremljeni z D elektronkami, delajejo brez aku- mulatorja. Predvajanje aparatov brezobvezno - ceniki franko. Dolgoročno odplačilo! M. SOBOTA Po Slovenski Krajini Zahvala. Da je bila zadnja šte- vilka „Novinˮ po mnogih izjavah res lepa, smo se dolžni zahvaliti vsem gospodom, ki so s svojimi tehtnimi mislimi obogatili naš list. Naj jim Bog poplačal prav posebej izrekamo pri- srčno zahvalo prezv, škofu dr. Ivanu Tomažiču za njegova lepa, jedrnata navodila, ki si jih bo osvojil naš list. — Upamo, da nam ohranijo vsi svojo naklonjenost tudi v bodoče! Uredništvo. Dühovna podoba župnije V. Polana. Na dan novega leta so nam g. župnik povedali s prižnice, kako se je odigravalo življenje naše žup- nije v preteklem letu. Pred oltarjem v naši cerkvi si je obljubilo zvestobo do smrti 19 parov. Rojenih je bilo 27, umrlo pa 25. Če ne bi bilo toliko iz- seljencev iz naše župnije, bi nam te številke zelo, zelo veliko povedale. Število sv. obhajil je bilo 1. 1940 39140. To je za Polano, ki je med najmanjši župnijami v Slov. Krajini (šteje okrog 1800 ljudi) zelo lepa šte- vilka. Tako pride na enega vernika, če vštejemo tudi otroke pred sedmim letom, 21 obhajil letno. Če pa otroke, ki še ne smejo k obhajilu, odštejemo, pride na vsakega vernika 27 sv. ob- hajil. Zlasti polanska deca dnevno prejemajo Boga v svoja srca. Odraz tega je tudi vzoren red v cerkvi in lepe enotne, skupne molitve. Poroka. Zadnjo nedeljo v decem- bra sta se poročila znana prosvetna delavca v črensovski fari gdč. Tere- zika Cigan, vneta cerkvena pevka iz ugledne Ciganove drüžine in naš ve- stni občinski tajnik Kohek Martin. Po- ročil ju je v Ormožu nevestin brat g. Cigan Franc, salez. duhovnik v Ljub- ljani. Mlademu paru na novi poti Že- limo obilo cvetja pa malo traja!—V črensovski fari se je v 1. 1940. naro- dno 181 ljudi, a umrlo jih je pa 92. Pred oltarjem si je priseglo zvestobo do groba 48 parov. Če bi bilo manjše število onih deklet, ki so venec svo- jega devištva v zibel položile, bi bilo mnogo manj solz žalovanja in gren- kega razočaranja. Lepi uspehi našega rojaka. G. Julij Kontler, šol. upravitelj v Stu- denci pri Mariboru je imel predava- nje na tečaju Pedagoškega društva v Ljubljani. Poslüšalo ga je 3 ure prek 300 učiteljev. Kritika njegovega na- stopa je bila več kot laskava. 28. dec. je imel na svoji šoli takozvani vzorni nastop v prvem razredu pred 100 uči- telji in učiteljicami. Po nastopu je dal veroučitelj šole sledečo izjavo: „Do- ber katehet ne bi rešil lepše svoje na- loge.ˮ V imenu navzočih učiteljev in učiteljic je pa učitelj o nastopu izja- vil: „Sedemnajst let sem učitelj, videl sem marsikaj, toda tuko lepega na- stopa še nisem videl nikdi.ˮ G. Šol- skemu upravitelja našemu domačimi k tem in mnogim drugim uspehom prav iz srca častitamo! Izjava. Izjavljamo, da je g. Hor- vat Martinu iz Bučečovec dne 5. maja 1940. pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi premičninami in pritiklinami vred. Ker je bilo poslopje zelo slabo zavarovane ter si imenovani ne more od zavarovalnine Obnoviti poslopje, se priporoča, da se mu gre na roko ter se mu hkrati dovoljuje pobiranje prostovoljnih prispevkov. — Občina Sv. Križ pri Ljutomeru. Naznanjamo vsem, ki imajo koga Nemčiji in zasedeni Franciji, da smo z novim letom ustaviti Pošiljanje našega tista v omenjene kraje, dokler se razmere ne izboljšajo. Mi smo po- šiljati, a naročniki niso dobiti do rok, ker so vse ustaviti na nemških poš- tah. Samo pisma gredo. Kakor hitro bo mogoče, bomo pošiljali. Uprava. Več razumevanja! Te dni sta hoditi dve članici ZZD z nabiralno polo po Soboti. Imena tistih, ki so podprli naš pokret ne bomo na veli- ko objavljati, pač pa jim bo naše de- lavstvo znalo biti hvaležno za razu- mevanje, ki ga imajo do delavstva. Pri tej priliki je bilo opaziti, da ne- kateri premožni ljudje v Soboti nimajo za domačo delavsko organizacijo no- benega smisla, dočim na drugi strani vneto podpirajo nabiralno akcijo ne- kega „Kulturbundaˮ, ki v slovenski Soboti v danasnjih časih res nikakor ni potreben. Stavbena zadruga bo zidala. Prepotrebna Stavbena zadruga v So- boti se je v kratkem času že tako raz- vila, da bo spomladi že zidala veliko stanovanjsko hišo. V načrtu ima tudi več enostanovanjskih hišic. Če bi imeli tako zadrugo že pred tremi leti, bi danes ne bilo tako pomankanje stanovanj v Soboti. Stavbena zadruga bo pomanjkanje stanovanj v dogled- nem času rešila. Vsa navodila dobite v Kmečki Posojilnici. Soboške ulice — drsališče. V četrtek in petek je po naših krajih za- čelo sicer drobno rositi, a se je ta rosa na zmrziih tleh sprememba v led. Ulice po Soboti — zlasti Aleksandrova ce- sta— So bile naenkrat polne drsal- cev. Po zledenelih tleh je bilo tudi sicer veliko padcev — zlasti kak de- beluhar se je stežka pobirat s tal — na srečo pa usodnih ni bilo. Čebelarji! Podružnica Sloven- skega čebelarskega društva v M. So- boti, ki je bila ustanovljena lansko leto, bo podala poročilo o dosedanjem delovanju na letnem občnem zboru dne 12. januarja 1941, dopoldne ob 9 uri v delavskem domu v M. Soboti. Namen podružnice je, da pospešuje čebelarstvo v svojem območju s tem, da prireja predavanja, tečaje in slično, vzdržuje za svoje člane zalogo čebe- larskih potrebščin in posredüje pri razpečavanju čebelarskih pridelkov itd. Vljudno vabimo vse člane in ostale čebelarje, da se občnega zbora v čim večjem številu udeležijo. Čebelarji, ki še niste člani podružnice, Pristopite čim prej in v čim večjem številu, da bomo v naši skupni organizaciji iz- boljšali naš položaj. Članarina znaša 40 din na leto. Prijavite se na občnem zboru. — Odbor. Nabrala je za Rafaelovo dru- žbo v Črensovcih Ekspozitura Ko- bilje 53.50 din. Poroka. Dne 26. decembra 1940, se je poročil v Čakovcu g. Janko Habacht z gdč. Ružico Kovač. Mlado- ženec je sin Habachta Janoša, ki je bil učitelj v Beltincih, na Hotizi in šol. upravitelj v Radmožancih. Da bi bilo srečno! Gibanje prebivalstva v 1.1940. na Hotizi. Lansko leto je bilo rojenih na Hotizi 31 otrok, umrlo jih je 17, a zakonski stan si je izvolilo 6 parov. Obhajil je bilo prek 14.000. Tedenski koledar Januar 12 Nedelja Sv. Družina; Alfred, Opat 13 Pondeljek Veronika, devica; Juta 14 Torek Hilarij; Feliks 15 Sreda Pavel, püščav.; Maver, Opat 16 Četrtek Marcel, op.; Bernard, m, 17 Petek Anton, pušč; Marijan, m. 18 Sobota Stol Sv. Petra v Rimu; Priska Prosvetno polje Fantovski odsek na Kobilju je priredil na sveti večer v šolskih pro- storih lepo duhovno igro „Vrataˮ, ki je napravila za vse gledalce lep vtis. Izredno veliko ljudi je prišlo gledat to igro. To jasno kaže, če se bodo igralci vedno tako potrudili, ne bodo nikdar igralci v zadregi za gledalce, čeprav bo igra duhovne vsebine. Igro je vodil domači g. upravitelj; Mladinska JZ na Tišini je imela zadnjo nedeljo lepo žalno spo- minsko slovesnost za pokojnim dr. Korošcem. Domači g. kaplan Gutman je povdarjal predvsem njegove zaslu- ge za mladino in narod, kakor tudi njegovo odločnost in neustrašenost V borbi ta narodne pravice. Socijalni tečaj za naše delavstvo Podružnica ZZD v Soboti je pri- redila, dne 28. in 29. decembra 1940. socijalni tečaj za Strokovno delavstvo. Tečaja se je udeležilo prilično 50 de- lavcev iz vse Slov. Krajine. Tako Predavatelj!, kakor udeleženci tečaja so vsa vprašanja temeljito predelati, kar je razvidno iz debate (razgovora), po vsakem predavanju. Tečaj je za- pustil med delavstvom mnogo korist- nih sadov. Za zakljüček tečaja se je v ne- deljo 29. decembra dopoldne vršilo veliko zborovanje strokovnega delav- stva. To zborovanje je pokazalo, da je ZZD v Soboti vzrastla in dorasla tako, da je v bodoče treba z njo ra- čunati pri vseh socijalnih in gospo- darskih vprašanjih. O zborovanju sa- mem bomo obširneje poročati pri- hodnjič. MALO ZA SMEH Najboljša iznajdba. »Zares čüdovito je, kaj vse so v zadnjem času iznašli. Brzojav brez žlce, vozila brez konj, smodnik brez dima. Zdaj je samo še enega treba,ˮ »In kaj naj bi to bilo?ˮ »Dota brez žene !ˮ Zaradi velike záloge manufakturnega blaga dobite za snehe: kreppdnschine od 20'— din naprej krepmarokln od 30*— din naprej satino svila svetla od 40'— din naprej v različnih barvah in vzorcih, hakor tudi drugo blago, še vedno najceneje v trgovini Bogojina FERDO HORVAT, Lepo priznanje našemu rojaku za kulturno delo Madjarski Pen-klub odlikuje vsa- ko leto tiste, ki prevedejo kako kla- sično madjarske delo v drug jezik. Letos je dobil to nagrado med Srbi g. dr. Svetislav Štefanovi, srbski pi- satel]; med Slovenci pa naš rojak g. Vilko Novak, profesor v Kranju in g. dr. Line Debelak, urednik »Slovenca". Prevedla sta v lepo slovenščino Ma- dáchovo: »Tragedija človeka". G -Vilko Novak že več let po- gosto poroča v slovenskom tisku o madjarskem slovstvu in kulfurnem u- dejstvovanju Madjarov z namenom, da bi se med seboj bolje spoznati ter se znižali. Omenjena knjiga je že bila pred tedni razposlana. Krasi jo lep tisk in oprema, a še lepši prehod. Izšla je v založbi ljudskih iger v Ljubljani. Ta prevod je zelo ugodno oce- nil v „Nyugatˮ tudi naš rojak - pesnik dr. Avgust Pavel, profesor v Szombat- helyu, v „Jugoslovanski madjarski Re- vijiˮ pa Golia Pavel, ravnatelj ljub- ljanskega gledališča. G. profesorju Novaku tudi mi čestitamo in mu želimo mnogo uspe- he pri nadaljnem delu! S tem je madjarski Pen-klub tudi javno priznal, da je slovenščina samostojni narodni jezik. Ruševine mesta Sidi el Barani ob libijsko-egiptovski meji — razrüšili Angleži. 4 NOVINE 12. januarja 1941. Kako se vodijo borbe v zraku Resnična slika zračnih bojev je čisto drugačna, kakor jo dobimo iz kratkih, suhoparnih uradnih poročil, ki so pač vedno enaka in nam ne nu- dijo vpogleda v grozno žaloigre, v pri- zore iz neizprosnega boja na življenje in smrt, v velik mrtvaški ples visoko gori med nebom in zemljo. Uradna poročila o angleške-nem- ških bojih nad Rokavom in nad obalami okrog njega so res kratka in do skrajno- sti hladnokrvna, toda priznati moramo, da je v zgodovini vojská le malo prime- rov, ki bi jih mogli vzporejati in primer- jati s temi boji. Iz vedno enakih po- ročil bi človek mislil, da so tudi ti boji vedno enaki in da niso nič posebnega. Taka predstava bi bila popolnoma zmotna. Človek nadalje misli, da je mo- derna vojna, vojna strojev in tehnike, vrednost vojaka pa da ostaja daleč v ozadju za njima. Tudi to mnenje je vsaj za zračno vojno popolnoma žmet- no. Prav kar se zračne vojne tiče, smo priče presenetijivega povratka boja moža proti možu kakor je bilo njega dni v viteških časih. Tudi danes se je čüdovito razvila človeška volja in člo- veška moč, ki tega majhnega, nebog- ljenega človeka pilota visoko gori pod nebom usposablja za gospodarja zra- ka, ki so mu pokorni stroji in orožje, ki je tako rekoč gospod nad življenjem stotin in tisočev ljudi doli na zemlji... Nemško-angleška zračna vojna je podobna dvoboju, v kateri nasto- pata vedno le po dva in dva in mo- rata vedno do skrajnosti napeti vse svoje telesne in düševne sile, morata biti v stalni in neprekinjeni napetosti, da bi obvladala nasprotnika. Vojne zvijače, prevejanosti vseh vrst nad na- sprotnikom, posamezni nenadni na- pádi, zanke in pasti, vsak dan se me- tajoči se način v napadu in obrambi, nenadni ostri udari iz zaledja, to so znamenja te vojne, ki se odigrava v višinah 100 do 5000 metrov. Vsemu temu so se sedaj pridrü- žile še podnebne okolnosti, ki so po- vzročile, da je boj še ostrejši, še zvi- tejši, še bolj nečloveški in do skraj- nosti nevaren. Jesenska megla, za ka- tero so pričakovali, da bo onemogo- čila zračno vojno, je ni prikrila, tem- več jo je le otežkočila. Kdor se dvi- gne v najlepšem vremenu na flamski ali severni francoski obali, je lahko čez nekaj minut na drugi strani Ro- kava že zavit v gosto londonsko meglo. Tako postaja vedno važnejša tehnika letanjá v temi in brez razjeda, teh- nika letanja skozi gosto meglo, skozi deževje in debele oblake, skozi za- pori ogenj sovražne protiletalske ob- rambe, skratka, tehnika tveganja skozi tisoč neznanih nevarnosti . . . Način boja se vsak dan menja Vsak meter, ki ga preleti letalec, je korak v negotovost, ki lahko pri- nese smrt. Nikdar ne veš, kje in kako te bodo sprejeli sovražni lovci. Ne veš, če bo obramba od tal takšna, kot je bila včeraj, ali drugačna. Ne veš, če se bodo sovražni lovci spustili na tebe od spodaj, ali se bodo sovražni lovci spustili na tebe od zgoraj, ali te bodo ločili od tvojega krdela in te potem na samem napadli? Ali pa bo- do morda igrali mrtvega moža, se ka- kor da bi bili zadeti, spüstili proti zemlji, da bi mislil, da si varen, po- tem pa te nenadno od zadaj napadli? Vse je mogoče. Isto velja seveda tudi za Nemce. Nemški strnoglavci vrste „Štükaˮ že davno niso več „zadnja novosti da- nes napadajo Nemci že z drugimi po- polnoma novimi in boljšimi bombniki, ki lahko v enem naskoku in v eni noči uničijo veliko mesto. In nemški pro- tiletalski topovi, kakor tudi nemški lovci so vsak dan boljši, tudi oni spre- minjajo svojo taktiko, prav tako kakor angleška napadalna „prometnaˮ in „industrijske” krdela, ki prihajajo po- noči nad Nemčijo. Zdi se celo, da so Angleži pri strašnih udarcih, ki jih vsak večer dobivajo angleške mesta, že nekoliko onemogli. Letalski hangarji iz lepenke Vsak dan prinaša nova prese- nečenje. Novim načinom pri napadu in obrambi se pridružujejo še vojne zvijače, ki pri vsej strašni žaloigri te vojne včasih kaj ugodno in olajševal- no vplivajo na živce. Tako so Angleži pred kratkim postavili navidezno ve- liko letališče. Nekaj travnikov jim je slüžilo v ta namen. Na robeh so po- stavili velike tope ali hangarje za le- tala iz — lepenke. Nemci so jih res kmalu močno bombardirali. Dvakrat, trikrat se je Angležem posrečila ta na- kana, četrtič pa so se Angleži zelo začudila zakaj niso eksplodirale bom- be, ki so bile vržene na vabe iz le- penke. Skrbno in radovedno so se po odhodu nemških letal približali navi- deznemu letališču, pa so spoznali, da so bile vržene ta dan lesene bombe. Ko so namreč Nemci spoznali zvijačo, so se še oni pošalili z lesenimi bom- bami na papirnato letališče. Isto je večkrat v Nemčiji, kjer se tudi pripeti, da Angleži bombardirajo nalašč za njih postavljene tovarne iz lepenke. Zima je tu in noči so dolge. Zračni napadi, ki se vrste sedaj veči- noma le ponoči, bodo lahko daljši in hüjši. To pridobitev na nočnem času bosta oba tabora skušala dobro izra- biti. Neizprosen boj med dvema veli- kanoma, ki se odigrava v brezkončni zráčnem prostoru, • bo pred koncem prinesel še na stotine čüdovitih prese- nečeni in na tisoče posameznih tihih junaštev, ki bodo najodločilnejša za zmago ali poraz. Gospodarski tečaj v lendavskem srezu Kralj, banska uprava je odobrila, da se bodo vršili v lendavskem srezu gospodarski tečaji, organizirani s po- močjo ^Kmečke zveze v Ljubljani in Kmetijske zbornice v Sledečih krajih: Na Kobilju: v pondeljek dne 27. januarja 1941. in v pondeljek dne 3. februarja 1941. Tečaj se vrši v ljud- ski šoli na Kobilju z Začetkom ob 8. uri zjutraj. V Bogojini:*v četrtek dne 30. ja- nuarja 1941. in v četrtek dne 6. feb- ruarja 1941. Tečaj se bo vršil v ljüdski šoli v Bogojini z začetkom ob 8. uri zjutraj. Prvi dan bodo v obeh krajih sledeča predavanja: 1. Splošen pregled gospodarstva v srezu in gospodarstvo.pospeševalni načrt Sreš. kmet odbora. Predava Sreš. kmet. referent ing. Peternel Mirko. 2. Kmetijsko zadružništvo in or- ganizacije. Predava Titan Janez, poslo- vodja Osred. kmet. zadruge iz M. Sobote. 3. Sadjarstvo (saditev mladega drevja, primerne sorte, vzgoja mlade- ga drevja v prvih letih, gnojenje, čiš- čenje starejšega drevja, precepljanje). Predava strokovni učitelj Sitar Franc na kmet. šoli Rakičan. Drugi dan bodo v obeh krajih sledeča predavanja: 1. Živinoreja (krmljenje in krma. Vzreja plemenske živine). Predava sres. kmet. referent ing. Peternel iz Lendave. 2. Živinozdravstvo. Predava ba- novinski veterinar Baša Ignac, Beltinci. 3. Pridelajmo več dobre krme. Predava sreski kmet. referent ing. Pe- ternel, Lendava. Predavanja bodo predpoldne, za- četek ob 8. uri. Trajala bodo z razgo- vorom vred po eno uro in pol. Predavanja bodo poljudna, na- zorna in vsakemu razumljivo podana. — Ker je snov zajeta iz praktičnoga gospodarstva, vabimo starejše in mlajše kmetovalce, da se teh tečajev udele- žijo v čimvečjem številu. NE POZABITE, da imam v največji izbiri in stalno v zalogi RADIO APARATE najboljših znamk, ŠIVALNE STROJE, PISALNE STROJE, KOLESA in GUME še vse po nizki ceni Štivan Ernest Telefon št. 39. M. SOBOTA Na prodaj je posestvo marof, ki obsega 10 oralov njiv in travnikov v eni parceli, stanovanjsko hišo in pripadajočo gospodarsko poslopje ob glavni cesti v Črensovcih. — Kupci naj se zglasijo pri CIGAN JOŽEFI!, cesta, nadzorniku v Ormožu. Pošta Gospod Terezija, Selo 133. Novine in Marijin List pošljemo. Kalendar iščite pri Preč. g. Fafleku na farofu, tja smo ga po- slali. — Roudi Štefan, Kovačevci 9. Hvala za priznanje, da ste Novine redno dobivali. Isto bo tudi v novem letu. — Hari Marija, Krašče 65. Javi nam, kedaj si odjavila No- vine in Marijin List iz Francije. Mi odjave nismo sprejeli, moraš to dokazati — Sukič Janoš, Boreča. Na 1940. leto vsa naročnina plačana. — Gjörek Franc, Bukovnica. Za leto 1939. in 1940. vsa naročnina plačana. — Flok Frančiška, Motovilci 63. Če kakšo pritožbo maš, obrni se na novoga g. Ured- nika. — Gumilar Aleksander, Vidonci. Ke- rec Janez, ki je v Bačkovi p. Sv. Benedikt, je vam plačal naročnino. Prosimo, sporočite nam, koliko. Kalendarje dobite na vašem žup- nišči — Soeur Louise Farkaš, CadeneLo- lande pres Toulouse Haute Garonne France. Tisti, ki je poslal na omenjeni naslov nekaj številk Novin in M. Listov v Francijo, naj se javi na uredništvu Novin v M, Soboti, Kri- ževa ul. 4. Pošiljka je prišla nazaj, ker v Nemčijo in zasedeno Francijo časopisi sploh ne gredo. MATIJA MALEŠIČ: K R U H POVEST SLOVENSKE KRAJINE In čakajo. In ozebajo. In zabavljajo na Rito- perja in ga preklinjajo. In zbadajo Časarja in ga jeze. In zbadajo drug drugega in je drug drugam u v napotje in v nadlego. Ritoperja ni in ni. Dečko na dežju se ne more premagati. Do kože ga je premočil dež, noge mu drevene, prstov na roki ne čuti. Zadrževan jok ga strese. Milo za- joka. Ko da je komaj čakala, da zajoče kdo drugi, zaihti poleg njega deklica. Ko blisk se raznese jok med mladimi, ki so prvič zapustili očetovo streho in materino krilo. In ženam na dežju in v mrazu se raztaja srce. Pritajeno in ko v sramu pomorejo mladini. Možje in fantje molče in jih ne tolažijo. O, saj bi zajokal z ženami in dečki in deklicámi mar- sikateri, da ga ni sram. O kruh, kruh, ki ga režeš, palir ! „Horvata nisem čul ! Ali drugi! Vsi !ˮ Pet svetilk presveti za Ritoperjem na postaja- lišče. Možje, ki jih nosijo, so oblečeni v nepremočljive plašče pa še godrnjajo nad dežjem in blatno potjo. Siloma potlačijo dečki in deklice in žene jok. Pretrgani in zamolklih vzdihov ne morejo zadržati. „Ljudje, stopite semkaj v vrsto !ˮ „Na dež?ˮ vpraša glas iz lope. „Dovolj ste se nalajali! Ven! V vrsto!ˮ Ča- sarjev glas je sirov. „Ali ga čüjete? Kriči ko nad hüdodelci!ˮ „Ritoper, zdaj čüješ sam! Niti ene tvoje do- brote niso vredni!ˮ „Tak vstopita v vrsto! Saj vas ne raztopi ta pohlevni dežek!ˮ Pa je težko pripraviti tiste v lopi, da stopijo na dež. Boje se, da se vrinejo drugi na njihova mesta. Dve žarki luči zasvetita v temi. Po cesti pri- haja topot konjskih kopit in ropotanje koles. „Hitro, hitro! V vrsto !ˮ Ritoper grabi po bli- žjih in jih ureja. „Kaj naj to pomeni?ˮ „Gospod pride in vas pogleda. Hitro, hitro! Kočija je že tu.ˮ Časar ves oživi. Poravnave, naravnava in iz- ravnava vrsto. „Ali zapove k pozoru ko pri vojaškem raportu|?ˮ „Kaj hoče Ritoper s to komedijo?” „Ko živina ste! Niti trohice smisla nimate za red in disciplino!ˮ se jezi Časar in vleče v vrsto Horvata, ki je stal ob strani. Pred postajico se ustavi kočija. Ritoper steče k njej in že med potom sname klobuk z glave. Iz kočije stopi petdesetleten gospod, si zaviha ovrat- nik in vpraša: „Kje so?ˮ „Spredaj, na peronu!ˮ Ritoper se priklanja. Gospod pride z urnimi koraki pred vrsto, vzame najbližjemu možu v dežnem plašču svetil- ko, jo dvigne nad glavo in posveti po delavcih. Časar šteje delavce; ko ga osvetli luč, pre- neha šteti, stopu h gospodu, udari s peto ob peto, vzboči prsi in dvigne glavo. „Gospod... gospod u- pravitelj, javljam; delavci in delavke pripravljeni!ˮ Šesto poglavje Na marofe V temi in dežju zasvetijo lüči in se bližajo. „Ritoper!ˮ „Kaj res misli, da pojdemo v tem vremenu na marofe?ˮ „Zapisan si mu!ˮ Med delavci se preriva Časar. „Prisluškoval je, da pove Ritoperju.ˮ Časar se izvije iz množice. „Ritoper!ˮ „Malo dolgo sem se zamudil. Nisem mogel drugače. Še to in ono sem moral urediti in se po- razgovoriti, pa je minil čas.ˮ „Da se le nisi vgreznil v zemljo! Da si čul, kako so te preklinjali!ˮ „Horvat?!ˮ kipi v Ritoperju. Gospod osupne. „Kdo je to?” „Moja desna roka! Moj pomočnik!ˮ pojasnjuje Ritoper. Gospod poniža svetiljko in premoti Časarja od nog do glave. Ničesar ne reče, stopi k Ženskam in si vsako ogledi. Ritoper in Časar mu sledita. Moškega si gospod ne ogleda vsakega. Pred Gezo pa obstoji, motri njegovo mestno obleko in njegove žolte dokolenice. „Kako delo bo opravljal tale?ˮ „Kuhar!ˮ pove Ritoper. Gospod še enkrat premotri Gezo od nog do glave. Ritoper opazi v Horvatovih očeh besen srd in odkrito sovraštvo. Še gospoda zanimajo sršeči pogledi iz rdečih, krvavih oči. „Mož mi je dolžan... Izterjali dolgov skoro ne morem drugače ko da ga jemljem s seboj na deto!ˮ skuša pojasnjevati Ritoper. Gospod zamahne z roko, vrne možu svetiljko in odhaja h kočij!. „Ni baš najboljši materijal!ˮ „Izmučeni so od dolge vožnje in čakanja v dežju.ˮ „Deset, dvajset moških bi bilo, vsi drugi...ˮ „Delo bo opravljeno, kakor je pogojeno! To je glavno!ˮ se vsili Časar v pogovor. „Le glejte, Ritoper!ˮ Gospod sede v kočijo. „Brez skrbi, gospod upravitelj!ˮ Gospod ukaže pognati. Ritoper se globoko priklanja, Časar stoji zravnan ko sveča. „Čemu ta komedija?ˮ vpraša glas v vrsti. „Kar hodim na delo, je še ni bilo podobne!- Čemu?ˮ Strupeno se zakrohoče Horvat. „Tudi živino priženo na semenj, da si jo ogleda, kdor jo hoče kupiti.ˮ Ritoper in Časar se vračata. „Semenj...ˮ izreče nekdo v sredini vrste. Ritoper pograbi svojo pletenico in sili k odhodu. „Tako se nismo pogodili!ˮ vzroji mož z Ra- venskega. „Še zajec se stiska v suhem in varnem zavetišču mi pa naj brodimo v tej noči po blatu in dežju?!ˮ (V drugo naprej) Za tiskarno v Lendavi: Balkanji E. Izdaja: Katoliško Tiskovno Društvo v Slov. Krajini Urednik: Matija Balažic